= Vrednotenje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji = <
> ''[[ARRSProjekti/2018/SeznamARRSProjekti2018|Nazaj na seznam za leto 2018]]'' ---- === Oznaka in naziv projekta === V2-1734 Vrednotenje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji<
> === Logotipi ARRS in drugih sofinancerjev === {{attachment:ARRS_logotip.jpg|© Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|height="150"}} {{http://www.mop.gov.si/fileadmin/common/images/pasice/titleHeader_mop.gif}} === Projektna skupina === Vodja projekta: dr. Matevž Pušnik Izvajalci: '''Center za energetsko učinkovitost''', Institut »Jožef Stefan« (IJS-CEU) in '''Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo''', Institut »Jožef Stefan« (IJS-K1) Soizvajalec: '''IER - Inštitut za ekonomska raziskovanja''' Člani projektne skupine: '''IJS-CEU''': [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315110039-A4530019.html|mag. Stane Merše]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315110310-A3446627.html|dr. Fouad Al-Mansour]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315110434-A142221923.html|dr. Matevž Pušnik]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315110641-A172127587.html|dr. Boris Sučić]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315110813-A4239715.html|mag. Jure Čižman]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315110902-A3401059.html|mag. Damir Staničić]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315110952-A2498915.html|mag. Andreja Urbančič]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315111050-A27169635.html|Matjaž Česen]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315111126-A219330147.html|Marko Đorić]] '''IJS-K1''': [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315111324-A3360099.html|dr. Marko Gerbec]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315121831-A3463779.html|dr. Robert Kocjančič]] '''IER''': [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315121922-A3093603.html|dr. Boris Majcen]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315122044-A148666467.html|dr. Kaja Primc]] [[http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20190315122310-A4197219.html|dr. Renata Slabe Erker]] === Vsebinski opis projekta === Energetika danes predstavlja velik del našega življenja in omogoča višjo kvaliteto bivanja vsakega posameznika. Odločitve v energetiki, katere sprejemamo danes, bodo imele učinke še vsaj naslednje desetletje in vpliv sprememb bomo čutili prav vsi. Novi izzivi, kot so razvoj novih tehnologij, raba obnovljivih virov energije, razvoj aktivnih omrežij in načrtovanje novih centralnih proizvodnih enot, predstavljajo izjemno velik zalogaj za politiko, ki je odgovorna za ustrezne odločitve. Dinamika na trgu energentov narekuje hitro in sprotno prilagajanje tržnim razmeram, na drugi strani pa so z regulativnimi predpisi postavljena pravila oziroma okvir manevrskega prostora, ki jih narekujejo predvsem, boj proti podnebnim spremembam, zahteve po zanesljivosti oskrbe, in tudi poslovni interesi obstoječih akterjev. Zniževanje emisij TGP in izboljšanje energetske učinkovitosti v industriji je eden od pomembnejših ciljev energetskih in okoljskih politik in strategij v razvitih državah. Po poročanju Mednarodne agencije za energijo pripada industriji več kot 30 % porabljene energije na svetu in skoraj 40 % vseh izpustov TGP (upoštevajoč izpuste pri rabi in pretvorbi goriv, procesne izpuste, posredne izpuste električne energije in daljinske toplote), pri čemer lahko proizvodnji primarnih materialov skupaj s proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov pripišemo kar 75 % vseh izpustov TGP v industriji. V okviru projekta sledimo naslednjim raziskovalnim ciljem: (i) analiza potencialov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji na področjih energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije n snovne učinkovitosti na podlagi ankete; (ii) analiza scenarijev za zmanjševanje emisij TGP v industriji do leta 2030 s pogledom do leta 2050; (iii) analiza učinkov EU ETS sheme, dajatev na emisije CO2 in drugih ekonomskih instrumentov (in modalitet teh instrumentov) na zmanjšanje emisij TGP, na doseganje ciljev konkurenčnosti gospodarstva ter drugih okoljskih, energetskih in makroekonomskih ciljev in učinkov. Predlagani raziskovalni projekt se osredotoča na zniževanje emisij TGP in s tem povezano rast konkurenčnosti slovenske industrije. Učinkovito gospodarjenje z energijo in kontinuirana skrb za okolje zahtevata nove in inovativne pristope z visoko dodano vrednostjo, kar na koncu zmanjšuje skupne obratovalne stroške in povečuje tako tehnološko kot tudi ekonomsko konkurenčnost. Raziskave v industriji na področju rabe materialnih virov, energetike ter ocene vplivov na okolje temeljijo na analizah posameznih energetskih procesov oziroma tehnologij ter njihovem povezovanju v celovite sisteme rabe in oskrbe z viri, upoštevaje fizične meje industrijskega območja ter možnosti povezovanja z lokalnimi sistemi za oskrbo.Za ustrezno obravnavo učinkov zniževanja emisij TGP je potrebno razviti nova orodja in modelske strukture, ki bi omogočali konsistentno analizo učinkov ukrepov zniževanja emisij TGP in podnebnih sprememb do leta 2050. Posebni izziv pri razvoju modelov (do leta 2050) predstavlja obravnava negotovosti glede prihodnjega razvoja tehnologij, ekonomskih ocen in obnašanja vključenih deležnikov. V tem kontekstu lahko izpostavimo tudi modeliranje učinkov ukrepov zniževanja emisij TGP na sektorskem nivoju ter vzpostavitev ustrezne modelske strukture, ki bi omogočala analizo vpliva sprejetih in načrtovanih energetskih in okoljskih politik. Raziskati je potrebno tudi načine za povezovanje modelov z makroekonomskimi modeli in preučili možnosti nadgradnje referenčnih energetskih sistemov z referenčnimi modeli snovne učinkovitosti. Namen projekta je predvsem zapolnitev navedenih vrzeli s pripravo ustreznih modelskih orodij in kompleksne analize instrumentov za prehod v nizkoogljično družbo ter oblikovanja več scenarijev. Projekt bo omogočal kvalitetnejše odločanje o možnostih prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo tako za industrijo kot tudi na nivoju države. Tako bo posredno prispeval k zmanjšanju emisij v skladu z zastavljenimi cilji in zavezami. Osnovni podatki sofinanciranja so dostopni na spletni strani. [[https://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opdescr=search&opt=2&subopt=400&code1=cmn&code2=auto&psize=10&hits=4&page=1&count=1&id=17046&slng=slv&search_term=Vrednotenje+ukrepov&order_by=|Povezava na SICRIS]]. === Faze projekta === Faze projekta smo razdelili na sedem delovnih sklopov (DS1-DS7): '''DS 1 - Koordinacija in vodenje ''' . __''Vloga projektnih partnerjev''__: nosilec delovnega sklopa je Center za energetsko učinkovitost (CEU). '''DS 2 - Analiza stanja in proučitev možnosti za zmanjšanje emisij TGP v industrij ''' . __''Vloga projektnih partnerjev''__: nosilec delovnega sklopa je Center za energetsko učinkovitost (CEU). Za področje snovne učinkovitosti je predvideno sodelovanje z Odsekom za anorgansko kemijo in tehnologijo (K1) in sicer pri pregledu ključnih instrumentov in dejavnikov uspeha za spodbujanje izvajanja ukrepov snovne učinkovitosti in krožnega gospodarstva v industriji v vzorčnih državah EU. . __''Metodologija''__: pregled literature ter relevantnih podatkovnih baz. '''DS 3 - Priprava in izvedba ankete ter analiza potencialov izvajanja ukrepov za zniževanje emisij TGP in vpeljevanja snovne učinkovitosti v slovenski industriji ''' . __''Vloga projektnih partnerjev''__: Nosilec delovnega sklopa je Center za energetsko učinkovitost (CEU). Za področje snovne učinkovitosti je predvideno sodelovanje z Odsekom za anorgansko kemijo in tehnologijo (K1) in sicer pri pripravi vsebine ankete ter oceni možnosti za izvedbo ukrepov snovne učinkovitosti v slovenski industriji.''' ''' . __''Metodologija''__:'' ''intervjuji, anketa (obisk, splet, telefon). '''DS 4 - Celostna metodologija za vrednotenje ukrepov zmanjševanja TGP v industriji ''' . __''Vloga projektnih partnerjev''__: nosilec delovnega sklopa je Center za energetsko učinkovitost (CEU). Za področje snovne učinkovitosti je predvideno sodelovanje z Odsekom za anorgansko kemijo in tehnologijo (K1) in sicer pri pripravi metodološkega pristopa na področju snovne učinkovitosti. Za področje ekonomskih in makroekonomskih analiz pa je predvideno sodelovanje z Institutom za ekonomska raziskovanja (IER) in sicer pri pripravi metodološkega pristopa makroekonomskega modela in načrtovanju vhodno-izhodnih povezav med modeli. . __''Metodologija''__: raziskovalno delo, metodološki pristop podkrepljen z rezultati delovnega sklopa DS 4: Razvoj orodij in modelov za konsistentno oceno vpliva zmanjševanja emisij TGP v slovenski industriji. '''DS 5 - Razvoj orodij in modelov za konsistentno oceno vpliva zmanjševanja emisij TGP v slovenski industriji ''' . __''Vloga projektnih partnerjev''__: nosilec delovnega sklopa je Center za energetsko učinkovitost (CEU). Za področje snovne učinkovitosti je predvideno sodelovanje z Odsekom za anorgansko kemijo in tehnologijo (K1) in sicer pri razvoju modela snovne učinkovitosti in analizi možnosti prehoda slovenske industrije v krožno gospodarstvo. Za področje ekonomskih in makroekonomskih analiz pa je predvideno sodelovanje z Institutom za ekonomska raziskovanja (IER) in sicer pri razvoju makroekonomskega modela in načrtovanju vhodno-izhodnih povezav med modeli. . __''Metodologija''__: referenčni energetski in emisijski sistemi na podlagi linearnih mrežnih povezav, CGE - modeli splošnega ravnotežja, referenčni modeli snovne učinkovitosti na podlagi linearnih mrežnih povezav. '''DS 6 - Analiza scenarijev za spodbujanje zmanjševanja emisij TGP v industriji ''' . __''Vloga projektnih partnerjev''__: nosilec delovnega sklopa je Center za energetsko učinkovitost (CEU). Za področje snovne učinkovitosti je predvideno sodelovanje z Odsekom za anorgansko kemijo in tehnologijo (K1) in sicer pri določanju in vsebinjenju scenarijev relevantnih za analizo snovne učinkovitosti in prehoda slovenske industrije v krožno gospodarstvo. Za področje ekonomskih in makroekonomskih analiz pa je predvideno sodelovanje z Institutom za ekonomska raziskovanja (IER) in sicer pri določanju in vsebinjenju scenarijev ter pri analizi izbranih makroekonomskih kazalcev, kot so na primer vpliv na bruto družbeni proizvod, na dodano vrednost, na zaposlenost, na uvoz, izvoz, idr.. . __''Metodologija''__: scenarijska analiza z uporabo modelskih orodij razvitih v delovnem sklopu DS 5: Razvoj orodij in modelov za konsistentno oceno vpliva zmanjševanja emisij TGP v slovenski industriji. '''DS 7''' '''- Analiza učinkov EU ETS sheme, dajatev na emisije CO''',,2,,''' in drugih ekonomskih instrumentov''' . __''Vloga projektnih partnerjev''__: nosilec delovnega sklopa je Center za energetsko učinkovitost (CEU). Za področje ekonomskih in makroekonomskih analiz pa je predvideno sodelovanje z Institutom za ekonomska raziskovanja (IER) in sicer pri analizi učinkov dajatev in drugih izbranih ekonomskih instrumentov. . __''Metodologija''__: scenarijska analiza učinkov z uporabo modelskih orodij razvitih v delovnem sklopu DS 5: Razvoj orodij in modelov za konsistentno oceno vpliva zmanjševanja emisij TGP v slovenski industriji. === Bibliografske reference === * PUŠNIK, Matevž, SUČIĆ, Boris, AL-MANSOUR, Fouad, ČESEN, Matjaž. Greenhouse gas mitigation policy and its impact on Slovenian industry. V: BAN, Marko (ur.). ''Digital proceedings'', 13th Conference on Sustainable Development of Energy, Water and Environment Systems, September 30 - October 4, 2018, Palermo, Italy. [Palermo]: SDEWES. 2018, 11 str. [COBISS.SI-ID [[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/32015143?lang=sl|32015143]]] * PUŠNIK, Matevž, MERŠE, Stane, STANIČIĆ, Damir, URBANČIČ, Andreja, ČIŽMAN, Jure, AL-MANSOUR, Fouad, SUČIĆ, Boris, ČESEN, Matjaž, ĐORIĆ, Marko, GERBEC, Marko, KOCJANČIČ, Robert, MAJCEN, Boris, PRIMC, Kaja, SLABE ERKER, Renata''. Analiza stanja : emisije TGP v slovenski industriji'', (IJS delovno poročilo, 12782). Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan, 2019. 56 str. [COBISS.SI-ID [[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/32182055?lang=sl|32182055]]] ---- [[ARRSProjekti/SeznamARRSProjekti|Nazaj na seznam projektov po letih]]