Danes, 6. maja 2025, se bo ob 13.30 s slovesno otvoritvijo začela gradnja Arnesovega podatkovnega centra v Mariboru. Podatkovni center je prvi od dveh načrtovanih centrov, s katerima bo Arnes povečal zmogljivosti za gostovanje članic akademskega omrežja, vzpostavil nove kapacitete za podatkovno skladišče za odprte znanstvene podatke ter gostil novi nacionalni suprračunalnik, ki bo zaživel v okviru projekta slovenske tovarne umetne inteligence. Na okrogli mizi ob 14.45 bodo nastopili tudi sodelavci IJS dr. Sašo Džeroski, eden vodilnih pri pripravi koncepta Slovenske tovarne umetne inteligence, dr. Andrej Filipčič, ki je zasnoval arhitekturo obstoječe Vege, in dr. Jan Jona Javoršek, vodja centra za mrežno infrastrukturo na IJS. IJS je med ključnimi podbudniki nacionalne infrastrukture za superračunalništvo in odprte podatke, pri vzpostavitvi tovarne UI pa so se povezali Arnes, IZUM, Institut "Jožef Stefan", Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana. Dogodek lahko spremljate v neposrednem prenosu.

Na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" se med 14. in 18. aprilom 2025 odvija pomembno mednarodno srečanje vrhunskih jedrskih strokovnjakov, ki ga organizira Odsek za reaktorsko fiziko. Dogodek poteka pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj – Agencije za jedrsko energijo (OECD/NEA) in združuje štiri ključne delovne skupine, ki delujejo na področju radiacijske in reaktorske fizike. Na srečanju se je zbralo več kot 60 priznanih strokovnjakov iz desetih držav, kar predstavlja pomembno priznanje za slovensko znanstveno sfero ter njeno aktivno vlogo v mednarodnem prostoru. Glavni cilj srečanja je zbiranje in vrednotenje eksperimentalnih podatkov s področja fizike reaktorjev ter njihova pretvorba v standardizirane referenčne podatkovne zbirke. Ti podatki so ključni za izboljšanje varnosti in učinkovitosti jedrskih tehnologij po vsem svetu. Gostiteljstvo tovrstnega srečanja potrjuje ugled Slovenije na področju jedrske znanosti in tehnologije ter utrjuje položaj Instituta "Jožef Stefan" kot pomembnega partnerja v globalnih znanstvenih in strokovnih krogih.

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij, ELME in SVPIS Instituta "Jožef Stefan" so ob pomoči Onkološkega inštituta Ljubljana 9. aprila 2025 na Reaktorskem centru IJS organizirali primerjalne meritve s spektrometrijo gama PRIMER GAMA. Vaje, ki je namenjena organizacijam in posameznikom iz Slovenije in tujine, ki delujejo v varstvu pred sevanji in na področju pripravljenosti na izredne dogodke, se je udeležilo več kot 40 predstavnikov iz osmih različnih organizacij: IJS, ARAO, ZVD, OI Ljubljana iz Slovenije, IMI in IRB s Hrvaške, SURO s Češke ter Comando VV.F. di Udine iz Italije. Naloge na vaji so obsegale terenske meritve aktivnosti in specifične aktivnosti različnih vrst vzorcev s spektrometrijo gama, meritve aktivnosti s spektrometrijo gama in-situ za identifikacijo in določitev lege virov, ki so bili skriti v cevi, sodih in vsebniku iz neznanega materiala. Naloge so obsegale tudi dve krajši meritvi koncentracije aktivnosti umetne kontaminacije tal, simulirane z viri, skritimi v tleh, in eno daljšo meritev specifične aktivnosti in koncentracije aktivnosti naravne kontaminacije tal. Razveseljuje dejstvo, da v zadnjih letih interes za sodelovanje na tovrstnih meritvah stalno narašča.

10. aprila 2025 je Institut "Jožef Stefan" gostil Simpozij MAGNELIQ, ki je potekal v okviru projekta MAGNELIQ z naslovom "Magneto-električna tekočina – za boljše zaznavanje". Projekt koordinira prof. dr. Darja Lisjak, izvaja pa ga Odsek za sintezo materialov in kompleksne snovi Instituta v sodelovanju s partnerji s Fizikalnega inštituta Češke akademije znanosti, italijanskega CNR-IOM, Univerze v Mariboru, ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter visokotehnološkega podjetja Prensilia SRL iz Italije. Prvi del simpozija, namenjen znanstveni skupnosti, je obsegal predstavitve ključnih rezultatov projekta, še posebej razvoju novih mehkih magneto-električnih materialov, podprtih s teoretičnim modeliranjem. V drugem, aplikativno usmerjenem delu, pa so udeleženci prikazali, kako so bili ti materiali preneseni v napredne brezstične senzorske tehnologije, med njimi miniaturni optični senzor rotacije in senzor sile, namenjen uporabi v podporni medicinski robotiki. Te inovacije predstavljajo pomemben korak k vključevanju pametnih materialov v senzorike prihodnosti, z obetavnim znanstvenim in industrijskim potencialom.

Dr. Gašper Slapničar z Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" je na okrogli mizi Umetna inteligenca med prelomom in paradoksom: kakšna je prihodnost?, ki jo je organizirala AmCham Slovenija, skupaj s sogovorci iz AFLabs in Microsofta razpravljal o eni izmed najbolj perečih dilem današnjega časa: je umetna inteligenca rešitev ali del problema pri vprašanju trajnostnega razvoja. Gostje so se strinjali, da umetna inteligenca ponuja priložnosti za večjo produktivnost, optimizacijo procesov in razvoj trajnostnih poslovnih modelov. Hkrati pa so poudarili pomen kritičnega razmišljanja pri njeni uporabi ter energetske izzive, ki jih takšni modeli prinašajo. Dr. Slapničar je predstavil primere najboljših praks, kot sta model Hidra za napovedovanje poplav za jadransko regijo in pobuda SRIP Pametna mesta in skupnosti, kjer se umetna inteligenca uporablja za inteligentno upravljanje stavb, prometa in zdravstva. Razprava se je dotaknila tudi pomena zanesljivih podatkov, njihove interpretacije in digitalne pismenosti, udeleženci pa so poudarili, da so za tehtno uporabo UI nujni dobra zgodnja izobrazba, medsektorsko sodelovanje in odgovornost.

5. aprila 2025 je fundacija Breakthrough podelila t. i. znanstvene oskarje za leto 2025. Nagrado za preboj na področju temeljne fizike je podelila kolaboracijam na velikem hadronskem trkalniku v CERN-u ALICE, ATLAS, CMS in LHCb. Med 13.508 raziskovalci iz več kot 70 držav so tudi sodelavke in sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan". Prof. dr. Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev: »Po Milnerjevi nagradi, predhodnici nagrade Breakthrough, ki so jo leta 2012 za odkritje Higgsovega bozona prejeli vodje kolaboracij ATLAS in CMS, pomeni letošnja nagrada pravi preboj v podeljevanju nagrad za vrhunske znanstvene dosežke. Podeljena je vsem 13.508 znanstvenikom, sedanjim in tudi bivšim članom kolaboracij, ki so izvedle nagrajene raziskave. S tem je v popolnosti priznan kolaborativni način raziskovanja, ki vsaj v tej veji znanosti edini vodi do vrhunskih dosežkov. Ponosni smo, da je med 5.345 poimensko navedenimi člani kolaboracije ATLAS tudi okoli 20 sedanjih in bivših sodelavcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev«. Čestitamo!