= Izdelava preje z niskim vplivom na okolje s pomočjo obdelave z atmosfersko plazmo = [[https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/2022|Nazaj na seznam za leto 2022]] ---- === Oznaka in naziv projekta === L2-4481 Izdelava preje z niskim vplivom na okolje s pomočjo obdelave z atmosfersko plazmo<
> L2-4481 Designing Low Environmental Footprint Yarns with Atmospheric Pressure Plasma Processing<
> === Logotipi ARRS in drugih sofinancerjev === {{https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/SeznamARRSProjekti?action=AttachFile&do=get&target=ARRS_logotip.jpg|© Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|height="150",width="349"}} {{https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/SeznamARRSProjekti?action=AttachFile&do=get&target=beti.png|Beti d.d. tekstilna industrija|height="150"}} === Projektna skupina === Vodja projekta: Uroš Cvelbar '''Sodelujoče raziskovalne organizacije: ''' BETI Tekstilna industrija d.d. '''Sestava projektne skupine: ''' Na IJS: prof. dr. Uroš Cvelbar, doc. dr. Martina Modic, Martin Košiček, prof. dr. James L. Walsh, dr. Vasyl Shvalya, doc. dr. Janez Zavašnik, Jaka Olenik Pri BETI: Petra Kovačič, Maja Čibej, Alenka Kapele === Vsebinski opis projekta === Tekstilna industrija sodi med največje industrijske sektorje na svetu, a hkrati največje svetovne onesnaževalce. Z uvedbo tako imenovane ´hitre mode´ se je proizvodnja oblačil izjemno povečala, in sicer za več kot 40%. Zaradi tega je narasla tudi proizvodnja tekstilnih materialov, samo količina vlaken je presegla 111 ton v zadnjih letih. Proizvodnja vlaken je energijsko potraten proces, ki zahteva veliko količino surovin. Posledično pa nastajajo velike količine odpadkov in s tem povezanih toplogrednih plinov. Zaradi vse večjega pritiska za zmanjšanje porabe virov in zmanjšanja količine odpadkov proizvajalci tekstila po celem svetu nujno iščejo nove tehnološke pristope za izboljšanje njihove trajnosti. Nedavne aktivnosti na IJS so pokazale, da lahko obdelava sintetične preje s plazmo povzroči površinske spremembe na vlaknih v zelo kratkem času, in sicer veliko bolj učinkovito v primerjavi s konkurenčnimi metodami, kar kaže na to, da bi bila hladna atmosferska plazma (CAP) morda lahko prebojna tehnologija za soočenje s tem globalnih izzivom. Kljub obetavnim začetnim rezultatom mehanizmi, ki botrijo k nastanku sprememb na površini vlaken, pa natančni mehanizmi teh procesov še vedno niso poznani. Prav tako pa ni poznan vpliv teh modifikacij na difuzijo in adhezijo molekul barvila. Brez teh pomembnih temeljnih informacij industrijski uporabniki ne bodo nikoli sprejeli atmosferske plazemske tehnologije in njen resnični potencial ne bo nikoli realiziran. Osnovni podatki sofinanciranja so dostopni na spletni strani [[http://www.sicris.si/|SICRIS]]. === Faze projekta in opis njihove realizacije === 1. Faza Sistematična optimizacija plazemskih pogojev - začetna postavitev plazemskih sistemov, oblikovanje različnih SBD elektrod. 2. Faza Karakterizacija razelektritvene kemije - začetna postavitev opreme za plazemsko diganostiko, testiranje in validacija diagnostičnih tehnik 3. Faza Identifikacija plazemsko povzročenih površinskih sprememb na površini preje - ocenili bomo obdelana vlakna in z uporabo različnih mikroskopskih tehnik pregledali spremembe na površini preje 4. Faza Proces barvanja in določanja fizikalnih parametrov prej - pričakujejo se določene spremembe glede na uporabljene plazemske pogoje 5. Faza Izdelava in postavitev demo verzije atmosferskega plazemskega sistema - katera verzija je optimalna in kateri plazemski paramteri so najbolj primerni za obdelavo različnih vlaken 6. Faza Vodenje projekta in diseminacija - projektno vodenje preko celotnega trajanja projekta. === Bibliografske reference === ---- [[https://www.ijs.si/ijsw/ARRSProjekti/2022|Nazaj na seznam za leto 2022]]