|
Čeprav državne meje za ustvarjalnost in talent ne obstajajo, pa imajo odločilen vpliv in so ločnica med razvitimi in nerazvitimi, med razumnejšimi in manj razumnimi. Slovencem nihče drug ne določa, kateri poti slediti, o tem odločamo le sami. - J. Lenarčič |
Raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« so razvili osebni merilnik EKG, ki je v svetovnem merilu pomembna tehnološka inovacija za dolgotrajno spremljanje delovanja srca. S partnerjem iz gospodarstva so inovacijo izvedli v obliki medicinsko certificiranega tržnega izdelka SAVVY EKG. Osebni merilnik je z dvema EKG-elektrodama nameščen na telo, izmerjeni EKG se prikazuje in shranjuje v pametnem telefonu uporabnika za kasnejšo natančnejšo obdelavo. Zaradi brezžičnega delovanja, majhnosti in oblikovne zasnove je nemoteč tudi med delom, gibanjem, športom in počitkom. Ob posvetu z zdravnikom omogoča spremljanje delovanja srca ter s tem zgodnje odkrivanje težav in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov. SAVVY EKG ima zato velik potencial za znižanje stroškov zdravstvene oskrbe.
V petek, 16. decembra 2016, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič v Evropski agenciji za jedrske raziskave (CERN) podpisala sporazum o pridruženem članstvu Republike Slovenije v tej mednarodni ustanovi. Kljub uspešnemu sodelovanju raziskovalcev z Instituta "Jožef Stefan" pri eksperimentih v CERN-u bo s sporazumom tlakovana pot veliko tesnejšemu sodelovanju na raziskovalnem, izobraževalnem in tudi gospodarskem področju. Slovenija bo tako na neki način lahko požela tudi sadove minulega dela in konstruktivno sodelovala pri pomembnih odločitvah v CERN-u. S tem podpisom se odpirajo vrata predvsem mladim za številna doktorska in podoktorska usposabljanja ter industriji, ki bo tako lahko mnogo laže ponudila svoje izdelke in storitve CERN-u.
Eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev elektronskih mikroskopov JEOL (Japan Electron Optics Ltd.) je v nagradnem natečaju med 200 najboljših posnetkov uvrstil tudi sliko klopa, ki ga je za potrebe obiskov Centra za elektronsko mikroskopijo (CEMM) na dan odprtih vrat Instituta prispeval avtorjev pes Medo, za vrstični elektronski mikroskop pa pripravil in posnel pa dr. Janez Zavašnik. Slika je objavljena na spletni strani (slika številka 196), kjer lahko do 14. decembra 2016 prispevate svoj glas zanjo. Elektronska mikroskopija je v zadnjem desetletju postala eno izmed osnovnih orodij raziskovalcev na IJS. Z razvojem opreme, tehnik in detektorjev nam omogoča strukturne, kemične in morfološke preiskave materialov vse do atomskega nivoja.
Na Royal Institute of Technology (KTH) na Švedskem so na napravi SES uspešno izvedli poskus parne eksplozije. Poskus, ki ga je sofinancirala Evropska komisija v okviru projekta SAFEST, je zasnovala skupina strokovnjakov z Instituta "Jožef Stefan", Électricité de France (EDF), Commissariat à l’Energie Atomique et aux Energies Alternatives (CEA) in Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije ter Institute for Nuclear Technology and Energy Systems (IKE) iz Nemčije pod skupnim vodstvom dr. Matjaža Leskovarja z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" ter dr. Erika de Malmazeta z EDF. Parna eksplozija se lahko razvije med težko nesrečo v jedrski elektrarni, ko pride staljena reaktorska sredica v stik z vodo.
Raziskovalca dr. Tomaž Rijavec in dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" sta odkrila popolnoma nov koncept sodelovanja med alpskimi pionirskimi rastlinami in rizosfernimi bakterijami na podlagi bakterijske sinteze vodikovega cianida (HCN). S tem konceptom sta zavrnila prvotno hipotezo, ki je že več kot 40 let v veljavi. V novem konceptu HCN ne deluje kot biokontrolno sredstvo, ampak je vključen v geokemične procese v substratu (npr. keliranje kovin); tako neposredno povečuje razpoložljivost fosfata. Delo z naslovom Hydrogen Cyanide in the Rhizosphere: Not Suppressing Plant Pathogens, but Rather Regulating Availability of Phosphate sta objavila v prestižni reviji Frontiers in Microbiology.
Prof. dr. Jean-Marie Dubois, profesor Emeritus CNRS in sodelavec Instituta »Jožef Stefan«, je v Sanyi na kitajskem otoku Hainan prejel prestižno nagrado »Frey Award for Leadership in development new technologies that contribute to a global sustainable development in the environment, economy and social points of view”. Ob tej priložnosti je bil v njegovo čast organiziran “Dubois International Symposium on Sustainable Complex Metallic Systems”, kjer so vrhunski strokovnjaki s področja kompleksnih kovinskih zlitin predstavili svoje najnovejše dosežke, prof. Lenarčič pa je plenarno predavanje »Comitted to Discovery« posvetil svojemu sodelavcu Duboisu. Fray Award je do sedaj za znanost prejelo osem vrhunskih znanstvenikov, med njimi dva Nobelova nagrajenca, Negishi l. 2010 in Shechtman l. 2011, oba za kemijo.
V Cankarjevem domu so 21. novembra 2016 podelili 13 letošnjih najbolj prestižnih slovenskih nagrad in priznanj v znanosti. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke iskanja nove fizike v teoriji osnovnih delcev je dobil doc. dr. Jernej Fesel Kamenik z Instituta »Jožef Stefan« in Univerze v Ljubljani. Znanstveno delo dr. Fesel Kameniika sega na področje teoretske fizike osnovnih delcev, izjemno mednarodno odmevnost pa je dosegel z raziskavami na področju tvorbe kvarkov t in anti-t, izmerjenih v eksperimentih na trkalnikih Tevatron in LHC, ter z interpretacijo nekaterih redkih razpadov mezonov B in D, izmerjenih v eksperimentih Belle, BaBar in LHCb. Dobitnika najpomembnejših Zoisovih nagrad za življenjsko delo sta akad. prof. Branko Stanovnik in akad. prof. dr. Uroš Skalerič.
Sredi novembra 2016 je na Institutu »Jožef Stefan« potekal prvi sestanek partnerjev mednarodnega projekta LIVE_FOR (Criminal Justice Access to Digital Evidences in the Cloud – LIVE_FORensic), ki ga financira DG Justice Evropske komisije. Projekt koordinira Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan«. Cilji projekta so razvoj in raziskave novejših metod digitalne forenzike za potrebe računalništva v oblaku in izobraževanje ciljnih skupin, ki izvajajo postopke za pridobivanje čezmejnih digitalnih dokazov in pričevanj. Predvidene raziskave so usmerjene v reševanje perečih problemov s področja kibernetske kriminalitete in uveljavitve Direktive 2014/41/EU. Partnerji projekta so univerze iz Belgije (Vrije Universiteit v Bruslju), Španije (UPC iz Barcelone in Universidad autonoma iz Madrida), Nemčije (Fachhochschule Albstadt iz Sigmaringena) in Češke (Masarykova univerza iz Brna).
Revija Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America je objavila članek Working stroke of the kinesin-14, ncd, comprises two substeps of different direction, sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Andreja Vilfana v sodelovanju s skupinama iz Dresdna in Varšave. Molekulski motorji, kot so miozin, kinezin in dinein pretvarjajo kemijsko energijo v mehansko delo, opravljeno ob vzdolžnem gibanju po citoskeletnih filamentih. V mnogih primerih se zaradi navora filamenti gibljejo tudi sučno. Članek poroča o meritvah na kinezinu-14, motorju udeleženemu pri celični delitvi. Z opazovanjem translacije in rotacije v različnih kemijskih razmerah lahko z uporabo teoretičnega modela lahko rekonstruiramo delovni cikel motorja. Rezultati so vzorčen primer, kako lahko iz meritev na večjem ansamblu določimo lastnosti posamične molekule.
Dne 10. 11. 2016 je Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« obiskal gospod Samir Amarin, častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije. Namen obiska je bila seznanitev z aktivnostmi IJS na področju jedrskih in okoljskih znanosti in pregled možnosti za širitev sodelovanja na področju raziskav in izobraževanje s Hašemitsko kraljevino Jordanijo in drugimi arabskimi državami. Med obiskom so prof. dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko tehniko, dr. Marko Štrok, namestnik vodje odseka za znanosti o okolju, ter doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko predstavili aktivnosti odsekov in centrov na reaktorskem centru IJS ter dosedanje sodelovanje z arabskimi državami, ki poteka v okviru mednarodne agencije za atomsko energijo. Sledili so pogovori o možnostih za razširitev sodelovanja ter skupni ogled reaktorja TRIGA na IJS.
Raziskovalci Instituta “Jožef Stefan” in Kemijskega inštituta so, v sodelovanju s kolegi iz Švice in Japonske, prvi dokazali prisotnost točkastih defektov na domenskih stenah v feroelektričnem BiFeO3. Z raziskavo so razložili mehanizem p-tipa električne prevodnosti domenskih sten v BiFeO3 in prispevali manjkajoči člen pri razlagi prevodnosti domenskih sten v feroelektrikih. Raziskava je objavljena v Nature Materials, najuglednejši reviji na področju materialov s faktorjem vpliva 38,89 za leto 2015, kar jo trenutno uvršča med najvplivnejše znanstvene revije (T. Rojac, A. Bencan, G. Drazic, N. Sakamoto, H. Ursic, B. Jancar, G. Tavcar, M. Makarovic, J. Walker, B. Malic in D. Damjanovic, Domain wall conduction in ferroelectric BiFeO3 controlled by accumulation of charged defects). Raziskave so bile v celoti zasnovane in izvedene na obeh slovenskih institucijah.
Le redki znanstveniki imajo priložnost opraviti znanstveni poskus v breztežnostnem stanju. Dr. Sašo Šturm z Odseka za nanostrukturne materiale je eden izmed prvih takih v Sloveniji. V sklopu bilateralnega projekta z japonsko univerzo v Hokaidu je konec oktobra poleg še petih japonskih raziskovalcev nekajkrat izvedel poskus nukleacije nanodelcev v sistemih Al-O, Fe-Ni, Fe in Ni v razmerah mikrogravitacije, v posplošenem smislu v breztežnosti. S tem poskusom poskušajo s kolegi posnemati razmere pri nastanku medzvezdnega prahu v začetnih fazah nastanka galaksij. Nukleacija medzvezdnega prahu je nastala v posebej prilagojenih komorah v približno dvajsetih sekundah breztežnosti, ki se je med paraboličnim letom letala ponovila vsaj petnajstkrat. Nukleacijska zrna, ki so tako nastala, bomo v prihodnjih mesecih analizirali na IJS z različnimi tehnikami visokoločljivostne presevne elektronske mikroskopije.
Na Institutu “Jožef Stefan” je 27. in 28. oktobra 2016 potekala IX. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Osrednje teme letošnje konference so bile povezave med znanostjo in gospodarstvom, vloga in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu ter ustanovitev in vzpon novih podjetij. Pomen družinskih podjetij v Sloveniji in v svetu je zelo velik, saj ustvarijo več kot dve tretjini celotne prodaje. Častni pokrovitelj konference predsednik vlade dr. Miro Cerar je med drugim poudaril, da družinska podjetja delujejo z dušo in srcem ter pomembno prispevajo k prepoznavnosti Slovenije na globalnih trgih. Drugi večji poudarek konference je bil na sodelovanju znanosti in gospodarstva. Predstavljeni so bili različni pogledi tako gospodarstvenikov kot znanstvenikov ter težave s financiranjem skupnih projektov.
Programska skupina »Toksini in biomembrane«, ki jo vodi prof. Igor Križaj, vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta "Jožef Stefan" raziskuje strupe različnih živali, še posebej poglobljeno pa strupe živali iz našega okolja: modrasa in gada, konjske vetrnice in kranjske čebele. Živalski strupi so namreč zelo dragocen vir nekaterih zdravil. V sredo, 26. oktobra 2016, je prof. Križaj v večernem predavanju »Živalski strupi: od smrtonosnega k zdravilnemu« v sklopu poljudnoznanstvenih večerov Znanost na cesti prikazal vrsto zanimivih primerov strupenih živali in predstavil glavne dosežke skupine. Dogodek je pritegnil zelo veliko pozornosti, Kavarna Union je bila spet do zadnjega kotička polna vedoželjnih poslušalcev.
Dne 17. oktobra 2016 je bil na Univerzi Shanghai Jiao Tong (LR Kitajska) uspešno izveden poskus zgorevanja vodika na osnovi specifikacije, ki jo je pripravil Institut "Jožef Stefan" (dr. Ivo Kljenak, R4 - Odsek za reaktorsko tehniko). Poskus je bil izveden v okviru kitajsko-evropskega projekta ALISA, kjer so med drugim financirani poskusi v eksperimentalnih napravah na Kitajskem, predlagani s strani Evropskih raziskovalcev. Poskus je bil izveden v valjasti posodi HYMIT, višine 6 m in prostornine 12 m3. Ker so bili začetni pogoji podobni pogojem poskusa HYKA UFPE, izvedenega marca 2012 v Karlsruhe Institute of Technology (Nemčija) v napravi prostornine 220 m3 (prav tako na osnovi specifikacije IJS), bodo rezultati prispevali k nadaljnjemu raziskovanju povečevanja zgorevanja iz eksperimentalnih naprav na prave jedrske elektrarne.
Dne 20. oktobra 2016 je Znanstveni svet Instituta dr. Janezu Piršu in g. Janezu Škrlecu podelil častni listini Instituta »Jožef Stefan«. Dr. Janez Pirš je bil dolgoletni sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi, še posebej pa je bila pomembna njegova vloga pobudnika sodelovanja med inštitutom in podjetjem Balder, d. o. o., ki je nastalo leta 1997 kot odcepljeno podjetje Instituta “Jožef Stefan” z osnovnim namenom razvoja, izdelave in prodaje zaščitnih varilskih filtrov. Gospod Janez Škrlec je častno listino Instituta “Jožef Stefan” prejel za vztrajno, intenzivno in učinkovito spodbujanje sodelovanja med gospodarstvom in Institutom “Jožef Stefan”, za organizacijo številnih odmevnih srečanj za promocijo znanosti in tehnologije ter za pomoč pri predstavitvi raziskovalnih dosežkov inštituta širši javnosti.
V ponedeljek, 17. oktobra 2016, je Institut »Jožef Stefan« obiskala delegacija japonskega gospodarskega združenja Keidanren. V srečanju z direktorjem inštituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem se je seznanila z delovanjem inštituta in z že obstoječim sodelovanjem inštituta in japonskih organizacij. Delegacijo Keidanren sestavljajo predstavniki 1 600 podjetij, med njimi Mitsubishi Chemical Holding Corporation, Hitachi in Japan Airlines. Delegacijo je najprej sprejel predsednik vlade dr. Miro Cerar, nato pa se je na slovensko-japonskem poslovnem srečanju srečala tudi z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem in ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom. Slovenija je s tem obiskom po besedah Japoncev postala eden od glavnih favoritov za gospodarsko sodelovanje.
Od 10. do 14. oktobra 2016 je na Institutu »Jožef Stefan« potekala 19. mednarodna multikonferenca Informacijska družba. Podeljene so bile tudi nagrade za dosežke na informacijskem področju. Nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Tomaž Pisanski za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe. Nagrado za posebne dosežke je prejel prof. dr. Blaž Zupan, ki je skupaj s sodelavci razvil metode za zlivanje mnogoterih virov podatkov na področju molekularne biologije. Informacijska limona, nagrada za najslabši dosežek, je bila podeljena za ponovni padec Slovenije na lestvici Informacijske družbe. Informacijsko jagodo za najboljši dosežek je prejela informacijska podpora Pediatrične klinike, ki je z vzpostavitvijo informacijskega sistema postala prva slovenska bolnišnica brez papirja.
Podjetje Saving je za 360.000 evrov odkupilo inovacijo EKG PCARD Sistem za mobilno spremljanje vitalnih fizioloških parametrov in konteksta okolja. Sistem je na Odseku za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" razvila skupina devetih inovatorjev pod vodstvom prof. dr. Romana Trobca. En sam telesni senzor omogoča poleg meritev enokanalnega EKG še meritve dihanja, gibanja, svetlobe in temperature, kar omogoča združevanje informacij o vitalnih znakih in podatkov iz okolja za zanesljivejšo diagnostiko. Kakovost meritev je primerna za medicinsko uporabo, kar potrjuje certifikat CE 1304. Pri prenosu pravic za izkoriščanje intelektualne lastnine IJS in pri trženju sistema PCARD je pomagal tudi Center za prenos tehnologij in inovacij.
Dne 4. in 5. oktobra 2016 je v organizaciji Centra za prenos tehnologij in inovacij potekalo srečanje sektorske skupine BioChemTech, EEN. Člani sektorske skupine so strokovnjaki biotehnologije in kemije, ki razpolagajo z dodatnim poznanjem podjetništva in poslovanja v svojem okolju ter delovanja raziskovalnih centrov. Naloga skupine je povezovanje podjetij med seboj in z raziskovalnimi organizacijami z namenom spodbujanja inovativnosti in širjenja na mednarodni trg. V okviru srečanja so si udeleženci ogledali raziskovalne odseke na Institutu "Jožef Stefan", predstavila pa so se jim tudi številna slovenska podjetja, kot so Biosistemika, GenEplanet, Educell in MycoMedica ter odcepljena podjetja RGA, InoVine in aMediMat. Srečanje so končali z obiskom farmacevtskega podjetja Krka, d. d.
Mladi raziskovalec IJS Luka Suhadolnik in ekipa z odseka K7 so svojo idejo za ustanovitev startup podjetja PurBox uspešno prijavili na program Climate-KIC RIS Accelerator! Podjetje se bo ukvarjalo s čiščenjem odpadnih vod na učinkovitejši in cenejši način kot obstoječe metode. Ekipa je bila izbrana za podporo v okviru programa Climate-KIC RIS Accelerator, ki vključuje program mentorstva in do 15.000 EUR finančne podpore za začetne stroške, povezane z ustanovitvijo podjetja in prodorom na trg. Idejo je Luka Suhadolnik predstavil na letošnji konferenci 9. ITTC, pri prijavi pa so mu pomagali tudi sodelavci Centra za prenos tehnologij, zato smo izredno veseli tega uspeha in celotni ekipi želimo vse najboljše na nadaljnji podjetniški poti.
Odsek za raziskave sodobnih materialov K-9 in Odsek za elektronsko keramiko K-5 Instituta “Jožef Stefan” sta v City Hotelu v Ljubljani od 28. 9. do 30. 9. 2016 organizirala srečanje akcije COST TO-BE (Towards Oxide - Based Electronics). Akcija se nanaša na raziskovanje oksidnih materialov za elektronske aplikacije in obsega tako področja osnovnega razumevanja materialov kakor tudi njihovo rast in uporabo v končnih aplikacijah. Večji del raziskav je osredinjen na materiale v obliki tankih plasti in heterostruktur. Srečanja se je udeležilo več kot 110 udeležencev, pretežno iz Evrope. Poleg predavanj in posterskih predstavitev je srečanje vključevalo še sestanek upravnega odbora, sestanek ožje skupine akcije ter sestanek delovnih skupin. Podeljena je bila tudi znanstvena nagrada Nicholas Kurti za leto 2016.
Dne 10. oktobra 2016 je Institut »Jožef Stefan« obeležil obeležili 25 letnico prve internetne linije v Sloveniji, ki je bila vzpostavljena v Laboratoriju za odprte sisteme in mreže novembra 1991. V dopoldanskem programu dogodka v počastitev obletnice so dijaki Gimnazije Poljane in Elektrotehniško računalniške strokovne šole na Vegovi ulici v Ljubljani imeli Učno uro o internetu. Predstavili so svoje eseje, v katerih so zapisali svoje misli glede tega, kaj jim internet pomeni v vsakdanjem življenju. Program se je nadaljeval v sklopu otvoritve multikonference Informacijska družba 2016. Otvoritveni govor je imela komisarka mag. Violeta Bulc. O dogajanju v letu 1991, o prihodnosti interneta ter o tekočih raziskavah na tem področju v okviru programa EU Obzorje 2020 je spregovorila prof.dr.Borka Jerman Blažič.
Urška Gabor, mag. kem., z Instituta "Jožef Stefan", z Odseka za raziskave sodobnih materialov K-9 je letošnja zmagovalka tekmovanja mladih raziskovalcev na 24. mednarodni konferenci o materialih in tehnologijah. Mednarodna žirija ji je soglasno prisodila prvo mesto za najboljši govorni prispevek z naslovom “Different Approaches to Avoiding Lead Deficiency in PMN-PT Thin Films«, ki govori o pulznem laserskem nanašanju piezoelektričnih tankih plasti za uporabo v zbiralnikih energije, kjer je Urški Gabor z ustreznim načrtovanjem sestave tarče in optimizacijo pogojev za nanašanje uspelo pripraviti enofazne tanke plasti. Priznanje in nagrado ji je podelil organizator konference Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) iz Ljubljane.
Zaradi njihovih odličnih termomehanskih lastnosti so tekočekristalni elastomeri obetaven material za izdelovanje aktuatorjev, toda njihova izdelava z aditivnimi postopki je zelo zahtevna. Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan", A. Rešetič, J. Milavec, B. Zupančič, B. Zalar, ter V. Domenici iz Italije so pokazali, da se z dopiranjem polimerne matrike s tekočekristalnimi mikrodelci in strjevanjem kompozitne zmesi v zunanjem magnetnem polju lahko izognejo omejitvam, ki jih postavlja sinteza tekočekristalnih elastomerov. Novi kompozitni material namreč omogoča proizvodnjo termomehansko aktivnih elastomerov željenih oblik in s poljubnimi načini deformacije. Več si lahko preberete v članku z naslovom Polymer-dispersed liquid crystal elastomers, objavljenem v reviji Nature Communications.
V okviru svojega obiska na Japonskem je predsednik vlade Miro Cerar v torek, 4. oktobra 2016, med drugim obiskal tudi KEK v Tsukubi, osrednji japonski inštitut za fiziko osnovnih delcev. Pomemben del programa je bil obisk detektorja Belle II, pri katerem imajo že od začetka projekta pomembno vlogo slovenski fiziki. Predsednik vlade si je v spremstvu prof. dr. Petra Križana, koordinatorja detektorja pri eksperimentu Belle II, ogledal oba detektorja za identifikacijo nabitih delcev, pri katerih so bile odločilne pionirske raziskave slovenskih fizikov. Predsednik vlade se je ob začetku svojega obiska na Japonskem udeležil tudi prestižnega znanstveno-tehnološkega foruma Science and Technology Forum v Kjotu, kjer je v svojem govoru projekt Belle II označil kot odličen primer mednarodnega znanstvenega sodelovanja.
V Stockholmu na Švedskem so 4. oktobra 2016 predstavili še dobitnike Nobelove nagrade za fiziko. To so britanski fiziki, ki delujejo na ameriških univerzah: David Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz. Znanstveniki bodo nagrado dobili za svoje teoretične raziskave topoloških faznih prehodov in topoloških stanj snovi. Raziskave topoloških lastnosti snovi so se razmahnile zlasti v zadnjem desetletju ob odkritju snovi in materialov z nenavadnimi topološkimi stanji elektronov, ki so posebej zaščitena in vodijo lahko do uporabe v kvantni elektroniki in kvantnem računalništvu. Omeniti je vredno, da je mati D. Haldana Slovenka z avstrijske Koroške, kar je bil tudi delni razlog, da se je pred leti odzval vabilu na NATO-konferenco na Bledu v organizaciji Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan".
Dne 21. 9. 2016 je na Inštitutu Ruđer Bošković v Zagrebu potekala uradna predstavitev projekta E-SiCure - Engineering silicon carbide for enhanced borders and port security (v okviru NATOvega programa Science for Peace and Security (SPS). Vrednost projekta je 396 500 EUR, njegov glavni cilj so teoretične, eksperimentalne in aplikativne raziskave za razvoj specializiranih detektorjev iz silicijevega karbida, ki bi izboljšali možnost odkrivanja posebnega jedrskega materiala na kopenskih in morskih mejnih kontolah. Pri projektu sodelujejo poleg vodilnih raziskovalcev iz IRB, tudi raziskovalci iz ANSTO (Avstralija), QST (Japonska), Univerze v Aveiru (Portugalska) ter z Odseka za reaktorsko fiziko F8, IJS. Reaktor TRIGA na IJS bo pri projektu imel ključno vlogo preizkušanja razvitih detektorjev.
Institut »Jožef Stefan« (Skupina za računsko inteligenco na Odseku za inteligentne sisteme) in Kolektor Group, d. o. o., sta v okviru mednarodnega projekta Artemis COPCAMS (COgnitive & Perceptive CAMeraS) razvila in v proizvodnjo prenesla metodologijo nadzora kakovosti izdelkov, ki temelji na strojnem vidu in napovednih modelih, zgrajenih s strojnim učenjem, deluje pa na vgradni vzporedni računalniški arhitekturi. Metodologija se sedaj v Kolektorju uporablja v proizvodnji grafitnih komutatorjev za avtomobilsko industrijo in omogoča dimenzijske meritve, ugotavljanje kakovosti spojev bakra in grafita in brezkontaktne meritve hrapavosti komutatorjev. Recenzenti so jo po prikazu v Kolektorju 19. aprila 2016 in zaključni predstavitvi v Bruslju 28. septembra 2016 ocenili kot najuspešnejši dosežek projekta.
Dne 27. septembra 2016 je Institut »Jožef Stefan« podpisal sporazum o sodelovanju s francoskim Komisariatom za alternativne energije in atomsko energijo (CEA). Predstavnika obeh institucij, direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in direktor Komisariata Daniel Verwaerde sta se za to priložnost srečala na Dunaju na jubilejnem 60. zasedanju Generalne konference Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Slovenska in francoska delegacija sta se v pogovoru strinjali, da je podpis sporazuma nov pomemben korak v smeri nadaljnje krepitve sodelovanja med državama na znanstvenem področju. Sporazum bo omogočil poglobitev znanja s še tesnejšim sodelovanjem slovenskih in francoskih raziskovalcev ter prispeval h krepitvi raziskav in razvoja na področju jedrske energije.
Skupina aMediMat v sestavi dr. Ana Gantar, dr. Nataša Drnovšek, prof. Saša Novak, Kaja Križman in Rok Kocen z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan” je zmagala na natečaju za najboljšo inovacijo leta 2016 v okviru 9. Mednarodne konference o prenosu tehnologij, ki jo organizira Center za prenos tehnologij Instituta »Jožef Stefan«. Predstavljena tehnologija “SilkPatch” združuje dolgoletno znanje ekipe s področja biomaterialov ter inovativen design pripravljenega celičnega ogrodja. “SilkPatch”, celično ogrodje iz proteina svile, je namenjen zdravljenju kroničnih kožnih ran, kjer lahko z aplikacijo “SilkPatch” in matičnih celic močno skrajšamo čas zdravljenja tako pri ljudeh kot tudi pri živalih.
V petek, 16. septembra 2016, je Institut »Jožef Stefan« obiskala delegacija za znanost in tehnologijo iz kitajske province Tianjin. V pogovoru z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem so predstavniki spoznali delovanje Instituta, v nadaljevanju pa so si ogledali Odseke za robotiko, kompleksne snovi in za raziskave sodobnih materialov. Namen obiska, v katerem so se srečali še z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem ter si ogledali Tehnološki park Ljubljana in podjetje Remty-R, d.o.o., je bilo spodbujanje sodelovanja med tehnološkimi podjetji obeh držav, skupne raziskave in razvoj, ustanovitev skupnega podjetja in raziskovalnega središča ter naložbe v skupne trge. Kitajska delegacija želi okrepiti sodelovanje med tehnološkimi parki in raziskovalnimi institucijami, ki vključujejo izmenjavo medsebojnih izkušenj.
Sodelavca IJS iz Odseka za komunikacijske sisteme prof. dr. Aleš Švigelj in dr. Kemal Alič ter dr. Radovan Sernec iz Telekoma Slovenije so bili za članek z naslovom Network traffic modeling for load prediction: a user-centric approach, objavljenem v reviji IEEE Network, izbrani za nagrado »Best Paper Award of the IEEE ComSoc Technical Committee on Communications Systems Integration and Modeling«. Nagrada bo podeljena decembra na prestižni konferenci IEEE GLOBECOM v Washingtonu v ZDA. V članku je predlagan inovativen uporabniško usmerjen način modeliranja prometa v velikih telekomunikacijskih omrežjih, ki je bil ovrednoten in uporabljen pri uvajanju, optimizaciji in načrtovanju novih storitev pri slovenskem nacionalnem ponudniku telekomunikacijskih storitev.
Dne 14. septembra 2016 je Institut »Jožef Stefan« podpisal Dogovor o sodelovanju in Pismo o nameri z znamenito belgijsko univerzo KU Leuven. Namen dogovora je pospeševati medsebojno sodelovanje, in sicer pri izmenjavi raziskovalnega kadra, organizaciji in izvajanju skupnih raziskovalnih projektiv, organizaciji skupnih znanstvenih dogodkov, pri skupnih objavah in pri izmenjavi študentov. Univerza KU Leuven, s katero ima Institut že dandanes mnogotera sodelovanja, je bila ustanovljena leta 1425 in je močno usmerjena v raziskovalno dejavnost. Po World University Ranking spada KU Leuven na 35. mesto v svetu. Po velikosti je podobna ljubljanski univerzi, 18 % študentov pa je tujcev. Med znamenitimi študenti te univerze so bili astronom Georges Lemaître, ki je formuliral sodobno teorijo velikega poka, ter humanist Desiderius Erasmus.
V okviru Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti MOS, ki poteka v Celju, se je več odsekov Instituta "Jožef Stefan" predstavilo v okviru programa "Stičišče znanosti in gospodarstva". Generalni pokrovitelj tega projekta, katerega namen je predstavitev drugačnega načina povezovanja gospodarstva in znanosti ter prenosa novih tehnologij, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Direktorat za znanost, pomembno vlogo pa pri tem ima tudi Institut. Cilj Stičišča znanosti in gospodarstva je promocija slovenske znanosti, izobraževalnih procesov, spodbujanja mladih za novodobne poklice in za večjo vključenost diplomantov v industrijo in gospodarstvo ter iskanje načinov in mehanizmov za zaustavitev bega možganov. Institut je sodeloval tudi na stojnici Obrtne zbornice Slovenije, kjer je obiskovalce nagovarjal robotek Nao.
Institut »Jožef Stefan« je 7. septembra 2016 obiskal zunanji minister Demokratične socialistične republike Šrilanke Mangala Samaraweera z delegacijo. V pogovoru z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem je izkazal željo Šrilanke po odpiranju navzven in sodelovanju z drugimi državami tudi na znanstveno-tehnološkem področju, pri čemer bi pomembno vlogo lahko odigral tudi Institut. Tako so na srečanju preučili možnosti za tesnejše sodelovanje med raziskovalci, predvsem mlajšimi iz Šrilanke, ki bi si s svojim delovanjem v Sloveniji zagotovili dragoceno znanje , izkušnje in vezi. Predstavniki Šrilanke so tako z zanimanjem prisluhnili predstavitvi Instituta, med svojim obiskom pa so si ogledali tudi Odsek za elektronsko keramiko in Odsek za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo.
Ekipa MMMe8 v sestavi Martin Breskvar, Dragi Kocev, Jurica Levatić, Aljaž Osojnik, Matej Petković, Nikola Simidjievski in Bernard Ženko z Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" je zmagala na prvem tekmovanju v rudarjenju podatkov Evropske vesoljske agencije ESA. Naloga je bila napovedovati porabo električne energije vesoljske sonde Mars Express na osnovi podatkov o njenem delovanju v preteklosti. Rezultati bi lahko pomagali podaljšati trajnostno dobo sonde, ki kroži okrog Marsa že od leta 2003. Ekipa Instituta tudi sicer analizira podatke, ki so povezani z medicino, ekologijo in financami, v natečaju pa so tokrat svoje metode aplicirali na novo temo – misijo vesoljskega plovila. V natečaju je sodelovalo 40 ekip iz Evrope, slovenski raziskovalci pa si bodo za nagrado lahko ogledali kontrolni center v nemškem Darmstadtu.
Prof. Jean-Marie Dubois, častni član Instituta »Jožef Stefan« in sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale, je letošnji prejemnik prestižne svetovne Nagrade za znanost IUVSTA - International Union for Vacuum Science Technique and Applications, ki to nagrado podeli vsake tri leta. Ob tej priložnosti je imel prof. Dubois na 20 IVC konferenci (International Vacuum Conference) plenarno predavanje »Complexity in Metallic Alloys and Compounds” v soavtorstvu s prof. Spomenko Kobe, v katerem so bili predstavljeni rezultati najnovejših skupnih raziskav med IJS in CNRS na področju zlitin »push-pull«, ki se izvajajo v skupnem raziskovalnem laboratoriju LIA na IJS. Sodelovanje med inštitutoma poteka izredno uspešno tudi v okviru drugih evropskih projektov in je tudi že dobro prepoznano v svetu.
V petek, 2. septembra 2016 je Institut “Jožef Stefan” obiskala evropska komisarka ga. Violeta Bulc, ki se je v pogovoru z vodstvom Instituta seznanila z delovanjem te največje znanstveno-raziskovalne institucije in tudi z njenimi načrti v okviru slovenskih in evropskih politik na področju raziskav in inovacij. Komisarka si je ob tem ogledala nekaj laboratorijev, ki razvijajo vrhunske tehnologije, ki imajo potencial v transportu. Seznanila se je tudi z velikimi projekti, ki jih Institut pripravlja skupaj s partnerji v okviru strategije pametne specializacije. V zadnjem delu obiska se je komisarka v Veliki predavalnici srečala z raziskovalkami in raziskovalci Instituta, katerim je v prijaznem in plodovitem pogovoru predstavila podporo Evropske komisije razvojnim načrtom držav članic.
Okenca za uporabo v visokotemperaturnih procesih morajo biti čim bolj prosojna in hkrati mehansko obstojna. Sodelavcem IJS je uspelo ti dve nasprotujoči si lastnosti združiti s pripravo mulitne keramike z anizotropnimi zrni, ki materialu zagotovijo izboljšano trdnost. Visoko stopnjo prosojnosti in visok delež podolgovatih zrn so dosegli z ustrezno kombinacijo dodatkov in sintranjem v peči na osnovi vročega enoosnega stiskanja v pulzirajočem toku (SPS) pri relativno nizki temperaturi. Doc. dr. Andraž Kocjan z Odseka za nanostrukturne materiale je za predstavitev na »40th International Conference and Expo on Advanced Ceramics and Composites (ICACC’16)« v ZDA, prejel nagrado, delo pa je bilo v celoti objavljeno v Journal of the American Ceramic Society.
V strukturni kemiji anorganskih fluoridov prevladujejo enostavni elektrostatski in geometrijski dejavniki, pri čemer je pri skoraj vseh elementih prehoda prevladujoče koordinacijsko število šest z oktaedrično koordinacijo fluorovih ligandov okoli kovinskega centra. Namesto da bi bili izolirani, si lahko tako nastali oktaedri delijo F-ligande in tvorijo oligomerne ali polimerne zvrsti. Določitev kristalne strukture [XeF5]5[Ti10F45] je razkrila obstoj največjega znanega oligomernega fluorido-kovinskega aniona [Ti10F45]5–. Sestavljen je iz desetih TiF6-oktaedrov, ki si delijo oglišča v obliki dvojne zvezde. O rezultatih študije sistema XeF6/TiF4 sta v reviji New J. Chem poročala Z. Mazej in E. Goreshnik z Instituta "Jožef Stefan". Prispevek je bil izbran za t. i. notranjo naslovnico letošnje septembrske številke te revije.
Nataša Adžić z Odseka za teoretično fiziko F-1 Instituta "Jožef Stefan" je na konferenci "Protein Electrostatics 2016", ki je potekala od 19. do 21. julija 2016 v Berlinu, prejela nagrado za najboljši plakat. Na plakatu z naslovom "Fenomenologija elektrostatičnih interakcij med proteini" (v izvirniku "Phenomenology of protein-protein interactions") je predstavila svoje doktorsko delo, v katerem je razvila reformulacijo modernih teorij elektrostatičnih interakcij. V delu je oblikovala teoretični okvir za obravnavo sistemov z nabojem, odvisnim od kislinsko-bazičnega ravnotežja raztopine, kar posledično omogoča tudi izboljšan teoretični opis proteinov. Omenjena teorija privede do zanimivih rezultatov, ki so vzbudili pozornost znanstvenikov na konferenci.
Sodelavci Odseka za teoretično fiziko F-1, Svjetlana Fajfer, Jernej Fesel Kamenik in Nejc Košnik, so skupaj z zunanjima sodelavcema Iljo Doršnerjem (zunanji sodelavec F-1, Univerza v Splitu) in Admirjem Greljom (ETH Zurich, Univerza v Sarajevu) na povabilo urednika v junijski izdaji revije Physics Reports objavili pregledni članek Physics of leptoquarks in precision experiments and at particle colliders. V objavljenem preglednem delu, ki posega v področje leptokvarkov, so avtorji obravnavali učinke leptokvarkov pri nizkoenergijskih procesih ter njihovo produkcijo in razpade v velikem hadronskem trkalniku LHC. Leptokvarki so hipotetični delci, ki interagirajo tako z leptoni kot s kvarki ter jih pogosto omenjajo v teorijah poenotenja osnovnih delcev. Objava je pomembno priznanje inštitutski raziskovalni skupini na področju teoretične fizike.
Raziskovalci mednarodnega konzorcija projekta MinE, v katerem je tudi raziskovalec Odseka za biotehnologijo Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Boris Rogelj, so v članku, objavljenem prejšnji teden v reviji Nature Genetics, opisali nov gen, ki povečuje tveganje za ALS (amiotrofična lateralna skleroza), imenovan C21orf2. Na podlagi primerjave genetskega zapisa bolnikov z ALS z zdravimi kontrolami so identificirali šest genomskih regij, v katerih genetske variacije povečajo tveganje za ALS. Ena od teh regij vsebuje tudi gen C21orf2. Gen je zanimiv za prihodnje študije, ki bodo morda prinesle tudi učinkovito terapijo za to, zaenkrat neozdravljivo bolezen. Raziskava je do sedaj največja asociacijska študija in je plod sodelovanja raziskovalcev in ALS-združenj iz 15 držav.
Sodelavci z Odseka za elektronsko keramiko, Instituta "Jožef Stefan" (Evgeniya Khomyakova, Matej Šadl, Hana Uršič, Barbara Malič, Andreja Benčan in Tadej Rojac) so v sodelovanju z raziskovalcema iz Avstralije in Švice objavili članek z naslovom ˝Self-Poling of BiFeO3 Thick Films˝ v reviji ACS Applied Materials & Interfaces (DOI:10.1021/acsami.6b05885). Študija razkriva, da se v plasteh pri ohlajanju preko feroelektričnega-paraelektričnega faznega prehoda (≈ 820 ˚C) pojavi gradient tlačnih napetosti, ki vodi do samopolariziranja debelih plasti, ki izkazujejo značilno mikrostrukturo s kolumnarnimi zrni.
Podjetje Plasmadis, d. o. o., je bilo ustanovljeno na podlagi znanja, ustvarjenega na Institutu "Jožef Stefan" in strokovno podporo Centra za prenos tehnologij in inovacij. Njihovo poslanstvo je razvoj tehnologij za učinkovitejše vodenje plazemskih naprav za obdelavo površin v industriji. Dodano vrednost v njihovem delu vidi tudi Slovenski podjetniški sklad, ki jim je v okviru javnega razpisa P2B 2016- Spodbude za zagon inovativnih podjetij zagotovil sredstva, da bodo laže delovali na mednarodnem trgu. Ob tej priložnosti ponosno čestitamo podjetju Plasmadis, d. o. o., za izjemen dosežek in jim želimo veliko uspeha tudi v prihodnosti.
Dne 25. julija 2016 je Institut »Jožef Stefan« obiskal predsednik Republike Bolgarije gospod Rosen Plevneliev. Obiska sta se udeležili tudi veleposlanica Republike Slovenije, pristojna za Bolgarijo, mag. Ksenija Škrilec ter veleposlanica Republike Bolgarije v Sloveniji gospa Rumyyana Kolarova. S strani Instituta je visokega gosta sprejel predsednik znanstvenega sveta prof. dr. Dragan Mihailović. Po kratki predstavitvi Instituta si je visoki gost ogledal laboratorije Odseka za komunikacijske sistema, Odseka za kompleksne snovi ter Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Ob tem so potekali tudi pogovori o možnostih tesnejšega sodelovanja med slovenskimi in bolgarskimi raziskovalci. Pristojni obeh držav se zavedajo, da so zaradi gospodarske krize vlaganja na tem področju prenizka in da je raziskovalcem težko loviti korak z razvitimi.
Matjaž Humar, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Institua "Jožef Stefan" , je dobil nagrado za najboljši plakat na letošnjem prestižnem srečanju Lindau Nobel Laureate Meetings, ki je potekalo od 26. junija do 1. julija 2016 v mestu Lindau v Nemčiji. Letošnjega 66. srečanja se je udeležilo okoli 400 posebej izbranih in povabljenih mladih znanstvenikov iz 80 držav ter 29 Nobelovih nagrajencev. Udeležence srečanja izbere poseben znanstveni odbor, osnovno merilo pa je izkazana predanost znanosti in raziskavam. Srečanje je bilo letos posvečeno fiziki. Plakat Matjaža Humarja je predstavil njegovo delo z mikrolaserjem, ki mu ga je uspelo vgraditi v človeško celico; hkrati je pokazal, da maščobne celice v človekovem telesu že same po sebi vsebujejo laserje. Humarjev plakat je dobil največ glasov na tajnem glasovanju udeležencev.
Ministrstvo za energijo v ZDA (Department of energy) je pred dnevi objavilo listo 48 sprejetih projektov na področju naprednega modeliranja in simulacij v jedrski energiji (NEAMS, Nuclear Energy Advanced Modeling and Simulation) v skupni vrednosti 35,5 milijonov dolarjev. Med izbranimi je tudi projekt »Experimental and Computational Studies of NEAMS Pebble Bed Reactors). Cilj projekta je izmeriti in simulirati turbulentne tokove plina okoli jedrskega goriva v obliki kroglic premera nekaj centimetrov. Za eksperimentalni del projekta bo poskrbel koordinator Texas A & M University, numerične simulacije pa bosta razvila Argonne National Laboratory in Odsek za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan". V Sloveniji bo projekt vodil dr. Boštjan Končar. Med 48 izbranimi projekti so le trije z mednarodno udeležbo.
V reviji Nature Chemistry je pod rubriko “In Your Element” vsakokrat predstavljena druga kemijska prvina. V tokratni julijski izdaji sta, na uredniško povabilo, element kripton predstavila dr. Matic Lozinšek in prof. dr. Gary J. Schrobilgen. Dr. Lozinšek z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta »Jožef Stefan« se je pri omenjenem profesorju na Univerzi McMaster podoktorsko izobraževal v okviru štipendije Marie Curie in tam precej časa posvečal tudi spojinam kriptona. Fotografija prikazuje fotokemično sintezo kriptonovega difluorida na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. The world of krypton revisited podrobno predstavi element kripton, vsi elementi pa so zbrani v periodnem sistemu.
V petek, 24. junija 2016, je Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« v Podgorici obiskal prof. Osamu Motojima, med leti 2010 in 2015 generalni direktor organizacije ITER in aktualni predsednik Future Energy Research Association. Visoki gost se je srečal z direktorjem prof. Jadranom Lenarčičem in z raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, ki so mu predstavili delovanje Instituta in raziskave na področju jedrske fuzije. V zanimivem pogovoru so se dotaknili tako mednarodne vpetosti in uspehov slovenskih raziskovalcev na področju fuzije kot tudi velikih izzivov, ki jih prinaša oslabljeno financiranje raziskav iz domačih javnih virov. Ob obisku si je prof. Motojima ogledal ionski pospeševalnik, kjer se med drugim izvajajo tudi fuzijske raziskave.
Državni sekretar mag. Klemen Potisek in direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič sta v petek, 17. junija 2016, podelila spričevala že deveti generaciji izobraževanja Evropski energetski menedžer, ki ga organizira Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan«. Skupno je tako izobraževanje v Sloveniji uspešno končalo že 189 energetskih menedžerjev, razveseljivo pa je vedno večje število njihovih uspešno izvedenih projektov v praksi, kar potrjuje pomembnost znanja in vloge energetskega menedžerja za uspešno delovanje podjetij. Izobraževanje je osredinjeno na pridobivanje znanja za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije, ki zagotavlja srednje do visoko zmanjšanje rabe in stroškov za energijo ob sprejemljivih investicijskih stroških.
Raziskovalca z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" Jan Babič in Jernej Čamernik sta v sodelovanju s kolegoma s Tehniške univerze Darmstadt v Nemčiji razložila mehanizme, ki jih človekov osrednji živčni sistem uporablja pri vodenju gibanja našega telesa med fizično interakcijo z okolico. Medtem ko so preiskovanci izvajali ciljno usmerjene gibe, so raziskovalci preučevali motorično prilagajanje na sistematične motnje ravnotežja. Z uporabo novega načina verjetnostnega modeliranja so izdelali računski model, ki opisuje, kako človekovi možgani sočasno upravljajo naše telo pri izvajanju ciljno usmerjenih gibov in zagotavljanju ravnotežja. O izsledkih svoje raziskave so poročali v reviji Nature Scientific reports.
V Münchnu te dni poteka eden največjih svetovnih sejmov s področja avtomatike in mehatronike AUTOMATICA 2016 (21.-24. 6. 2016). Sodelavci Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" Timotej Gašpar, Martin Bem, Aljaž Kramberger, Miha Deniša in Igor Kovač na sejmu predstavljajo prve rezultate evropskega projekta ReconCell (Rekonfigurabilna robotska celica za hitro postavitev nalog sestavljanja v majhnih in srednje velikih podjetjih), ki ga koordinira naš inštitut. Prikazani eksperimenti se nanašajo na nove metode robotskega programiranja, avtomatične rekonfiguracije in avtonomne adaptacije robotskih gibanj, ki smo jih razvili v projektu. Predstavitev na Automatici bo pripomogla k hitrejšemu prenosu novo razvitih tehnologij v majhna in srednje velika podjetja v Sloveniji in v Evropi.
Matjaž Gams, Mitja Luštrek, Anton Gradišek z Odseka za inteligentne sisteme Instituta “Jožef Stefan” so pomagali pri razvoju prve slovenske interaktivne spletne aplikacije, preko katere se uporabniki lahko informirajo glede spolno prenosljivih bolezni, izpolnijo lahko tudi pametni vprašalnik, ki na podlagi konkretnega spolnega vedenja in morebitnih simptomov poda informativno oceno o tveganju za okužbo ter napotke za nadaljnje ukrepanje. Aplikacija je namenjena predvsem mladim za preventivo oz. hitro ukrepanje po okužbi. Pri projektu so sodelovali študenti Medicinske fakultete, Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI) ter Ekonomske fakultete pod mentorstvom strokovnjakov s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, FRI ter IJS, ki je izdelal načrt. Aplikacija je v odprti uporabi od 13.junija 2016.
Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje je dne 8. 6. 2016 Institutu "Jožef Stefan" ter podjetju ETI, d. d., podelila srebrno priznanje za inovacijo »Neporozni kordieritni material C410 za elektrotehniko«. Prejemniki priznanja so: Ines Bantan, Joži Prašnikar in Helena Razpotnik iz ETI, d. d., ter doc. dr. Danjela Kuščer in dr. Janez Holc iz Odseka za elektronsko keramiko, IJS. Sodelavci so preučevali postopke za izdelavo neporoznega kordieritnega materiala, ki se uporablja za izdelke, izpostavljene večjim temperaturnim spremembam v kratkih časovnih intervalih. Keramiko so izdelali iz naravnih surovin ter postopke prilagodili tako, da je imel material nizek koeficient linearnega termičnega raztezka v ekstremno ozkem območju in visoko mehansko trdnosti. Material je primeren za kompleksno visoko serijsko proizvodnjo na avtomatiziranih linijah.
Junija 2016 je raziskovalcem v Laboratoriju za hladne atome odseka za Fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" uspelo ohladiti atome cezija na temperaturo pod 100 nanokelvinov. Prikazana je fluorescenčna slika atomov pri 57 nanokelvinih in meritev širjenja oblaka atomov, s katero se določi njihova temperatura. Z uporabo različnih načinov laserskega hlajenja se pripravi približno 100 milijonov atomov pri enem mikrokelvinu, desetkrat nižje temperature pa se doseže z izparevanjem atomov v dipolni pasti. Za prehod v Bose-Einsteinov kondenzat (BEC) se zdaj raziskovalna skupina trudi povečati število atomov med hlajenjem in zgostiti oblak. BEC je primer kvantne snovi, ki je osnova prihajajočim kvantnim tehnologijam. Več informacij o hladnih atomih in delu pri projektu je na voljo na ultracool.
Letošnjo nagrado TARAS, ki je priznanje za najuspešnejše sodelovanje gospodarstva in znanstvenoraziskovalnega okolja na področju inoviranja, razvoja in tehnologij, so prejeli raziskovalna skupina Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" in podjetji Petrol Energetika in Metal Ravne. Nagrado so prejeli za uspešno izvedbo projekta koristne izrabe odpadne toplote jeklarske industrije v sistemu daljinskega ogrevanja na Ravnah na Koroškem. Projekt je rezultat več kot 20-letnega razvojnega sodelovanja IJS s podjetjem Petrol Energetika ter uspešnega prenosa znanja v industrijo v okviru izobraževanja »Evropski energetski menedžer - EUREM«. Z izvedeno investicijo bodo letno zagotovili 9 000 MW h toplote in s tem zmanjšali porabo zemeljskega plina za 1 milijon Sm3 letno.
Prof. dr. Ingrid Milošev, znanstvena svetnica na Institutu »Jožef Stefan«, je 7. junija 2016 na slavnostni akademiji Kemijskega inštituta prejela Preglovo nagrado za izjemne dosežke v zadnjih petih letih. Po besedah komisije prof. dr. Ingrid Milošev spada med najprodornejše slovenske raziskovalke in raziskovalce na področju elektrokemije in protikorozijske zaščite v tehnološko in biomedicinsko pomembnih materialih. Preglovo nagrado za izjemne dosežke je prejel tudi Zdenko Časar iz farmacevtske družbe Lek, naziv zaslužnega raziskovalca Kemijskega inštituta pa sta prejela akademik Janez Levec in dr. Stanko Hočevar. Veliko Preglovo nagrado je Znanstveni svet Kemijskega inštituta posthumno namenil Janku Jamniku, ki je pustil izjemen pečat na Kemijskem inštitutu in širše. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.
Odsek za znanosti o okolju (O-2) na Reaktorskem centru Instituta “Jožef Stefan” v okviru EU projekta ISO-FOOD (7. OP) od 6. do 10. junija 2016 organizira poletno šolo “Radionuklidi v hrani”. V okviru poletne šole potekajo predavanja in praktično delo v laboratorijih. Slušatelji bodo tako podrobno seznanjeni z zakonodajo o dovoljenih vsebnostih naravnih in umetnih radionuklidov v hrani in vodi ter njihovem določanju z uporabo različnih tehnik. Poudarek je na vseh stopnjah analiznega postopka, od vzorčenja, separacijskih tehnik, detekciji radionuklidov do končne interpretacije rezultatov. Udeležba tečaja je brezplačna, vendar morajo udeleženci sami kriti stroške potovanja in bivanja. Več informacij o dogodku je dostopnih na spletni strani ISO-FOOD .
Sodelavci Instituta »Jožef Stefan« H. Uršič, V. Bobnar, B. Malič, C. Filipič, M. Vrabelj, S. Drnovšek in Z. Kutnjak so s sodelavci iz Poljske in Koreje pripravili multikalorični keramični material 0,8Pb(Fe1/2Nb1/2)O3-0,2Pb(Mg1/2W1/2), ki izkazuje tako elektrokalorično kot tudi magnetokalorično temperaturno spremembo. Članek je bil objavljen v majski številki revije »Scientific Reports« z naslovom »A multicaloric material as a link between electrocaloric and magnetocaloric refrigeration« (DOI: 10.1038/srep26629). Delo je prva eksperimentalna potrditev soobstoja električnega in magnetnega vzbujanja kaloričnega odziva v relaksorskem feroelektriku in odpira nove možnosti na področju kaloričnega hlajenja.
Dne 6. junija 2016 je v okviru obiska v Sloveniji Institut »Jožef Stefan« obiskal predsednik Evropskega raziskovalnega sveta ERC prof. Jean-Pierre Bourguignon. Gost se je seznanil z delom Instituta ter si ogledal nekaj laboratorijev. V Veliki predavalnici se je srečal z raziskovalkami in raziskovalci Instituta in se pogovarjal o tem, kako se bolje umestiti v evropski raziskovalni prostor, povečati konkurenčnost Instituta, Slovenije in držav EU-13. Pogovor ob češnjah je potekal v prijetnem in neformalnem ozračju, udeležila pa se sta se ga tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič ter prejemnik projekta ERC Advanced Grant prof. dr. Tomaž Prosen. Predsednik Bourguignon je pojasnil, da bi morale države EU-13 k prijavljanju spodbujati predvsem odlične mlajše raziskovalke in raziskovalce.
Z namenom promocije znanosti in izobraževanja je Center za prenos tehnologij in inovacij soustvarjal letošnji Znanstival 2016. Na Vrtu eksperimentov, ki se je odvijal 4. in 5. 6. med 10. in 18. uro na Stritarjevi ulici v Ljubljani, je predstavil Institut »Jožef Stefan«. Pripravili so interaktivne delavnice s privlačnimi kemijskimi in fizikalnimi eksperimenti, video predstavitev posameznih odsekov instituta, zanimiv in poučen naravoslovni kviz in še boljše nagrade. V nedeljo je bila stojnica dodatno opremljena še s prilagojenim kolesom, s katerim so obiskovalci lahko poskušali proizvesti električno energijo. Dogodivščine so se odvijale po Ljubljani v Hiši eksperimentov ter na mostovih in trgih. Dogodivščine so predstavljali tako naši kot tudi tuji predavatelji, vse pa se je odvijalo v slovenščini.
V Portorožu bosta od 6. do 10. 6. 2016 potekali Evropska in Združena vakuumska konferenca EVC-14 in JVC-16, ki ju organizira Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije (DVTS). Na konferenci bo 170 udeležencev predstavilo najnovejše dosežke s področij vakuumske znanosti in tehnike, fuzijskih raziskav, znanosti o površinah, nanotehnologije, tankih plasti in prevlek, znanost o plazmi, bioloških aplikacij in drugih področjih. Med drugim bo predstavljena posodobitev vakuumskega sistema v največjem pospeševalniku osnovnih delcev v CERN-u, nadgradnja fuzijskega reaktor ASDEX (Nemčija), nova definicija enote za kilogram, povezana z vakuumom, najnovejše raziskave o grafenu in drugo. Več o konferenci lahko preberete na spletnih straneh.
Dne 24. 5. 2016 je na pobudo gospoda Janeza Škrleca, člana Sveta za znanost in tehnologijo, potekalo 2. Srečanje znanosti in gospodarstva. Pozdravnemu nagovoru ministra Zdravka Počivalška in gospoda Škrleca so sledili predstavitev aktualnih javnih razpisov od MGRT ter čas za predloge in pobude za tesnejše sodelovanje znanosti in gospodarstva. Poleg direktorja Kemijskega inštituta v Ljubljani, prof. dr. Gregorja Anderluha, in direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani, prof. dr. Tamare Lah Turnšek, se je dogodka udeležil tudi direktor Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Jadran Lenarčič. V imenu gospodarstva in industrije pa so se dogodka udeležili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije.
Od srede, 18., do sobote, 21. maja 2016, je Reaktorski infrastrukturni center gostil že 28. srečanje operaterjev raziskovalnih reaktorjev iz celotne Evrope (Research Reactor Operators Group). Srečanje je bilo namenjeno spremljanju obratovalnih izkušenj in predstavitvi različnih sprememb ali novosti na posameznem reaktorju. Letošnja posebna tema je bila fizično varovanje oziroma kako na jedrski objekt vstopajo zaposleni, študenti in obiskovalci. Srečanja se je udeležilo 20 predstavnikov iz naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Češke, Finske, Francije, Grčije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Nemčije, Poljske in Slovenije. Navzoč je bil tudi predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo.
Institut »Jožef Stefan« sta 23. in 24. maja 2016 obiskala prof. dr. Kiyoshi Tanaka, podpredsednik Univerze Shinshu v Naganu na Japonskem, in prof. dr. Hernán Aguirre, raziskovalec in predavatelj na tej univerzi. Povod za njun obisk je bil začetek znanstvenoraziskovalnega sodelovanja, ki ga bosta ustanovi izvajali ob podpori ARRS in japonske agencije JSPS. V ta namen sta sklenili sporazum, ki je bil potrjen s podpisom pri direktorju Instituta prof. dr. Jadranu Lenarčiču dne 24. maja 2016. Sodelovanje obsega razvoj naprednih večkriterijskih optimizacijskih metod za potrebe vesoljskih raziskav in načrtovanja infrastrukturnih omrežij. Vanj je vključena skupina za računsko inteligenco z Odseka za inteligentne sisteme pod vodstvom prof. dr. Bogdana Filipiča.
Revija Scientific Reports je 20. maja 2016 objavila članek z naslovom Points, skyrmions and torons in chiral nematic droplets, ki so ga napisali Gregor Posnjak, Simon Čopar in Igor Muševič, sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Odkrili so novo metodo rekonstrukcije 3D-polja tekočega kristala, označenega s fluorescenčnimi barvili in posnetega s konfokalnim mikroskopom. S to metodo je kot prvim uspelo natančno analizirati topološke lastnosti vijačnega tekočega kristala, ujetega v kot las debeli mikrometrski kapljici. V 3D rekonstruiranem polju so opazili točkaste defekte, ki se povezujejo s topološkimi 3D-objekti, ki so v fiziki znani kot skyrmioni in toroni.
Dne 30. maja 2016 Center za prenos tehnologij Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju s Centrom inovativnega podjetništva NLB organizira podjetniško usposabljanje mladih raziskovalcev Mladi upi 2016. Delavnica, ki se bo osredinila na področje prevzema službenih izumov, trženja intelektualne lastnine, komunikacije znanstvenih dosežkov z mediji, postopeke ustanovitve odcepljenega podjetja, pisanje poslovnega načrta in načine pridobitve financiranja raziskovalnih idej, bo organizirana prostorih Centra inovativnega podjetništva (CIP) (Trg republike 2, Prizidek, 1520 Ljubljana). Potekala bo od 9.00 do 15.30 z vmesnimi odmori. Delavnica je za vse udeležence brezplačna in se šteje kot seminar s področja podjetništva v skladu s Pravilnikom ARRS o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
Dne 6. junija 2016 bo v okviru obiska v Sloveniji Institut »Jožef Stefan« obiskal predsednik Evropskega raziskovalnega sveta ERC Jean-Pierre Bourguignon. Gost se bo v začetku seznanil z delom Instituta ter si ogledal nekaj laboratorijev. V drugem delu se bo v Veliki predavalnici pogovarjal z raziskovalkami in raziskovalci Instituta o tem, kako povečati konkurenčnost Instituta, Slovenije in držav EU13 v evropskem raziskovalnem prostoru. Kot je znano, sta med slovenskimi uveljavljenimi raziskovalci ERC project (Advanced Grant) prejela le dva raziskovalca, in sicer prof. dr. Dragan Mihailović z Instituta "Jožef Stefan" ter prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Obisk organizira Slovenian Research & Business Organisation iz Bruslja ter bo potekal med 14.00-16.00 uro. Vabljeni!
V literaturi in na spletu naletimo na številna priporočila in podatke o prehrani, ki so lahko koristen vir informacij, zaradi nasprotujočih si izjav pa ustvarjajo tudi zmedo. Napredne računalniške tehnologije pa omogočajo pregledovanje in harmonizacijo obsežnega prostora podatkov, zato v sklopu projekta ISOFood poskušamo izluščiti znanje o prehrani iz različnih virov podatkov in oblikovati bazo znanja, ki bo prispevala k boljšemu razumevanju znanstvenih ugotovitev. Naš namen je podpreti strokovnjake pri odločanju o prenosu novih dognanj v prakso. O bazah znanja o prehrani je v četrtek, 19. maja 2016, ob 19. uri v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu v Kavarni Union v pogovoru z novinarjem Slavkom Jeričem z RTV predavala doc. dr. Barbara Koroušič Seljak z Odseka za računalniške sisteme.
V priznani mednarodni reviji Nature Communications je v ponedeljek, 16. maja 2016, izšel nov članek skupine za neravnovesno dinamiko Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića. Članek Fast electronic resistance switching involving hidden charge density wave states opisuje električno krmiljenje nove vrste spominskega elementa z rekordno hitrostjo. Hitrost spominskih elementov je namreč danes največji omejitveni faktor hitrosti superračunalnikov, ki jih uporablja vsak od nas, ko brskamo po Googlu, Amazon-u, eBay-u itn. Eksperimentalno delo, v katerem so ključno prispevali dr. Igor Vaskivskyi, Ian Mihailović in Damjan Svetin, prikazuje delovanje rekordno hitrega električno krmiljenega spominskega elementa, v katerem zapis traja le 40 pikosekund. Dosedanji svetovni rekord je imela ameriška skupina, skupina Instituta »Jožef Stefan« pa je njihov rekord izboljšala za približno 10-krat.
Dne 12. maja 2016 je Institut “Jožef Stefan” obiskal Victor Scheinman, eden izmed pionirjev sodobne robotike. Zaslovel je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je kot doktorski študent izdelal robota z nazivom Stanford Arm. Robot je postal študijski vzor mnogim raziskovalcem robotike v svetu. Leta 1973 je prof. Scheinman ustanovil podjetje za proizvodnjo robotov, ki ga je leta 1977 prodal podjetju Unimation. Je tudi avtor slavnega robota Puma, ki je bil desetletja najbolj razširjen robot predvsem v raziskovalnih laboratorijih. Prof. Scheinman še dandanes sodeluje z Univerzo Stanford in se vključuje v razvojne projekte. Institut je obiskal na poti skozi Slovenijo zaradi dolgoletnega prijateljstva s prof. dr. Jadranom Lenarčičem. Na Institutu si je ogledal nekaj robotskih laboratorijev in se seznanil z raziskovalnimi in razvojnimi projekti, ki so v teku.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je 12. maja 2016 objavilo prve ugotovitve iz letnega poročila Evropske komisije o sodelovanju držav v programu Obzorje 2020. Glavna ugotovitev prvega letnega poročila je, da Obzorje 2020 pritegne bistveno več prijav kot predhodni 7. okvirni program, zato se je stopnja uspešnosti prijav v letu 2014 glede na sedemletno povprečje predhodnega 7. okvirnega programa, kjer je bila ta stopnja 19 %, zmanjšala le na 13,39 %. Slovenija zaseda 3. mesto po prejemu sredstev iz Obzorja 2020 glede na vplačilo v proračun EU – to pomeni, da za vsak evro, ki ga Slovenija preko proračuna EU prispeva Obzorju 2020, organizacije iz Slovenije iz tega programa prejmejo dva. Največjo finančno udeležbo odobrenih projektov ima Institut "Jožef Stefan" (40 sodelovanj = 12,6 mio. EUR).
V sredo, 11. maja 2016, je Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« obiskala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič. Obisk je potekal v okviru praznovanj ob petdeseti obletnici reaktorja Triga. Ministrica je s sodelavci obiskala reaktor in vroče celice ter se seznanila z načinom delovanja in pomenom za slovensko znanost in gospodarstvo. Proslava ob petdesetletnici bo potekala 31. maja 2016 na reaktorskem centru. Dne 11. maja 2016 je v okviru vladnega obiska v osrednji Sloveniji Institut obiskal tudi minister za pravosodje g. Goran Klemenčič s sodelavci. Sodelavci Instituta so predstavili delovno verzijo avtomatskega anonimizatorja občutljivih osebnih podatkov v sodbah, ki jih zdaj sodišča prekrivajo ročno, s čimer bo omogočeno obsežnejše in bolj ažurno objavljanje sodb na spletu.
O ostankih zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego v okolju je v četrtek, 12. maja 2016, ob 19. uri v sklopu projekta Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« v Kavarni Union predavala prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Glavni vir onesnaženja okolja s temi t. i. "novimi onesnažili" so bolnišnične, komunalne in industrijske odpadne vode, njihova prisotnost v okolju pa je pomembna predvsem zaradi mogočih neželenih učinkov za ljudi in druge netarčne organizme. V pogovoru z novinarjem Maticem Jermanom je govorila o skupinah učinkovin, ki postajajo pereč problem v okolju, o glavnih virih tovrstnega onesnaženja, njihovem delovanju v okolju in rezultatih raziskav v Sloveniji.
Prof. Dr. Jean-Marie Dubois, sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale Instituta “Jožef Stefan”, je prejemnik letošnje IUVSTA Nagrade za znanost. IUVSTA - International Union for Vacuum Science Technique and Applications vsake tri leta podeli Nagrado za znanost in Nagrado za tehnologijo za predstavitev in spodbudo izjemnih mednarodno priznanih raziskovalnih dosežkov na področju vakuumske znanosti, tehnike in aplikacij. Prof. Dubois je dobitnik Nagrade za znanost za njegov »izjemen prispevek k razvoju znanosti in tehnoloških aplikacij na področju kvazikristalov in kompleksnih kovinskih zlitin«. Ob podelitvi nagrade bo imel konec avgusta plenarno predavanje na Mednarodnem vakuumskem kongresu IVC 20 v Busanu v Koreji. Poročal bo o najnovejših rezultatih raziskav, ki jih izvaja skupaj s sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan«.
Dne 11. in 12. aprila 2016 je na Institutu »Jožef Stefan« potekalo uvodno srečanje projekta COR_ID v okviru M-ERA.NET (European Research Area). Poglavitni cilj projekta “Ciljano oblikovanje korozijsko odpornih prevlek za različne namene” (akronim COR_ID) je oblikovanje in sinteza novih prevlek, ki bodo imele večjo korozijsko odpornost, daljšo trajnostno dobo in zmanjšano obremenitev okolja v primerjavi s sedanjimi prevlekami za aluminijeve zlitine. Projektni konzorcij, ki ga koordinira prof. dr. Ingrid Milošev, združuje raziskovalce z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta “Jožef Stefan”, podjetja Talum, d. d., Kidričevo (partner mag. Dejan Lorber), Chimie ParisTech (CNRS) iz Pariza (partner prof. dr. Philippe Marcus) in Univerzo Eötös Loránd iz Budimpešte (partner prof. dr. József Rábai).
Na Odseku za nanostrukturne materiale nam je uspelo določiti mehanizem nastanka mezokristalnih hierarhičnih struktur na osnovi rutila TiO2. Ta neklasični način kristalizacije temelji na visoko urejenem sestavljanju velikega števila primarnih nanokristalov po nizkoenergijskih ravninah v t. i. mezokristale, ki oponašajo strukturno periodičnost monokristalov. Fazna analiza amorfnega Ti-prekurzorja v čepih med rutilnimi vlakni je pokazala harmonično urejanje, ki sledi strukturi rutila v stiku. To je prvi eksperimentalni dokaz o prisotnosti elektromagnetnega polja, ki prenaša kritično strukturno informacijo, preko katere je mogoč nastanek mezokristalov. Članek smo objavili v reviji Scientific Reports.
Vlada Republike Slovenije je 14. aprila 2016 sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave o podelitvi statusa pridružene članice. Slovenija bo najprej postala pridružena članica, nato pa v petih letih polnopravna članica organizacije. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič gre po sedmih letih poskusov približevanja Cernu za pomemben korak, članstvo Slovenije v Cernu pa pomeni vrsto priložnosti ne le znanstvenih, temveč tudi gospodarskih in izobraževalnih. Da je to uspešen zaključek že 30-letnih naporov, je prepričan tudi vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. dr. Marko Mikuž: »Na ta način začenjamo novo, pomembno obdobje prisotnosti cele Slovenije v Cernu.«
V četrtek, 31. marca 2016, je skupina slovenskih znanstvenikov, ki sodelujejo pri eksperimentu Atlas v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN v Švici, prejela državno odlikovanje. Iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja so red za zasluge dobili dr. Marko Mikuž, vodja skupine, dr. Vladimir Cindro, dr. Andrej Filipčič, dr. Andrej Gorišek, dr. Borut Paul Kerševan, dr. Gregor Kramberger, dr. Igor Mandič in dr. Marko Zavrtanik. Pri eksperimentu ATLAS sodeluje več kot tri tisoč znanstvenikov iz 177 institucij in 38 držav, znanstveniki iz Slovenije, vsi sodelavci Instituta »Jožef Stefan«, že od leta 1996. Njihovo sodelovanje pri največjem znanstvenem projektu v zgodovini človeštva slovensko znanost neposredno povezuje z najnovejšimi vrhunskimi tehnologijami, hkrati pa dviguje ugled slovenske eksperimentalne fizike delcev v mednarodnem prostoru in slovenski znanosti nasploh.
Pri založbi Elsevier je v novi knjižni seriji "Progress in Fluorine Science Series" izšla znanstvena monografija "Photonic and Electronic Properties of Fluoride Materials". Prvi volumen te serije podaja pregled pomembnih optičnih, magnetnih in nelinearnih lastnosti fluoridnih materialov ter zgoščen pregled pomebnih sinteznih metod od monokristalov do nanoprahov. Knjiga ponuja dragocen vpogled v kemijo fluoridnih materialov vsem raziskovalcem, ki se ukvarjajo z anorgansko kemijo oziroma materiali. Eno izmed poglavij, ki obravnava strukturne, magnetne in elektronske lastnosti srebrovih(II) fluoridov, je skupaj s prof. dr. Wojciechom Grochalo in dr. Dominikom Kurzydlowskim (Univerza v Varšavi) prispeval dr. Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta »Jožef Stefan«.
Dolgoletna partnerja Odsek za elektronsko keramiko na Institutu “Jožef Stefan” in HIPOT-RR sta v projektu CERAMPOL (7. okvirni program EU) razvila in izdelala inovativen vibracijski sistem za čiščenje keramične membrane v napravi za prečiščevanje zahtevnih odpadnih vod (npr. iz bolnišnic, rudnikov itd.). Sistem temelji na namensko razvitih piezoelektričnih materialih, inovativnem dizajnu ter integraciji aktuatorjev in električnih prevodnih plasti na porozno keramično podlago s funkcionalno membrano. Aktuatorji in prevodniki so bili integrirani na porozno podlago, prevlečeno s steklo-keramično plastjo, ki je bila neprepustna za vodo. Projektni partnerji, ki so preizkusili vibracijski sistem v realnih razmerah obratovanja, so ugotovili, da je učinkovitost čiščenja voda z uporabo novo razvitega sistema večja kot pri klasičnim sistemu.
V sklopu 24. Dnevov Jožefa Stefana je v sredo, 23. marca 2016, potekala podelitev zlatih znakov, ki jih Institut podeljuje avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov v preteklih treh letih. Letos so zlati znak prejeli dr. Ljupka Stojčevska Malbašić za doktorsko delo »Femtosekundna dinamika v snoveh s kolektivnimi elektronskimi stanji: kupratni in železo-pniktidni superprevodniki ter sistemi z valom gostote naboja«, dr. Miha Grilc za doktorsko delo »Kinetika procesa utekočinjanja in katalitske deoksigenacije lignocelulozne biomase« in dr. Dejan Dovžan za doktorsko delo »Rekurzivna mehka identifikacija v vodenju in nadzoru procesov«. Vsi trije nagrajenci so se izkazali s postavitvijo novih načinov raziskovanja, visoko citiranostjo njihovih mednarodnih člankov in tudi že aplikacijami njihovih metod v praksi. Udeležence prireditve sta nagovorila predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar in direktor Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadran Lenarčič.
Upravni odbor združenja ENEN (European Nuclear Education Network, www.enen-assoc.org) je 4. 3. 2016 za predsednika izvolil prof.dr. Leona Cizlja, vodjo odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«. Med cilje ENEN spadajo ohranjanje in razvoj z raziskavami podprtega visokošolskega izobraževanja, vseživljenjskega učenja ter prenosa znanj in izkušenj na mlajše generacije jedrskih strokovnjakov. ENEN združuje več kot 60 evropskih univerz, raziskovalnih inštitutov ter podjetij, ki delujejo na področju jedrske energije. Pridružene članice so japonske, ruske, ukrajinske, kanadske in južnoafriške univerze, vzpostavljamo pa tudi sodelovanje z ZDA. Slovenska člana ENEN sta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut »Jožef Stefan«. Predsedovanje ENEN je potrditev odličnosti in uveljavljenosti raziskovalcev Instituta »Jožef Stefan« v evropskem in širšem mednarodnem prostoru.
Dne 26. februarja 2016 je fizikom v novem trkalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem uspelo shraniti še žarek elektronov z energijo sedem milijard elektronovoltov (7 GeV), ki krožijo po obroču magnetov v nasprotni smeri kot pozitroni. Ta dosežek, sočasno kroženje obeh žarkov, je pomemben mejnik za vsak nov pospeševalnik delcev. V primeru SuperKEKB je to še posebej pomembno, saj imajo elektroni in pozitroni različne energije (7 GeV in 4 GeV) in krožijo po različnih obročih. Med delovanjem s polno močjo bodo žarki elektronov in pozitronov trkali in pri tem proizvajali veliko število novih delcev, ki jih bodo nato fiziki, med njimi tudi sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta »Jožef Stefan«, zaznavali z detektorjem Belle II.
Dne 26. februarja 2016 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič obiskala Institut “Jožef Stefan” ter si ogledala novo in obnovljeno raziskovalno infrastrukturo za okoljske raziskave Odseka za znanosti o okolju v Podgorici. Ministrico je spremljal državni sekretar dr. Tomaž Boh. V prostorih novega centra so ministrico sprejeli direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič, vodja odseka za okoljske raziskave prof. dr. Milena Horvat ter predsednik znanstvenega sveta Instituta prof. dr. Dragan Mihailović. Ta investicija, ki jo je finaciral Evropski sklad za regionalni razvoj, prispeva k umestitvi Instituta v evropski raziskovalni prostor, k tesnejšemu sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji, kompetitivnosti in kakovostnemu izobraževanju kadrov.
Pod vodstvom dr. Matjaža Leskovarja z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" je skupina strokovnjakov iz Commissariat à l’Energie Atomique et aux Energies Alternatives (CEA) in Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire (IRSN) iz Francije ter Institute for Nuclear Technology and Energy Systems (IKE) iz Nemčije zasnovala poskus parne eksplozije, ki ga bodo izvedli na napravi SES v Royal Institute of Technology (KTH) na Švedskem. Poskus bo sofinancirala Evropska komisija v okviru projekta SAFEST. Parna eksplozija se lahko razvije med težko nesrečo v jedrski elektrarni, ko pride staljena reaktorska sredica v stik z vodo. To je že drugi poskus, ki ga sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko s finančno podporo Evropske komisije v letu 2016 pripravljajo za naprave v tujini.
V torek, 23. februarja 2016, je v organizaciji Italijansko-slovenskega foruma, Italijanskega veleposlaništva v Ljubljani in Instituta “Jožef Stefan” potekala poslovna konferenca z naslovom “The Missing link between innovation and competitiveness”. Namen konference je bil razširjanje vedenja ter izmenjava dobrih praks pri pospeševanju prenosa raziskovalnih dosežkov in drugih inovacij v gospodarstvo. Govorci so bili ugledni slovenski in italijanski gospodarstveniki: Stojan Petrič (Kolektor), Mark Pleško (Cosylab), Riccardo Illy (Gruppo Illy) in Luigi Amato (Meta Group). Konference sta se poleg drugih uglednih gostov udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič in italijanski veleposlanik v Sloveniji Njegova Ekscelenca g. Paolo Trichilo.
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu je danes obiskal Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« v Podgorici. Seznanil se je z delovanjem inštituta, predvsem na področjih fisije, fuzije in učinkovite rabe energije. Poslance je posebej zanimala uporaba jedrske energije v prihodnosti, tako fisije kot fuzije, zanimala jih je varnost sedanjih tehnologij in predvidevanja glede nadaljnjega razvoja energije iz fuzije. Člani Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu (ITRE) so z raziskovalci Instituta »Jožef Stefan« izmenjali mnenja o programu Obzorje 2020 in o predvidenih aktivnostih pri oblikovanju evropske raziskovalne politike. Ob današnjem srečanju so si poslanci v Evropskem parlamentu ogledali delujoč Reaktor, Izobraževalni center za jedrske tehnologije, ionski pospeševalnik, moderno kotlovnico in najnovejšo raziskovalno infrastrukturo za raziskovanje okolja.
Dne 1. februarja 2016 je fizikom, med njimi tudi sodelavcem Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta »Jožef Stefan«, na pospeševalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem prvič uspelo pripeljati elektrone in pozitrone do 3 km dolgega glavnega obroča. SuperKEKB, tovarna mezonov B druge generacije, je pospeševalnik, v katerem bodo ustvarili veliko število mezonov B. Intenziteta žarkov v njem bo okoli 50-krat večja kot v njegovem predhodniku, pospeševalniku KEKB. Elektrone in pozitrone so fiziki najprej pospešili do njihove polne energije, nato pa so jih vodili z električnimi in magnetnimi polji preko vakuumskih cevi do vstopa v glavni obroč pospeševalnika. Študije mezonov B so že doslej pomagale razumeti naravo kršitve simetrije CP, razlike med snovjo in antisnovjo, so pa tudi edinstveno okno v neznani svet Nove fizike, pojavov, ki so zunaj našega sedanjega razumevanja osnovnih delcev in njihovih interakcij.
Uredniki revije Plasma Sources Science and Technology so članek dr. Matjaža Panjana z Odseka za tanke plasti in površine izbrali kot enega najzanimivejših prispevkov v reviji. Članek so posebej predstavili na spletni strani in eno od slik izbrali za naslovnico revije. Magnetronsko naprševanje je tehnika za nanašanje tankih plasti, ki se uporabljajo v mikroelektroniki, fotovoltaiki, optiki ter drugih področjih sodobnih tehnologij. Za plazmo v magnetronu je do nedavnega veljalo prepričanje, da je ta homogeno porazdeljena v obliki obroča. Z uporabo visokohitrostne kamere pa je dr. Panjan pokazal, da plazma ni homogena, temveč zgoščena v manjših področjih. Ta področja imajo praviloma obliko podolgovate puščice in tvorijo različne vzorce, ki so odvisni od delovnega tlaka in parametrov razelektritve. Strukture se vrtijo v ravnini magnetrona in pomembno vplivajo na transport elektronov in ionov.
Sodelavci Odseka za sintezo materialov in Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« ter Univerze v Ljubljani Darja Lisjak, Alenka Mertelj in Martin Čopič so v sodelovanju z raziskovalci iz ZDA (Univerza v Boulderju, Lawrence Berkeley National Laboratory in Case Western Reserve University) odkrili, da suspenzija magnetnih nanoploščic v butanolu pri dovolj velikih koncentracijah tvori feromagnetno fazo. Ta feromagnetni ferofluid, ki je občutljiv že za magnetno polje Zemlje, v odsotnosti zunanjega polja tvori značilne makroskopske magnetne domene organizirane tako, da magnetni pretok v snovi tvori sklenjene zanke. O svojem odkritju so poročali v reviji Nature Communications.
V članku, ki je izšel v reviji Nature Communications, je raziskovalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Matjaž Humar, ki je sedaj preko evropskega projekta Marie Curie na podoktorskem usposabljanju na Harvard Medical School v ZDA, skupaj z ameriškimi kolegi preučeval novo vrsto optičnih valovodov. Slednje so naredili iz biološko kompatibilnih materialov, ki so dovoljeni za uporabo v medicinske namene, in jih telo sčasoma razgradi brez stranskih učinkov. Valovodi so uporabni za celo vrsto različnih medicinskih laserskih posegov in za diagnostiko globoko v telesu. Brez takih valovodov je bila laserska medicina doslej zaradi zelo omejene penetracije svetlobe v tkiva omejena le na površinske posege. Kot primer uporabe so avtorji valovode uporabili za lasersko lepljenje globokih ran, kar omogoča hitrejše celjenje in manjše brazgotine.
Sodelavci z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" (Julian Walker, Hana Uršič, Andreja Benčan, Barbara Malič in Tadej Rojac) so v sodelovanju z raziskovalci z Danske, Rusije, Portugalske in Avstralije objavili članek z naslovom ˝Dual strain mechanisms in a lead-free morphotropic phase boundary ferroelectric˝ v januarski izdaji revije Nature Scientific Reports (DOI: 10.1038/srep19630). Študija razkriva fazno pretvorbo, inducirano z električnim poljem, v sestavah blizu morfotropne fazne meje sistema (Bi,Sm)FeO3. Avtorji poročajo o dveh mehanizmih, to sta preklapljanje feroelastičnih domen in omenjena fazna pretvorba, ki istočasno prispevata k makroskopski mehanski deformaciji materiala pod električnim poljem.
Mlada raziskovalka z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« Nina Kostevšek je prejela nagrado na 2nd International Symposium on Nanoparticles-Nanomaterials and Applications (ISN2A-2016) v Lizboni za najboljše predavanje v kategoriji mladih raziskovalcev z naslovom: »Multimodal hybrid FePt/SiO2/Au nanoparticles for nanomedical applications: new synthesis approach for improved magnetic and optical properties«. Nina Kostevšek je predstavila delo na enojedrnih in večjedrnih superparamagnetnih nanodelcih FePt. Pokazala je njihov magnetni potencial kot kontrastna sredstva pri slikanju z jedrsko magnetno resonanco ter pri magnetni manipulaciji in separaciji. Nanodelci FePt so v naslednjem koraku prevlečeni s plastjo SiO2 in Au, kar omogoča učinkovito foto-termično zdravljenje rakavih obolenj.
Nedavno objavljeni nepričakovani rezultati v meritvah spektra parov žarkov gama na velikem hadronskem pospeševalniku LHC v CERNU še vedno odmevajo v znanstveni javnosti. V sredo, 27.1. 2016, je tako v CERNU potekala predstavitev prvih teoretskih interpretacij in analiz teh rezultatov. Kolokvijsko predavanje, ki je bilo v živo predvajano tudi po spletu, je vodil sodelavec skupine za teorijo jedra, osnovnih delcev in polj na Odseku za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Jernej Fesel Kamenik. Povzel je najpomembnejše izsledke že skoraj 200 znanstvenih člankov, ki so bili v dobrem mesecu dni po objavi novih meritev objavljeni na znanstvenem repozitoriju publikacij in ki obravnavajo in interpretirajo opaženo resonanco v okviru različnih razširitev standardne teorije oziroma modelov nove fizike.
Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta »Jožef Stefan« N. Kostevšek, S. Šturm in K. Žužek Rožman so v sodelovanju z raziskovalci iz Bologne, Trsta in Torina v reviji »Chemical Communications« objavili članek z naslovom »The one-step synthesis and surface functionalization of dumbbell-like gold–iron oxide nanoparticles: a chitosan-based nanotheranostic system«. Pokazali so, da so hibridni oksidni nanodelci Au-Fe z biokompatibilno kitozansko prevleko učinkovit sistem za medicinsko diagnostiko in terapijo. Tako pripravljeni delci izkazujejo foto-akustični efekt, ki pomeni nov in neinvaziven način slikanja, medtem ko njihov foto-termični učinek omogoča selektivno in učinkovito zdravljenje tarčnih tkiv.
Na slavnostni akademiji Zahvalnega dneva 14. januarja 2016 je Slovenska znanstvena fundacija podelila priznanja za odličnost v komuniciranju v znanosti v letu 2015. Med prejemniki priznanja Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju je bila tudi Polona Strnad, ki je priznanje prejela za uspešno vodenje odnosov z javnostmi in sooblikovanje znanstvenih dogodkov na Institutu »Jožef Stefan« v obdobju 2006-2015. Priznanje Prometej znanosti je letos prejelo deset posameznikov oz. skupin, namenjeno pa je raziskovalcem, učiteljem in novinarjem, ki se s svojim delom odlikujejo v komuniciranju znanosti in s promocijo pomena znanosti v splošni javnosti.
Dne 20. januarja 2016 je Institut »Jožef Stefan« obiskal veleposlanik ZDA v Sloveniji g. Brent R. Hartley. Visoki gost se je ob svojem obisku najprej pogovarjal z direktorjem Instituta prof. dr. Jadranom Lenarčičem, kako vzpostaviti boljše možnosti na področju znanstveno-tehnološkega sodelovanja. Vse bolj je namreč očitno, da se zaradi velikih vlaganj Evropske komisije v raziskave in razvoj in v oblikovanje enotnega evropskega raziskovalnega prostora sodelovanje z ZDA zmanjšuje. G. veleposlanik je nato obiskal laboratorije za robotiko, nanoznanosti in biokemijo in se pri tem srečal tudi s predsednikom znanstvenega sveta Instituta prof. dr. Draganom Mihailovičem. Na koncu obiska je v Galeriji Instituta potekalo prijateljsko druženje s Fulbrightovimi štipendisti, ki delujejo na Institutu. |