Institut "Jožef Stefan" je prejel priznanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru za izjemno sodelovanje in prispevek k razvoju fakultete. Priznanje je bilo podeljeno na slavnostni prireditvi ob 30‑letnici fakultete in 65‑letnici študija kemije v Mariboru, ki je potekala v sredo, 21. maja 2025 v prostorih Univerze v Mariboru. Poleg Instituta "Jožef Stefan" sta priznanji prejela tudi pomembna partnerja iz industrije Lek, d. d., član skupine Sandoz, ter Krka, d. d., Novo mesto. Podeljena priznanja odražajo dolgoletno uspešno sodelovanje med fakulteto in omenjenimi institucijami, ki vključuje skupne raziskovalne projekte, mentorstvo študentov ter pomemben prispevek k razvoju znanosti in izobraževanja na področju kemije. Fakulteta je ob jubilejih pripravila vrsto dogodkov, katerih vrhunec je bila oznanitev otvoritve povsem novega laboratorija za virtualno resničnost, ki bo študentom omogočil, da kemijo in kemijsko inženirstvo doživijo na interaktiven, sodoben in poglobljen način – v povsem novi dimenziji učenja.

Dr. Anja Kranjc Horvat, dosedanja predstavnica Slovenije v mednarodni kolaboraciji IPPOG (International Particle Physics Outreach Group), je bila 16. maja 2025 na upravnem odboru kolaboracije, skupaj s Stevenom Goldfarbom iz kolaboracije ATLAS, izvoljena za sopredsedujočo IPPOG za mandatno obdobje 2026–2028. Njena izvolitev predstavlja veliko priznanje Sloveniji, še posebej ob skorajšnjem sprejetju naše države v polnopravno članstvo v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN. To je tudi pomembno priznanje za dolgoletna prizadevanja raziskovalcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na Institutu "Jožef Stefan" pri komuniciranju raziskovalnih dosežkov s širšo javnostjo. Z novo vlogo dr. Kranjc Horvat bo mesto predstavnika Slovenije v IPPOG prevzel dr. Tadej Novak, ki se bo pridružil sodelavcu izr. prof. dr. Roku Pestotniku, predstavniku eksperimenta Belle in dolgoletnemu članu IPPOG. Obenem je Slovenija dosegla še en pomemben uspeh – uspešno kandidaturo za organizacijo letnega sestanka IPPOG v letu 2026.

Nuša Gorišek in Stela Maček, maturantki Gimnazije in veterinarske šole BIC Ljubljana, sta se z raziskovalnim delom Repozicioniranje terapevtskih učinkovin kot interdisciplinarni pristop k obravnavi in zdravljenju HER-2 pozitivnega raka dojk uvrstili med šest najboljših projektov v državi ter na 59. državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije osvojili zlati priznanji in pokala zlate sovice. Raziskavo sta opravljali pod mentorstvom Marka Jerana z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" ter so-mentorjev Luka Ireneja Pečana z Università degli Studi di Trieste ter doc. dr. Minje Zorc in asist. Anje Tanšek z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za strokovno podporo so bili nagrajeni tudi mentorji. Letos se je na 59. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije uvrstilo 240 raziskovalnih nalog, ki jih je pod mentorstvom 351 mentorjev izdelalo 394 osnovno- in srednješolcev. Slavnostna razglasitev rezultatov bo 14. junija 2025 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pod častnim pokroviteljstvom predsednika SAZU, akad. prof. dr. Petra Štiha.

Dr. Rok Podlipec, dr. Luka Pirker, Ana Krišelj in prof. dr. Primož Pelicon z Odsekov za fiziko trdne snovi ter fizike nizkih in srednjih energij so v sodelovanju s kolegi iz Helmholtz Centra Dresden Rossendorf v Nemčiji in Elettra-Sincrotrone v Italiji v reviji ACS Nano objavili članek o novih pristopih napredne visoko ločljive korelativne mikroskopije za odkrivanje mehanizmov interakcije med škodljivimi nanodelci in pljučnim epitelijem. V raziskavi so s komplementarnimi optičnimi, ionskimi in elektronskimi mikroskopskimi tehnikami, uporabljenimi na istih vzorcih, analizirali povezave med strukturnimi in funkcionalnimi lastnostmi celičnega odziva na TiO₂ nanodelce ter njihovimi biološkimi posledicami. Med ključnimi ugotovitvami so obsežno kopičenje pomembnih mineralov in železa, vezava molekul DNA ter lokalizirana tvorba vlaknastih, najverjetneje fibrinskih, struktur na površini pljučnih celic, kjer so nanodelci imobilizirani. Razviti eksperimentalni pristop predstavlja trdno osnovo za prihodnje raziskave začetnih mehanizmov toksičnosti nanodelcev v bioloških sistemih na nanoskali.

Dr. Romana Jordan in Sara Ugrin sta se v okviru projekta Athena udeležili visokega političnega dogodka v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer so potekale vsebinsko bogate razprave o inovativnih, kontekstualno senzibilnih strategijah za doseganje večje enakosti spolov. Dogodek je izpostavil pomen enakosti spolov za doseganje večje konkurenčnosti v znanstveno raziskovalnem polju ter osvetlil izzive, s katerimi se soočajo mlajše, manjše in v oddaljenih regijah delujoče raziskovalne organizacije. 14. maja pa sta sodelovali na zaključni konferenci projekta ATHENA, ki jo je gostila Regionalna vlada Kanarskih otokov. Konferenca je ponudila celovit pregled rezultatov projekta, vključno z dobrimi praksami na področju zbiranja podatkov, krepitve zmogljivosti, sodelovanja z deležniki ter razvoja trajnostnih načrtov za enakost spolov (GEP). Oba dogodka sta dodatno poglobila razumevanje, kako lahko sistemski pristopi k enakosti spolov spodbudijo odličnost v znanosti in raziskovanju, in potrdila, da je vključevanje raznolikosti ključni dejavnik za inovativnost in napredek.

Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar je v okviru dogodka »Make it in Emirates« v nacionalnem ekshibicijskem centru v Abu Dhabiju podpisal memorandum o sodelovanju med podjetjem EMSTEEL in Institutom "Jožef Stefan", ki bo vodilni partner v konzorciju. Slovenske raziskovalne organizacije bodo zaenkrat vključene na področju robotike, umetne inteligence, strategije Vision 2030 in modeliranja. Gre za koncept sodelovanja z multinacionalnimi in velikimi podjetji po načelu ponudbe slovenskega znanja preko slovenskih podjetij v enotnem paketu in v koordinaciji SRIP ToP (IJS). Tako se odpirajo nove možnosti sodelovanja med Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati, ki v razvojni strategiji Vision 2030 poleg gospodarstva in zdravstva za kakovost življenja izpostavlja tudi pomen razvoja na področju znanosti in inovacij, pri čemer so v ospredju umetna inteligenca, biotehnologija, digitalna transformacija, razvoj obnovljivih virov ter pametnih in energetsko učinkovitih mest.