Prepovedane droge, alkohol in tobak: epidemiologija na osnovi odpadnih vod, uspešnost čiščenja in ranljivosti vodnega sistema
Oznaka in naziv projekta
L1-9191 Prepovedane droge, alkohol in tobak: epidemiologija na osnovi odpadnih vod, uspešnost čiščenja in ranljivosti vodnega sistema
Logotipi ARRS in drugih sofinancerjev
Raziskovalne organizacije: Institut Jožef Stefan, Nacionalni institut za javno zdravje, Univerza v Ljubljani (FKKT, FGG)
Sofinancerji: Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, Komunala Novo mesto, Mariborski vodovod, Marjetica Koper
Podporniki: Gospodarska zbornica Slovenije, Institut Rudjer Boskovic (Zagreb, Hrvaška), Masarykova Univerza (Brno, Češka), Univerza v Antwerpnu (Anwerpen, Belgija), Aristotlova Univerza v Solonu, Komunala Velenje, Aq7uasystems in Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami EMCDDA.
Projektna skupina
IJS
Vodja projekta: assoc. prof. dr. Tina Kosjek
Koordinator projekta: prof. dr. Ester Heath
Tjaša Gornik, dr. Dušan Žigon, prof. dr. Nives Ogrinc, Doris Potočnik, dr. David Kocman
UL-FKKT:prof. dr. Janez Košmrlj, dr. Martin Gazvoda
UL-FGG: prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, prof. dr. Nataša Atanasova, dr. Sabina Kolbl
NIJZ: dr. Urška Blaznik, Ada Hočevar Grom
Vsebinski opis projekta
Epidemiologija na osnovi odpadnih vod (ang. »Wastewater-based epidemiology«; WBE) je inovativen pristop pridobivanja informacij o izpostavljenosti ljudi zunanjim vplivom v določenih populacijskih sistemih na osnovi preučevanja vsebnosti humanih metabolitov (biomarkerjev) v odpadnih vodah. Z WBE lahko pridobimo dodatne informacije o uporabi različnih drog. V Evropi te vrste raziskav potekajo že od leta 2010, v Sloveniji pa se še ne izvajajo. V okviru tega projekta bomo določili izbrane biomarkerje prepovedanih in dovoljenih drog v odtokih na čistilne naprave (ČN) petih pomembnih slovenskih mest. Rezultate bomo primerjali s podatki o njihovi prodaji, zasegu in porabi. S pridobljenimiugotovitvami bomo lahko ocenili stanje v družbi in rezultate primerjali z obstoječimi WBEpodatki za evropska mesta. Poleg prepovedanih in dovoljenih drog bomo identificirali tudi nove psihoaktivne snovi, kar bo v pomoč pri njihovem zgodnjem odkrivanju, zmanjševanju potencialne škode zaradi njihove uporabe in trgovanja z njimi, ter podpori kazenskegapregona. Za zmanjšanje negotovosti pri WBE pristopu bomo uporabili metodo analize stabilnih izotopov lahkih elementov, ki nam omogoča prepoznavanje razlik med spojinami z enakimi kemijskimi formulami in različnimi izotopskimi sestavami (starševska spojina/metabolit) ali različnimi sinteznimi/proizvodnimi potmi, saj se izotopska sestava spojin razlikuje glede na vir proizvodnje. Ta pristop je nov in lahko bistveno pripomore k natančnosti ocene drog z WBE pristopom. Glavni vir teh spojin v okolju so odpadne vode, zato moramo raziskati možnosti njihove odstranitve s čiščenjem, da bi lahko razumeli vplive in učinke njihove prisotnosti na okolje. V ta namen bomo ocenili učinkovitost odstranjevanja v 5 slovenskih ČN z različno konfiguracijo in velikostjo. Pridobljeno znanje ne bo pomembno le za slovenske ČN, temveč bo omogočilo tudi primerjavo z globalnimi podatki, ki so na voljo za konvencionalne ČN, in zapolnilo vrzeli v poznavanju alternativnih načinov čiščenja odpadnih vod. To bo spodbudilo nadaljnje raziskave na področju optimizacije in inovacij v tehnologijah čiščenja odpadnih vod. Prav tako bomo določili koncentracije teh snovi v površinskih vodah, kamor se iztekajo iztoki iz ČN, kjer so običajno prisotne v koncentracijah pod ng/L. V ta namen bomo uporabili nove pasivne vzorčevalnike, ki omogočajo meritve časovno povprečnih koncentracij (ang. »Timeaveraged concentrations«; TWA) preučevanih spojin. Rezultati teh vzorčenj bodo izboljšali razumevanje mehanizmov in uporabnosti pasivnega vzorčenja pri ocenjevanju prisotnosti spojin v vodah iz okolja. Razvoj novih vzorčevalnikov pa bo tudi prispeval k izboljšanju zanesljivosti WBE pristopa. Za določanje toksičnosti izbranih biomarkerjev bomo uporabili modeliranje s programsko opremo ECOSAR (ang. »Ecological Structure-Activity Relationship«). S pridobljenimi informacijami bomo zapolnili vrzeli o učinkih teh drog na vodne organizme ter spodbudili raziskave, ki bi ocenile dolgotrajne učinke mešanic spojin na ravni okoljskih koncentracij. Nadalje bomo ocenili ranljivost porečij, ki bo vključevala posebne značilnosti posameznega porečja, vpliv površinskih vod na podzemne vode ter časovno in prostorsko spremenljivost posameznih parameterov, ki vplivajo na redčenje. Kot primer bomo simulirali interakcijo med površinsko in podzemno vodo z ustreznimi modeli v vodonosniku Ljubljanskega polja, kar bo pripomoglo pri ovrednotenju ranljivosti podzemne vode na tem področju.
Projekt ima številne elemente izvirnosti, aplikativnost in interdisciplinarnost projektne naloge pa se kaže v sodelovanju 4 slovenskih raziskovalnih inštitucij s 5 sofinancerji in skupno 9 končnimi uporabniki ter s podporo 4 priznanih mednarodnih raziskovalnih institucij in Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (ECMDDA). Partnerji imamo potrebno opremo in odlične reference ter smo uspešno izpeljali številne projekte, kar je odlična osnova za predlagano raziskavo.
Osnovni podatki sofinanciranja so dostopni na spletni strani. Povezava na SICRIS.
Faze projekta
Cilji razsikave:
1. Določiti izbrane biomarkerje prepovedanih in dovoljneih drog v vtokih slovenskih čistilnih naprav, oceniti normalizirane obremenitve z drogami in integrirati/primerjati podatke WBE s socio-epidemioloskimi studijami v Sloveniji in Evropi (PM 32),
2. Izvesti stabilno izotopsko analizo za identifikacijo vira / proizvodnje drog (PM 25),
3. Identificirati nove trende v uporabi NPS (PM 25),
4. Oceniti učinkovitost odstranjevanja ostankov drog z različnimi postopki čiščenja odpadnih vod (PM 22),
5. Oceniti aplikativnost novih in situ pasivnih vzorćevalnikov z namenom odprave pomanjkljivosti konvcencionalnega vzorčenja v WBE in površinskih vodah (PM 28),
6. Oceniti toksičnost ostankov prepovedanih in dovoljneih drog (PM 34),
7. Oceniti ranljivost vodnih zajetij (PM 34),
8. Razširiti rezultate relevantnim partnerjem, znanstveni sferi in javnosti (PM 36).
Slika 1 prikazuje shematsko prezentacijo projekta.
Slika 2 prikazuje kronogram projekta.
![/!\](/moin_static199/solenoid/img/alert.png "/!\"){kind=small}
Edit conflict - other version:
Cilj |
Leto 1 |
Leto 2 |
Leto 3 |
|||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
17 |
18 |
19 |
20 |
21 |
22 |
23 |
24 |
25 |
26 |
27 |
28 |
29 |
30 |
31 |
32 |
33 |
34 |
35 |
36 |
1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
6 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12.3.2020: NAJNOVEJŠI REZULTATI EPIDEMIOLOGIJE ODPADNIH VOD V SLOVENIJI: OCENA UPORABE PREPOVEDANIH DROG V ŠESTIH SLOVENSKIH MESTIH V LETU 2019 
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je v sodelovanju z mrežo SCORE danes objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih stimulativnih drog za leto 2019, v katero so vključeni tudi raziskovalci Odseka za znanosti o okolju pod vodstvom prof. dr. Ester Heath. Med 6 vključenimi slovenskimi mesti beleži Koper najvišje masne obremenitve benzoilekgonina (biomarker kokaina), Ljubljana najvišje vsebnosti MDMA (biomarker ekstazija) in metamfetamina, Velenje pa amfetamina. V primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami se slovenska mesta po vsebnosti benzoilekgonina uvrščajo v zgornjo polovico oz. sredino med vsemi sodelujočimi mesti, glede na preostale biomarkerje pa v spodnjo polovico. Izjemi sta amfetamin (Velenje) in MDMA (Ljubljana), ki sta v sredini masnih obremenitev sodelujočih mest. V primerjavi z letom 2018 se nakazuje, da so obremenitve z benzoilekgoninom v Ljubljani, Mariboru in na območju Domžale-Kamnik višje, vendar je za zanesljive napovedi trendov njihove obremenitve potrebno spremljati zaporedoma vsaj pet let.
Bibliografske reference
Referenca 1 Gonzales-Marino Iria, Heath Ester et al: Spatio temporal assessment of illicit drug use at large scale: evidence from 7 years of international wastewater monitoring. ADDICTION, in press, 2019. COBISS.SI-ID 32799015
Referenca 2 Krizman Matasic Ivona, Kosjek Tina, Heath Ester: Wastewater-based assessment of drug consumption in Ljubljana, Report on the drug situation of the RS. COBISS.SI-ID 32371239
Referenca 3 Heath Ester: Reka ve, kja ste počeli prejšnji četrtek, Delo, 28.11.2019. COBISS.SI-ID 32908583
Novinarski prispevki po objavi rezultatov SCORE EMCDDA za leto 2020 (18.5.2021).
Prispevek na radiju
- 1. Val 202
18.5.2021 ob 11.15 https://val202.rtvslo.si/spored/2021-05-18
Tv prispevki
- 1. Prva poročila, RTV Slovenija, 18.5.2020 ob 13h
- 2. Svet na Kanalu A (18.5.2021 ob 18h)
- 3. 24 ur na POP TV (19.5.2021 ob 19h)
Prispevek v Nedelu: Mamila v času epidenije
- Sobota, 22.05.2021, Stran: 18, Slovenija Avtor: Gorazd Utenkar Teme: Institut Jožef Stefan
...covida-19, ki smo ga doživeli lani spomladi, ne zamre popolnoma. Ravno takrat so opravili dve zanimivi raziskavi, povezani z uporabo drog. V prvi je Institut Jožef Stefan (IJS) z vzorčenjem odpadnih vod v nekaterih večjih čistilnih napravah ugotavljal, koliko mamil jemljejo Slovenci, v drugi pa je Združenje DrogArt raziskovalo,... Več...