Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani dr. Mahendran Vellaichamy, dr. Uroš Jagodič, dr. Jaka Pišljar, Jaka Zaplotnik, dr. Urban Mur, dr. Andreja Jelen, dr. Andriy Nych, dr. Deepshika Malkar, dr. Anna V. Ryzhkova, prof. dr. Miha Škarabot, prof. dr. Miha Ravnik in prof. dr. Igor Muševič so prvi na svetu uporabili tekoče kristale v mikroskopsko majhnih svetlobnih integriranih vezij, ki so v celoti izdelana iz organskih materialov, ki delujejo izključno na svetlobo in so sposobna s pomočjo svetlobe zatemniti drugo svetlobo v času 0.000000001 sekunde. V raziskavi so uporabili precizni laserski tiskalnik, razvili inovativno metodo za zatemnitev delovanja mikrolaserja v času ene nanosekunde in eksperimentalne izsledke podprli s teorijskimi prijemi. Raziskave o svetlobnih integriranih mikrovezjih, ki so izdelana iz organskih snovi in ki za svoje delovanje uporabljajo izključno svetlobo, so osrednji rezultat petletnega raziskovalnega dela na ERC projektu LOGOS, o njih pa poroča tudi ugledna revija Nature Photonics. VIDEO

30. maja 2025 je Reaktorski infrastrukturni center obiskala delegacija Instituta za nuklearne nauke Vinča pod vodstvom direktorja dr. Slavka Dimovića. V pozdravnem nagovoru jim je delovanje Instituta "Jožef Stefan" predstavil direktor prof. dr. Boštjan Zalar, delovanje in možnosti za sodelovanje s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa dekan prof. dr. Janez Bonča. Katera vse so področja delovanja Instituta Vinča, je v svoji predstavitvi povedal direktor dr. Slavko Dimović. Gostje so se seznanili tudi s posameznimi odseki in centri RIC: odseki za reaktorsko tehniko, reaktorsko fiziko, za znanosti o okolju ter za fiziko nizkih in srednjih energij, ogledali pa so si tudi reaktor TRIGA Mark II, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča in laboratorij Thelma. V prijetnem zaključnem srečanju so se strinjali, da so možnosti za sodelovanje velike in si obljubili, da jih bodo v prihodnje intenzivirali. Goste je zanimalo predvsem sodelovanje na področju izobraževanja na področju reaktorske fizike in tehnike, kot najboljši način pa se je izkazala možnost doktorskega študija na FMF UL.

Sodelavci Odseka za inteligentne sisteme in Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" skupaj s partnerji iz Veterinarske fakultete UL in podjetja Senso4s v okviru ARIS-ovega triletnega temeljnega projekta WellBEEing razvijajo pametne senzorje, ki bodo omogočali spremljanje stresa v čebeljih družinah zaradi stresnih dejavnikov, kot so pesticidi, težke kovine, paraziti, bolezni, pa tudi posegi čebelarja. V okviru projekta so vzpostavili 20 čebeljih družin, po pet na lokacijo na štirih različnih koncih Slovenije. Senzorji zajemajo podatke o masi panja, temperaturi, tlaku, vlagi, hlapnih organskih spojinah, prisotnosti padavin in zvoku v panju, hkrati pa potekajo kemijske analize za prisotnost težkih kovin in pesticidov. Podatke se obdeluje z metodami umetne inteligence in cilj je, da bodo raziskave čebelarjem omogočale boljši vpogled v dogajanje v panju. Na konferenci, ki je v organizaciji projekta COST BeSafeBeeHoney potekala 6. in 7. maja 2025 v Sarajevu, je doc. dr. Anton Gradišek predstavil delne rezultate projekta in ob tem prejel nagrado za najboljše predavanje na dogodku.

Prof. dr. Danjela Kuščer in Izabela Čurković z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" sta prejemnici srebrnega priznanja za inovacijo Napredni materiali in tehnologije za trajnostno tiskano elektroniko na embalažnem steklu, ki ga je 28. 5. 2025 podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje. Raziskovalna skupina, ki jo poleg sodelavk Instituta "Jožef Stefan" sestavljajo Ana Varlec, Liza Marija Strnad in Natalija Virant iz Steklarne Hrastnik, Tilen Sever iz RC eNeM, ter Ivan Jerman in Ana Drinčić s Kemijskega inštituta, je razvila raztopino na osnovi cinkovega oksida-indijevega oksida, primerno za nanos z metodo sitotiska na ukrivljeno površino industrijskega stekla z industrijskim strojem. Raziskovalci so z optimiziranjem postopka predpriprave površine stekla, sestavo raztopine ter postopka tiskanja in žganja plasti, pripravili optično prosojne in električno prevodne plasti na embalažnem steklu na redni proizvodni liniji. Plasti so primerne za izdelavo elektrod za prosojno elektroniko.

Doc. dr. Luka Leskovec z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavci prvi ab‑initio izračunal verjetnost za šibki prehod med hadronom, ki je stabilen na močno interakcijo, in hadronom, ki razpada preko močne interakcije. Članek objavljen v Physical Review Letters je bil po izboru urednika izpostavljen kot »Editor’s suggestion«. Gre za ab‑initio izračun verjetnosti za šibki prehod B → ρ ℓ ν med hadronoma B in ρ, pri čemer avtorji prvič upoštevajo, da hadronska resonanca ρ razpada v dva piona. Ta proces na kvarkovskem nivoju ustreza šibkemu prehodu med kvarkoma b in u in zato zavisi od parametra Vub, ki je najmanjši in najmanj znan element matrike CKM. Rezultati članka obetajo pot k razrešitvi dolgoletnega neskladja pri določanju tega osnovnega parametra Standardnega Modela. Avtorji so nepreturbativen izračun napravili v okviru kromodinamike na mreži, le ta pa temelji neposredno na osnovni teoriji močne interakcije. Določili so amplitudo šibkega prehoda B → ππ ℓ ν v odvisnosti od težiščne energije pionskega para ter leptonskega para, ki jo prikazuje zgornja slika.

V Laboratoriju za vesoljsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan" v Planici so 28. maja 2025 predstavili drugo fazo raziskave Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo. »Čeprav astronavti v vesolju vsak dan vadijo tudi uro in pol, se na Zemljo pogosto vrnejo z zmanjšano mišično in kostno maso. Iščemo načine, kako bi bila ta vadba učinkovitejša,« je pojasnil vodja raziskave in laboratorija prof. dr. Igor Mekjavić. K ugotovitvam jim pomaga 12 preiskovancev, ki so ob 60 dnevnem ležanju v postelji podvrženi trem različnim vadbenim strategijam in dnevnim preiskavam. »Slovenija s svojim znanjem pomembno prispeva k razumevanju vpliva vesoljskih razmer na človeško telo, kar je ključno za dolgotrajne misije v vesolju,« je ob obisku Planice dejala vodja raziskovalcev pri Evropski vesoljski agenciji dr. Angelique van Ombergen, vodja Slovenske vesoljske pisarne pri MGTŠ Tanja Permozer pa je poudarila ključno vlogo Instituta pri sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, ki jo je smiselno še intenzivirati.
VIDEO