Sodelavci Odseka za inteligentne sisteme in Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" skupaj s partnerji iz Veterinarske fakultete UL in podjetja Senso4s v okviru ARIS-ovega triletnega temeljnega projekta WellBEEing razvijajo pametne senzorje, ki bodo omogočali spremljanje stresa v čebeljih družinah zaradi stresnih dejavnikov, kot so pesticidi, težke kovine, paraziti, bolezni, pa tudi posegi čebelarja. V okviru projekta so vzpostavili 20 čebeljih družin, po pet na lokacijo na štirih različnih koncih Slovenije. Senzorji zajemajo podatke o masi panja, temperaturi, tlaku, vlagi, hlapnih organskih spojinah, prisotnosti padavin in zvoku v panju, hkrati pa potekajo kemijske analize za prisotnost težkih kovin in pesticidov. Podatke se obdeluje z metodami umetne inteligence in cilj je, da bodo raziskave čebelarjem omogočale boljši vpogled v dogajanje v panju. Na konferenci, ki je v organizaciji projekta COST BeSafeBeeHoney potekala 6. in 7. maja 2025 v Sarajevu, je doc. dr. Anton Gradišek predstavil delne rezultate projekta in ob tem prejel nagrado za najboljše predavanje na dogodku.

Prof. dr. Danjela Kuščer in Izabela Čurković z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" sta prejemnici srebrnega priznanja za inovacijo Napredni materiali in tehnologije za trajnostno tiskano elektroniko na embalažnem steklu, ki ga je 28. 5. 2025 podelila Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Zasavje. Raziskovalna skupina, ki jo poleg sodelavk Instituta "Jožef Stefan" sestavljajo Ana Varlec, Liza Marija Strnad in Natalija Virant iz Steklarne Hrastnik, Tilen Sever iz RC eNeM, ter Ivan Jerman in Ana Drinčić s Kemijskega inštituta, je razvila raztopino na osnovi cinkovega oksida-indijevega oksida, primerno za nanos z metodo sitotiska na ukrivljeno površino industrijskega stekla z industrijskim strojem. Raziskovalci so z optimiziranjem postopka predpriprave površine stekla, sestavo raztopine ter postopka tiskanja in žganja plasti, pripravili optično prosojne in električno prevodne plasti na embalažnem steklu na redni proizvodni liniji. Plasti so primerne za izdelavo elektrod za prosojno elektroniko.

Doc. dr. Luka Leskovec z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavci prvi ab‑initio izračunal verjetnost za šibki prehod med hadronom, ki je stabilen na močno interakcijo, in hadronom, ki razpada preko močne interakcije. Članek objavljen v Physical Review Letters je bil po izboru urednika izpostavljen kot »Editor’s suggestion«. Gre za ab‑initio izračun verjetnosti za šibki prehod B → ρ ℓ ν med hadronoma B in ρ, pri čemer avtorji prvič upoštevajo, da hadronska resonanca ρ razpada v dva piona. Ta proces na kvarkovskem nivoju ustreza šibkemu prehodu med kvarkoma b in u in zato zavisi od parametra Vub, ki je najmanjši in najmanj znan element matrike CKM. Rezultati članka obetajo pot k razrešitvi dolgoletnega neskladja pri določanju tega osnovnega parametra Standardnega Modela. Avtorji so nepreturbativen izračun napravili v okviru kromodinamike na mreži, le ta pa temelji neposredno na osnovni teoriji močne interakcije. Določili so amplitudo šibkega prehoda B → ππ ℓ ν v odvisnosti od težiščne energije pionskega para ter leptonskega para, ki jo prikazuje zgornja slika.

V Laboratoriju za vesoljsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan" v Planici so 28. maja 2025 predstavili drugo fazo raziskave Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo. »Čeprav astronavti v vesolju vsak dan vadijo tudi uro in pol, se na Zemljo pogosto vrnejo z zmanjšano mišično in kostno maso. Iščemo načine, kako bi bila ta vadba učinkovitejša,« je pojasnil vodja raziskave in laboratorija prof. dr. Igor Mekjavić. K ugotovitvam jim pomaga 12 preiskovancev, ki so ob 60 dnevnem ležanju v postelji podvrženi trem različnim vadbenim strategijam in dnevnim preiskavam. »Slovenija s svojim znanjem pomembno prispeva k razumevanju vpliva vesoljskih razmer na človeško telo, kar je ključno za dolgotrajne misije v vesolju,« je ob obisku Planice dejala vodja raziskovalcev pri Evropski vesoljski agenciji dr. Angelique van Ombergen, vodja Slovenske vesoljske pisarne pri MGTŠ Tanja Permozer pa je poudarila ključno vlogo Instituta pri sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, ki jo je smiselno še intenzivirati.
VIDEO

Institut "Jožef Stefan" je prejel priznanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru za izjemno sodelovanje in prispevek k razvoju fakultete. Priznanje je bilo podeljeno na slavnostni prireditvi ob 30‑letnici fakultete in 65‑letnici študija kemije v Mariboru, ki je potekala v sredo, 21. maja 2025 v prostorih Univerze v Mariboru. Poleg Instituta "Jožef Stefan" sta priznanji prejela tudi pomembna partnerja iz industrije Lek, d. d., član skupine Sandoz, ter Krka, d. d., Novo mesto. Podeljena priznanja odražajo dolgoletno uspešno sodelovanje med fakulteto in omenjenimi institucijami, ki vključuje skupne raziskovalne projekte, mentorstvo študentov ter pomemben prispevek k razvoju znanosti in izobraževanja na področju kemije. Fakulteta je ob jubilejih pripravila vrsto dogodkov, katerih vrhunec je bila oznanitev otvoritve povsem novega laboratorija za virtualno resničnost, ki bo študentom omogočil, da kemijo in kemijsko inženirstvo doživijo na interaktiven, sodoben in poglobljen način – v povsem novi dimenziji učenja.

Dr. Anja Kranjc Horvat, dosedanja predstavnica Slovenije v mednarodni kolaboraciji IPPOG (International Particle Physics Outreach Group), je bila 16. maja 2025 na upravnem odboru kolaboracije, skupaj s Stevenom Goldfarbom iz kolaboracije ATLAS, izvoljena za sopredsedujočo IPPOG za mandatno obdobje 2026–2028. Njena izvolitev predstavlja veliko priznanje Sloveniji, še posebej ob skorajšnjem sprejetju naše države v polnopravno članstvo v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev CERN. To je tudi pomembno priznanje za dolgoletna prizadevanja raziskovalcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev na Institutu "Jožef Stefan" pri komuniciranju raziskovalnih dosežkov s širšo javnostjo. Z novo vlogo dr. Kranjc Horvat bo mesto predstavnika Slovenije v IPPOG prevzel dr. Tadej Novak, ki se bo pridružil sodelavcu izr. prof. dr. Roku Pestotniku, predstavniku eksperimenta Belle in dolgoletnemu članu IPPOG. Obenem je Slovenija dosegla še en pomemben uspeh – uspešno kandidaturo za organizacijo letnega sestanka IPPOG v letu 2026.