Vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Dragan Mihailović je s projektom Hidden metastable mesoscopic states in quantum materials uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce in za svoj petletni projekt pridobil 2,5 milijona evrov. Za prof. dr. Mihailovića je to drugi raziskovalni ERC projekt in skupno tretji ERC projekt, prof. Mihailović pa je edini Slovenec, ki bo vse tri projekte izvajal na slovenskih institucijah. Konkretno bodo s sodelavci v projektu eksperimentalno preučevali urejanja elektronov v kvantnih sistemih v časovnem območju, ki je bilo do zdaj nedosegljivo. Ekipa raziskovalcev pod vodstvom prof. Mihailovića ima ambiciozen načrt, saj želi razviti nove metode, ki bodo omogočile slikanje gibanja posameznih elektronov v snovi z zelo visoko prostorsko in časovno ločljivostjo 0,000000000002 sekunde oziroma dve pikosekundi. »Na neki način želimo narediti 'videokamero', ki lahko z atomsko ločljivostjo snema s hitrostjo zaklopa dve pikosekundi,« je pojasnil prof. Mihailović. Za Institut "Jožef Stefan" je to osmi raziskovalni ERC projekt. Posnetek predstavitve

Prof. dr. Svjetlana Fajfer z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je imela predavanje Theory Summary na konferenci Electroweak Interactions & Unified Theories 2024, ki je potekala od 24. do 31. marca 2024 v La Thuile v Italiji. Na konferenci pod okriljem serije najprestižnejžih konferenc Rencontres de Moriond s področja fizike delcev po vsem svetu, ki vsako leto predstavijo pomembne rezultate, je nastopilo več kot 100 predavateljev s predstavitvami kolaboracij iz CERN-a ATLAS, CMS, LHCb, Belle II, BaBaR, astroparticle eksperimenti LUXE, LUXE 2, nevtrinskih eksperimentov Katrin, T2K, No a, CUORE, FASER, ICECUBE, Alpha-g, iskanje aksionov v eksperimentih LIDA in 21 cm. Skupno je bilo 77 predavanj, od tega 54 s področja eksperimentalnih raziskav in 23 s področja teoretičnih raziskav. Mladi raziskovalci so predstavili svoje rezultate v forumih mladih znanstvenikov kot petminutna predavanja. Svjetlana Fajfer je v zaključnem predavanju konference predstavila pregled teoretičnih predavanj na konferenci in obete teoretične fizike osnovnih delcev.

Doc. dr. Denis Golež z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je z eksperimentalnimi kolegi iz Cornell in Columbia University v ZDA pokazal, da lahko kristal Ca₂RuO₄ zelo hitro pretvorimo iz izolatorja v kovino s pomočjo ultrahitrega laserskega pulza. Največje presenečenje je nastopilo, ko so analizirali lastnosti kovinskega stanja in ugotovili, da je to stanje drugačno kot stanja v ravnovesnem faznem diagramu. Takšnim eksotičnim stanjem snovi fiziki pravijo skrita stanja in nova potrditev je bila objavljena v Nature Physics. Teoretični preboj raziskave je povezava lasersko vzbujenega prehoda s termodinamskim faznim prehodom. Slednji je podoben prehodu med vodo in ledom, saj je prvega reda in tako omogoča ujetje v metastabilnem stanju. Raziskovalci so pokazali, da lahko analogijo s podhlajeno vodo neposredno prenesejo na dinamiko prehoda med izolatorjem in kovino ter spremljajo trajektorije prehoda iz ene v drugo fazo (glej sliko). To za eksperimentalne kolege odpre cel razred materialov, ki so kandidati za nove skrite faze snovi. Tudi zato doc. dr. Denis Golež s svojimi sodelavkami in sodelavci aktivno nadaljuje te raziskave.

Z marcem 2024 se je s prvim sestankom na Tehnični univerzi vzhodne Bavarske (OTH) Regensburg začel projekt Evropska mreža doktorskega študija »Magnetna mehka snov za robotiko« (MAESTRI). Mreža odgovarja na velike potrebe po izobraževanju nove generacije strokovnjakov na porajajočem se področju »mehke« robotike. Tako imenovana magnetna mehka robotika temelji na uravnavanju lastnosti materialov, kot so elastomeri in različne tekočine, ki vsebujejo magnetne delce, z magnetim poljem. Konzorcij projekta sestavlja sedem partnerjev iz petih držav (Danska, Nemčija, Italija, Avstrija, Slovenija), ki prihajajo s področij biologije, znanosti o materialih, fizike in robotike. Poleg tega so v projekt vključeni trije pridruženi partnerji, med njimi tudi Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. Namen raziskav je prikaz vrste mobilnih robotov in robotskih prijemal, opremljenih z vso potrebno elektroniko in nadzornimi sistemi. V projektu sta sodelavca Odseka za sintezo materialov Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Darko Makovec in prof. dr. Darja Lisjak zadolžena za sintezo magnetno-odzivnih materialov.

Obiskovalkam in obiskovalcem ter sodelavkam in sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za to, da smo tudi z njihovo pomočjo uspeli pripraviti kar se da uspešne 32. Dneve Jožefa Stefana. Uspeli so nam zanimivi in dobro obiskani dogodki, v soboto, 23. marca 2024, pa je na Dnevu odprtih vrat več kot 100 koordinatorjev obiskov 2.000 obiskovalk in obiskovalcev popeljalo preko 9 programov na Jamovi 39 in 4 na reaktorju na ogled skupno 28 odsekov IJS ter na Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo ICJT in Center za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo CEMM. V celotnem tednu smo pripravili 4 strokovna predavanja, 3 okrogle mize, Stand-up šov eksperimentov, podelitev zlatih znakov, odprtje razstave in interno srečanje mladih, v skupno šestih dneh nas je obiskalo približno 3.000 ljudi. Med njimi tudi 6 šol, v soboto celo dijakinje in dijaki Tehniškega zavoda Jurija Vege iz italijanske Gorice. Posnetki vseh dogodkov so dostopni na povezavi, skupaj s fotografijami pa bodo objavljeni tudi na uradni spletni strani. Hvala vsem in vsakemu posebej in že kličemo: nasvidenje naslednje leto!

Na Institutu "Jožef Stefan" smo 20. marca 2024 podelili zlate znake Jožefa Stefana avtorjem najodmevnejših doktorskih del s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih. Dr. Matic Može je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Hibridne strukturirane površine za izboljšan prenos toplote pri mehurčkastem vrenju" na predlog mentorja prof. dr. Iztoka Golobiča s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in somentorja doc. dr. Matevža Zupančiča. Dr. Aleks Smolkovič je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Odkrivanje strukture okusa v modelih nove fizike z natančnimi opazljivkami" na predlog mentorja izr. prof. dr. Nejca Košnika in prof. dr. Jerneja Fesela Kamenika z Instituta "Jožef Stefan". Dr. Jan Šuntajs je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Neravnovesne in statistične lastnosti izoliranih kvantnih večdelčnih sistemov" na predlog mentorja izr. prof. dr. Leva Vidmarja z Instituta "Jožef Stefan". Iskreno čestitamo!