Izjava in povezave

Sreča

Nekateri odmevi:
Menjamo tisoč znanstvenikov za enega nogometaša - Dnevnik
Zmanjševanje sredstev za raziskave in visoko šolstvo vodi v nerazvitost - 24 ur
Z denarjem, ki ga država da za znanost, nam je kapučino popolnoma nedosegljiv - Planet Siol
Rektorji, študenti, raziskovalci proti ... - RTV Slovenija

Druge povezave:
Slovensko znanost počasi a zanesljivo pobira
Znanost na naslovnicah in v garažah

IZJAVA
Slovenija izgublja dolgoročne možnosti za razvoj in mednarodno konkurenčnost


Predstavniki Rektorske konference Republike Slovenije in Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije javno izražamo veliko zaskrbljenost nad drastičnim zmanjševanjem proračunskih sredstev, namenjenih za raziskave, razvoj in inovacije ter visokošolsko izobraževanje v Sloveniji, ki poteka že od leta 2011. Vse to poteka v nasprotju z Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 ter Nacionalnim programom visokega šolstva 2011 - 2020, ki ju je sprejel državni zbor leta 2011 z velikim konsenzom strokovne in politične javnosti.

V proračunskih akrobacijah so v zadnjih petih letih slovenska znanost in razvoj ter visoko šolstvo ob vsakem posegu vztrajno izgubljali obsežen del sredstev. Proračun je na področju raziskovanja in inovacij leta 2014 znašal le še 66% tistega iz leta 2010, po zadnjem predlogu proračuna za leto 2015 pa bo ta delež pristal skoraj na polovici. Gre za sistematično uničevanje lastnega znanja, ki je skrajno neodgovorno in v novejši zgodovini nevideno, narod pa vodi v suženjstvo. S tem početjem se izničujejo vsi vzvodi, da bi znanost in razvoj umestili kot ključ do ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije.

Sredstva Agencije za raziskovalno in razvojno dejavnost, ki je glavni financer raziskovalno-razvojen dejavnosti v Sloveniji, so upadla od skoraj 180 milijonov v letu 2011 do okoli 130 milijonov v letu 2015 (kar pomeni le okoli 0,36% BDP!). Zaradi tega se bo razpolovilo število mladih raziskovalcev, razpisov za opremo ni že več let zapored, projekti, ki bi morali biti financirani v letu 2015, pa bodo morda financirani šele v letu 2016. Sredstva za visoko šolstvo so bila v letu 2014 za 20 milijonov manjša kot v letu 2011 ob tem, da so se šele v tem času v celoti začeli izvajati bolonjski programi, ki pomenijo 20 % povečanje obsega pedagoške dejavnosti. Sofinanciranja doktorskega študija razen za mlade raziskovalce ni več. Ob tem trendu bo padec kakovosti visokega šolstva neizbežen. To ustvarja katastrofalne razmere, ki gredo v škodo predvsem mladim, ki se jim tako vstop v kakovostne izobraževalne programe, raziskave in razvoj zapira in zanje v Sloveniji objektivno ni videti perspektive. Sledi samo še množičen odhod v tujino, kar potrjujejo tudi podatki o povečanem odhodu na študij v tujino že po srednji šoli. Odliv velikega števila mladih in visoko izobraženih pomeni za našo državo ne le izgubo davkoplačevalskega denarja, namenjenega za njihovo šolanje, pač pa tudi izgubo najprodornejšega dela družbe, ki bi moral v teh prelomnih časih poganjati razvoj. To pomeni, da Slovenija zaradi dajanja prednosti kratkoročnim proračunskim ciljem izgublja dolgoročne možnosti za svoj razvoj in mednarodno konkurenčnost. Še več, s takim ravnanjem našo državo po nepotrebnem potiskamo v provinco drugorazrednih državljanov Evrope. Razvitejši del Evrope namreč, v času krize, vlaganja v znanost in razvoj dodatno povečuje.

Tudi na področju pospeševanja sodelovanja med znanstvenoraziskovalno in gospodarsko sfero, ki mu v drugih evropskih državah namenjajo veliko pozornost, je Slovenija v zadnjih nekaj letih dobesedno ukinila vse državne oblike stimulacij v nasprotju z zapisanim v RISS. Brez dodatnih stimulacij, finančnih in drugih inštrumentov pa je le redko katero podjetje v Sloveniji zmožno samostojnega vlaganja v raziskave in razvoj v obsegu, ki bi pripeljal do tehnoloških prebojev. Zaradi tega postaja naše gospodarstvo še manj konkurenčno in bogat potencial raziskovalcev na univerzah in inštitutih vse bolj neizkoriščen.

Pričakujemo, da se bodo našemu apelu pridružili tudi vsi tisti gospodarstveniki, ki vidijo svojo prihodnost v novih tehnologijah in visoki dodani vrednosti svojih proizvodov.

Prof. dr. Ivan Svetlik, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije
Prof. dr. Jadran Lenarčič, predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije
g. Žiga Schmidt, predsednik Študentske organizacije Slovenije