#format wiki
'''RAZISKOVALNO DELO'''----

'''Raziskovalni program'''

  * [[K3/LabFizKemKoro|Zaščita pred korozijo]]
  * [[K3/LabFizKemPovr|Heterogena kataliza]]
  * [[K3/LabFizKemGraf|Implementacija računalniške grafike]]

'''Heterogena kataliza''' <<BR>>

   * ''Adsorpcija in razpad didušikovega oksida (N,,2,,O) na površinah Pd(110) in Rh(110):'' razpad molekule N,,2,,O na površinah rodija in paladija je pomemben pri katalitičnem odstranjevanju dušikovih oksidov, prisotnih v izpušnih plinih, saj se te kovine uporabljajo kot aktivne sestavine tripotnih avtomobilskih katalizatorjev. V okviru te študije želimo ugotoviti mehanizem zanimive dvosmerne poševne desorpcije dušika N,,2,, pri termičnem razpadu N,,2,,O na omenjenih povšinah.<<BR>>

    {{attachment:K3-en/PhysChemLabSurf/N2ORh110-states600.png}}

   * ''Adsorpcija etena (C,,2,,H,,4,,) na površinah srebra:'' epoksidacija etena je ena izmed najbolj pomembnih heterogenih katalitičnih selektivnih oksidacij. Srebro ima edinstvene katalične lastnosti za omenjeno reakcijo. Etenov epoksid (oksiran) se v industriji uporablja pri proizvodnji poliolov in glikolov. S  simulacijami smo raziskali vpliv površinskih nepravilnosti pri adsorpciji etena na omenjeni površini in ugotovili, da so manj koordinirani površinski atomi v bližini nepravilnosti znatno bolj reaktivni, zato se eten preferenčno veže na površino na mestih, kjer so  nepravilnosti. Raziskali smo tudi vpliv adsorbiranega kisika pri omenjenem procesu in ugotovili, da atomarni kisik, adsorbiran na površino, ne spremeni bistveno adsorpcijske lastnosti površine. Nasprotno pa atomarni kisik, adsorbiran na t. i. podpovršinska mesta poveča reaktivnost površine.<<BR>>

    {{attachment:K3-en/PhysChemLabSurf/EthOAg001.png}}

   * ''Dehidrogenacija metana (CH,,4,,) na površinah kovin prehoda:'' metan je osnovna komponenta naravnega plina, in zato je pomemben vir pri proizvodnji energije in kemikalij. Zaradi plinskega agregatnega stanja metan ni primeren za transportiranje, zato bi ga bilo zaželeno kemično spremeniti v tekočino, npr. v metanol (CH,,3,,OH). Problem pri heterogeni katalitični pretvorbi metana (npr. v metanol) je, da je aktivacijska pregrada za prvo stopnjo dehidrogenacije CH,,4,,→CH,,3,,+H višja kot za nadaljnje stopnje. Zaradi tega se tvori grafit na katalizatorju, ki le-tega deaktivira. S simulacijami skušamo razumeti, kako je  mogoče znižati aktivacijsko pregrado za prvo stopnjo dehidrogenacije CH,,4,,→CH,,3,,+H in ne bistveno znižati ali celo zvišati aktivacijsko pregrado za naslednjo stopnjo CH,,3,,→CH,,2,,+H.<<BR>> <<BR>>