Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli francoski znanstvenik Pierre Agostini, madžarsko-avstrijski znanstvenik Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier za svoj prispevek k raziskovanju dinamike elektronov v atomih in molekulah.
Prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi:
»S tovrstnimi metodami lahko merimo dogajanje znotraj molekul, denimo, kako se elektroni gibljejo v kemičnih reakcijah. Če znamo elektrone opazovati med tem, ko kemične reakcije še potekajo, lahko veliko bolje razumemo te pojave. Znanstveniki v laboratoriju sunke svetlobe razdelijo s pomočjo zrcal in jih nato spet združijo, pri tem pa pride do kratkih zakasnitev med sunki. S prvim sunkom snov vzbudimo in dosežemo prehode oziroma določene fenomene, z drugim sunkom, ki je ustrezno zakasnjen za nekaj atosekund, pa opazujemo, kako se sistem vrača v prvotno stanje. Tudi v laboratoriju za ultrahitro spektroskopijo na Institutu "Jožef Stefan", opravljamo takšne raziskave, ki temeljijo prav na odkritjih moje znanstvene kolegice Anne L'Huillier in preostalih dveh Nobelovih nagrajencev. Napravo je načrtoval Mihailovićev sodelavec Igor Vaskivskyi, znanstvenik iz Ukrajine, ki se je že pred leti pridružil Institutu "Jožef Stefan", vmes pa se je izpopolnjeval tudi na Švedskem. Leta 2019, po povratku v Slovenijo, je kandidiral na internem razpisu inštituta in na njem pridobil zagonska sredstva, s katerimi se je lotil gradnje. Ko bo naprava dokončana, bo dr. Vaskivskyi z njo lahko proučeval zelo podrobne lastnosti snovi. Če denimo opazujemo določeno kovino, sicer vemo, da je kovina, ne vemo pa, kako je nastala. S kratkimi pulzi svetlobe, ki jih bomo proizvajali, bomo lahko ugotovili tudi to. Laserska metoda, ki jo razvijamo, bo med drugim uporabna pri proučevanju lastnosti magnetnih snovi, ki se uporabljajo za izdelavo spominskih elementov v računalniških pomnilnikih. A to še zdaleč ni edina uporabna vrednost te naprave. Pravzaprav izdelujemo orodje, s katerim je mogoče proučevati lastnosti zelo raznolikih snovi.« |