NOVICE | 
Dobitniki Nobelove nagrade za kemijo za leto 2013 so ameriški raziskovalci Martin Karplus, Michael Levitt in Arieh Warshel. Nagrado so dobili za svoje pionirsko delo pri razvoju računalniških programov, ki omogočajo razumevanje in napovedovanje kompleksnih kemičnih procesov.
Odlomki iz obrazložitve Nobelovega odbora Kraljeve švedske akademije znanosti:
- Njihove raziskave segajo nazaj v 70. leta prejšnjega stoletja, vodile so v razvoj računalniških modelov, ki simulirajo zapletene kemične procese in napovedujejo njihove izide.
- Razvili so metode, ki hkrati uporabljajo Newtonovo klasično fiziko in bistveno drugačno kvantno fiziko.
- Včasih so kemiki modele molekul ustvarjali s pomočjo plastičnih žogic in palčk. Danes takšni modeli nastajajo v računalnikih.
- Računalniški modeli, ki odsevajo resnično življenje, so postali bistveni za večino napredka, doseženega v kemiji danes.
- Danes je računalnik za kemike prav tako pomembno orodje kot epruveta.
Na teh osnovah slonijo raziskave skupine za teoretično kemijo našega odseka že od leta 1988. V zadnjem obdobju se čedalje bolj navezujejo na eksperimentalne raziskave odseka in tako se dviguje prepoznavnost odseka v mednarodnih krogih.
V okviru 6. mednarodne Konference za prenos tehnologij, ki je skupaj z dogodkom Dan inovativnosti Gospodarske zbornice Slovenije potekala 17. septembra 2013 na Brdu pri Kranju, je bila podeljena nagrada za inovacijo z največjim komercialnim potencialom po izboru domačih in tujih strokovnjakov s področja prenosa tehnologij ter predstavnikov domačega in tujega tveganega kapitala v skupni višini 2.000 EUR. Ocenjevalno komisijo so letos sestavljali: g. Uroš Glavan iz podjetja Murka d.d., g. Rok Habinc iz podjetja S.T. Hammer d.o.o, mag. Iztok Lesjak, Direktor Tehnološkega parka Ljubljana, g. Sumit Luthra iz norveškega podjetja BTO Bergen ter g. Jure Mikuž iz podjetja RSG Kapital.
Nagrada je bila razdeljena na dva dela in podeljena naslednjim dobitnikom:
1.nagrado v vrednosti 1.200 evrov so prejeli: doc. dr. Jernej Iskra, ga. Barbara Kapun, prof. dr. Ingrid Milošev ter g. Peter Rodič iz Odseka za fizikalno in organsko kemijo na Institutu »Jožef Stefan«, za inovacijo z naslovom: Corrosion protection with hybrid sol-gel coating – “TMZ coating – The most recent approach of protection”
2.nagrado v vrednosti 800 evrov sta prejela: ga. Aleksandra Rashkovska ter prof. dr. Roman Trobec iz Odseka za komunikacijski sisteme na Institutu »Jožef Stefan«, za inovacijo z naslovom: Smart thermo therapy: »Towards Personalized Medicine«
Več informacij na http://www.gzs.si/slo/o_gzs/dan_inovativnosti in http://www.ijs.si/ijsw/IJS
- MEDNARODNA PODIPLOMSKA ŠOLA JOŽEFA STEFANA - MPŠ v sodelovanju z INSTITUTOM »JOŽEF STEFAN« - IJS, Jamova 39, Ljubljana razpisuje za študijsko leto 2013/2014 VPIS NA DOKTORSKI IN MAGISTRSKI ŠTUDIJ v podiplomske študijske programe:
- NANOZNANOSTI IN NANOTEHNOLOGIJE
- INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE
- EKOTEHNOLOGIJA
Obrazci za prijavo, pogoji za vpis, merila in postopek za izbiro kandidatov ter druge informacije o študiju so na voljo na spletni strani "Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana (www.mps.si)".
Leon Bedrač in dr. Jernej Iskra sta objavila članek z naslovom "Iodine(I) Reagents in Hydrochloric Acid-Catalyzed Oxidative Iodination of Aromatic Compounds by Hydrogen Peroxide and Iodine" v najuglednejši reviji iz področja organske kemije in je na prvi strani sicrissa.
- Med 16. in 19. aprilom je v Celju potekal specializirani mednarodni sejem FORMA TOOL. V sekciji PLAGKEM se je v sodelovanju s Centrom za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan" predstavil tudi naš odsek. Na sejmu smo prestavili našo raziskovalno usmerjenost v aplikativne projekte, nove tehnologije in nove inovativne materiale.
- V Hiši eksperimentov v Ljubljani so 8. marca 2013 ponovno organizirali dan odprtih vrat in pripravili različne aktivnosti za obiskovalce. S projektom želijo predvsem približati znanost nežnejšemu spolu in tako spodbuditi ženske, da bi se pogosteje odločile za poklic znanstvenice. V tematskem sklopu Svetilke znanosti je sodeloval tudi naš odsek in tako smo jim predstavili naše raziskovalno področje in delo v laboratoriju za fizikalno kemijo in laboratoriju za bioorgansko kemijo.
Na letošnjem izboru inovacij z velikim tržnim potencialom, ki je potekalo pod okriljem rektorja Univerze v Ljubljani ter Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, je sodelovala tudi ekipa z Instituta "Jožef Stefan". Raziskovalna skupina Odseka za fizikalno in organsko kemijo – K3 je bila razglašena za tretjo najboljšo inovacijo, kar je za skupino izjemen uspeh in hkrati potrditev, da je raziskovalno delo na odseku usmerjeno tudi v uspešne aplikativne projekte.
Pod vodstvom prof. dr. Ingrid Milošev je nastala ideja za razvoj nove vrste učinkovite protikorozijske zaščite površine kovine s prevlekami, ki barierno zaščitijo kovine v različnih korozivnih medijih. Raziskovalno skupino sestavljajo še sodelavci: doc. dr. Jernej Iskra, Barbara Kapun, dipl. inž. kem. tehnologije, ter mladi raziskovalec Peter Rodič, univ. dipl. kemik, ki je študent doktorskega študija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.
Z evropskima direktivama iz leta 2002 ter 2004 je bila določena omejitev uporabe kromatnih prevlek, ki vsebujejo kancerogene Cr6+ ione in prepoved uporabe organskih kloriranih topil v proizvodnji zaščitnih barv in prevlek. Iskanje alternative je za industrijo velik izziv, saj se intenzivno iščejo načini, ki bi enakovredno ter cenovno ugodno nadomestili do tedaj uporabljene zaščite.
V našem laboratoriju smo v letu dni razvili zaščitno prevleko, ki se po protikorozijskih lastnostih že sedaj lahko primerja z zaščitami iz preteklosti, hkrati pa je okolju sprejemljiva in cenovno konkurenčna izdelkom na trgu. Izum je v postopku pridobivanja evropskega patenta in predvidoma prihodnjo pomlad bomo začeli iskati strateškega partnerja, ki bi skupaj z nami nadaljeval razvoj protikorozijske zaščite, hkrati pa omogočil industrijsko proizvodnjo izdelka. Izum je primeren predvsem za zaščito kovin, ki se uporabljajo v letalski in avtomobilski industriji, zato ima velik tržen potencial. Hkrati so naše raziskave že usmerjene v razvoj uporabe istega materiala tudi v druge aplikativne namene. Kažejo se številne možnosti uporabe v biomedicini, v proizvodnji elektronskih komponent oziroma za njihovo zaščito ter izdelavo optičnih materialov, kar daje izumu še dodatno vrednost. Za preučevanje procesov korozije in pasivacije uporabljamo najsodobnejše elektrokemijske, elektroanalizne in površinskoanalizne metode.
- Objave v medijih
Sodelavec Odseka za fizikalno in organsko kemijo (dr. Kokalj) se je uvrstil med finaliste izbora za priznanje mentor leta 2012. Priznanje Mentor leta za leto 2012 je prejel prof. dr. Boris Žemva, drugi štirje finalisti izbora so bili dr. Anton Kokalj z Instituta "Jožef Stefan", dr. Božidar Šarler z Univerze v Novi Gorici, dr. Zdravko Kutnjak z Instituta "Jožef Stefan" in dr. Borut Žalik z Univerze v Mariboru.
Pri založbi Springer je izšla nova knjiga serije Modern Aspects of Electrochemistry, ki jo je uredil Stojan S. Djokic kot gostujoči urednik. Gre za eminentno in najbolj znano serijo knjig na področju elektrokemije, ki jo urejata Ralph E. White in Constantinos G. Vayenas. Nov, 55. volumen ima naslov »Biomedical Applications«. Ingrid Milošev je avtorica poglavja CoCrMo Alloy for Biomedical Applications.
V oddaji Ugriznimo znanost so sodelavci odseka predstavili eksperimente s hladno svetlobo.
- V četrtek, 14. junija 2012, so na Kemijskem inštitutu podelili Preglovi nagradi za izjemne dosežke. Nagrajenca sta dr. Anton Kokalj, sodelavec Odseka za fizikalno in organsko kemijo, - za raziskave na področju fizikalne kemije in kemijske fizike - in dr. Robert Dominko iz Kemijskega inštituta - za raziskave na področju materialov za shranjevanje in pretvorbe energije. Obema nagrajencema iskrene čestitke!
- V Hiši eksperimentov so se med 8. in 10. marcem 2012 odvijale različne aktivnosti v okviru njihovega projekta dneva odprtih vrat. S projektom želijo predvsem spodbuditi dekleta, da bi se odločale za znanstvene poklice. V tematskem sklopu Svetilke znanosti smo obiskovalcem predstavili, kako poteka raziskovanje mladega raziskovalca na našem odseku. Mladi raziskovalec je v kratki predstavitvi predstavil svoje delo, odnos do dela oziroma razlog, da se je odločili za takšno poklicno pot, ter z različnimi poskusi demonstriral različna področja raziskovanja na našem odseku.
Sodelavec Odseka za fizikalni in organsko kemijo, doc. dr. Jernej Iskra, je uredil knjigo za ugledno založbo Springer. Knjiga z naslovom Halogenated Heterocycles: Synthesis, Application and Environment je izšla v okviru serije knjig Topics in Heterocyclic Chemistry. Halogenirane heterociklične spojine so v preseku dveh zelo pomembnih in širokih področij organske kemije - halogeniranih molekul in heterocikličnih spojin. Glede na široko področje so v knjigi podane nove raziskave ključnih transformacij in strategij, ki omogočajo sintezo posameznih strukturnih elementov halogeniranih heterociklov. Zaradi tesne povezanosti med temi spojinami z bioaktivnostjo, knjiga podaja tudi raziskave o interakciji halogeniranih heterociklov z bližnjim okoljem - telesom in širšim okoljem - ekosistemom.
V Ljubljani so podelili najvišje državne nagrade na področju znanosti. Med dobitniki pa so tudi sodelavci Instituta »Jožef Stefan«. Zoisovo nagrado za življenjsko delo v fiziki je prejel akademik prof. dr. Gabrijel Kernel, Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju anorganske kemije fluora pa prof. dr. Boris Žemva. Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju prenosa signalov s proteazami so podelili prof. ddr. Borisu Turku, Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v elektrokemiji prof. dr. Ingrid Milošev. Puhovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso pa sta poleg Ludvika Kumarja iz Kolektorja prejela tudi prof. dr. Miran Mozetič in doc. dr. Uroš Cvelbar. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
Pri založbi Nova Biomedical Books (New York, ZDA) je izšla knjiga Hip Replacement: Approaches, Complications and Effectivenes, ki sta jo uredila T. Aoi in A. Toshida. V knjigi je zbran pregled najsodobnejših dosežkov na področju umetnih kolčnih sklepov. Ingrid Milošev s sodelavcema Rihardom Trebšetom in Simonom Kovačem je soavtorica poglavja Materials development and latest results of various bearings for total hip arthroplasty.
Mladi raziskovalci, ki so raziskovalno delo v okviru doktorskih disertacij opravili v Laboratoriju za organsko in bioorgansko kemijo, so bili v letu 2008 in 2009 za svoje delo nagrajeni s štirimi Krkinimi nagradami za doktorske disertacije (dr. Igor Pravst, dr. Ajda Podgoršek, dr. Jasminka Pavlinac in dr. Katja Žmitek), nagrado Maksa Samca za doktorsko disertacijo s področja kemije (dr. Gaj Stavber) in Preglovo nagrado za izjemno doktorsko delo (dr. Gaj Stavber).
Sodelavca odseka Ajda Podgoršek in Jernej Iskra sta skupaj s prof. Zupanom objavila pregledni članek z naslovom "Oxidative halogenation with “green” oxidants: oxygen and hydrogen peroxide" v prestižni mednarodni reviji Angewandte Chemie.
Sebastijan Peljhan in Anton Kokalj sta avtorja naslovnice izvoda revije Journal of Physical Chemistry C, vol. 113, št. 32, l. 2009
Pri založbi Springer je izšla enciklopedija z naslovom Encyclopedia of Complexity and Systems Science, ki jo je uredil Robert A. Meyers. Anton Kokalj je avtor poglavja v delu C z naslovom Computer-Aided Design of the Reaction Site in Heterogeneous Catalysis.
Od 28. junija do 3. julija 2009 je v nemškem mestu Lindau potekalo 59. srečanje Nobelovih nagrajencev ('59th Meeting of Nobel Laureates'), na katerem je sodelovalo 23 nobelovcev. Mladi raziskovalec Matjaž Finšgar se ga je udeležil kot predstavnik IJS in SAZU, skupaj s 580 mladimi raziskovalci iz 67 držav. Srečanje je bilo letos namenjeno kemijskim vedam. Članek v Novicah IJS
Jernej Iskra in Stojan Stavber sta skupaj z raziskovalci iz Krke, d. d., dobila srebrno priznanje za inovacijo Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine za nov postopek za pripravo 2-sulfinil-1H-benzimidazolov, ki je plod skupnega raziskovalnega projekta med Odsekom za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in Krke, d. d.
Mednarodni patent WO 2009/027533 "Process for preparing 2-sulfinyl.1H-benzimidazoles" je rezultat skupnega projekta odseka K-3 (Jernej Iskra s sodelavci) in Krke, d. d., na raziskavi alternativnih sintez kemijskih učinkovin, kjer nam je uspelo iznajti nov postopek za pripravo zaviralcev protonske črpalke, učinkovin, ki zavirajo izločanje želodčne kisline in zmanjšujejo kislost želodčnega soka.
Mladi raziskovalec Dejan Vražič, je 4. 12. 2008 prejel Prešernovo nagrado Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo za raziskovalno delo Študij transformacij arilsubstituiranih alkoholov in aldehidov z jodom in F-TEDA-BF4 (mentor prof. dr. Marko Zupan).
Pri založbi Woodhead Publishing (Cambridge, England) je izšla knjiga Joint Replacement Technology, ki jo je uredil prof. Peter A. Revell. V knjigi so zbrani najsodobnejše znanje, dosežki in razvojni uspehi na področju tehnologije umetnih sklepov. Poudarek je na interdisciplinarnosti in tesnem sodelovanju strokovnjakov inženirskih in medicinskih poklicev, saj so prispevki tako z vidika medicine kot tudi znanosti o materialih. I. Milošev je soavtorica poglavja »Metal for joint replacements« (kazalo).
Trimo je 29. 5. 2008 na slavnostni podelitvi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki že sedmič zapored podelil tradicionalne Trimove raziskovalne nagrade za najboljša diplomska, specialistična in magistrska dela ter doktorske dizertacije .
Trimove raziskovalne nagrade, s katerimi družba nagrajuje najboljša prijavljena dela s področij arhitekture, gradbeništva, strojništva, informacijskih tehnologij, ekonomije, prava, menedžmenta in drugo, so bila letos podeljena 51 prijavljenih delom iz Slovenije, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Velike Britanije.
Tatjana Fink, glavna direktorica družbe Trimo, je na podelitvi 7. Trimovih raziskovalnih nagrad povedala: »Trimove raziskovalne nagrade so svojevrsten primer stapljanja teorije in prakse ter ponujajo priložnost, da si gospodarstvo in znanost podata roke."
V okviru letošnjega natečaja so bila priznanja podeljena 33 diplomskim, 5 specialističnim in magistrskim delom ter 13 doktorskim dizertacijam iz sedmih evropskih držav. Med nagrajenkami je tudi sodelavka Odseka za fizikalno in organsko kemijo Tadeja Kosec , ki je prejela nagrado za doktorsko disertacijo pod mentorstvom dr. Ingrid Milošev z naslovom Mehanizem inhibicije bakra in njegovih zlitin s cinkom z derivati benzotriazola v kloridnih raztopinah .
Mlada raziskovalka na našem odseku prejela L'oreal-Unescovo nagrado
V četrtek, 31. 1. 2008, sta na prireditvi v Mestnem muzeju že drugo leto zapored L'oreal ter Slovenska nacionalna komisija za UNESCO podelila nagrado - 2 štipendiji iz nacionalnega programa Za ženske v znanosti 2008. Med osemindvajestimi kandidatkami, ki morajo biti v zadnjem letu doktorskega študija in mlajše od 35 let, je naša sodelavka Saša Kovačič prejela nagrado v obliki štipendije. Druga nagrajenka, Zrinka Abramović, prav tako prihaja z Instituta "Jožef Stefan".
Saša Kovačič bo letos zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Študij elementarnih reakcij dušikovih oksidov v atmosferskih procesih. Saša je hkrati tudi mamica dveh fantkov, 1-letnega Žige in 4-letnega Jureta.
Na prireditvi ob podelitvi, ki jo je vodila Bernarda Žarn, je zapel tudi Omar Naber in znanstvenicam ter vabljenim na prireditev pričaral nekaj utrinkov zvezdnega prahu. Rdeča nit prireditve je bila misel, kako je moški svet različen od ženskega, pa vendar se potrebujeta, prav tako kot sonce in zvezde, ki si delijo skupno nebo. Skratka: «Svet potrebuje dobre znanstvenice,« je dejal generalni direktor L'Oreal Slovenija Philippe Cornu.
Članek naših sodelavcev Ajde Podgoršek, Stojana Stavberja, Marka Zupana in Jerneja Iskre, objavljen v reviji Green Chemistry, je bil v novembru 2007 po podatkih RCS Publishing izbran za top-10 najbolj pogosto prebiranih člankov na področju “zelene kemije”. Seznam top-10 najbolj pogosto prebiranih člankov je dostopen tukaj.
Mladi raziskovalec Sebastijan Peljhan, je 15. 12. 2007 prejel Prešernovo nagrado Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo za raziskovalno delo Fizikalnokemijske raziskave vodnih raztopin polietakrilne kisline pod mentorstvom prof. dr. Ksenije Kogej.
