NOVICE | 
Na 4. spletni konferenci Coatings and Interfaces (CIC 2025) je naš raziskovalec dr. Peter Rodič prejel nagrado za najboljši poster za svoje delo: "Superhydrophobic Aluminium Surface Obtained via Laser Structuring and Stearic Acid Grafting with Corrosion Protection and Anti-Icing Abilities", ki je nastalo v sodelovanju s Fakulteto za Strojništvo, Univerze v Ljubljani. V raziskavi je predstavil, kako lahko kombinacija laserskega obdelovanja površine in kemijskega funkcionaliziranja s stearinsko kislino bistveno izboljša odpornost proti koroziji in odbojnost vode na aluminijastih površinah. Takšna površinska modifikacija omogoča učinkovito zaščito v zahtevnih okoljih, še posebej tam, kjer sta trajno delovanje in preprečevanje zaledenitve ključnega pomena, na primer v prometu in letalstvu.
Naša mlada raziskovalka Nina Kovač je na spletni konferenci 2nd International Electronic Conference on Metals (IECM 2025) predstavila prispevek z naslovom: "PMMA–Siloxane–Silica Coating to Enhance Corrosion Resistance of AZ31", ki je nastal v sodelovanju našega odseka in Odseka za sintezo materialov (K8). Njen prispevek predstavlja novo PMMA–siloksan–silika hibridno prevleko, ki izboljša korozijsko zaščito magnezijeve zlitine AZ31. Predstavljena metoda je še posebej obetavna za uporabo v biomedicinskih aplikacijah, kjer je izboljšana površinska zaščita magnezija ključnega pomena. Za odlično predstavitev je prejela nagrado za najboljši poster.
Prejšnji teden smo imeli čast gostiti prof. Marjorie Olivier z Univerze v Monsu (UMONS), Belgija, ter prisluhniti njenemu zanimivemu in poučnemu predavanju. Prof. Olivier je redna profesorica in vodja Odseka za znanost o materialih na univerzi UMONS. Med svojim obiskom je predstavila pregled glavnih raziskovalnih dejavnosti in strokovnega znanja oddelka. Njeno predavanje je ponudilo dragocen vpogled na področje obdelave površin. Spregovorila je tudi o nedavnem napredku na področju plazemske elektrolitske oksidacije (PEO), eloksiranja in sol-gel premazov za zaščito pred korozijo aluminijevih in magnezijevih zlitin – materialov, ki se pogosto uporabljajo v različnih industrijskih aplikacijah.
Iskreno se zahvaljujemo za priložnost, da smo lahko gostili prof. Olivier in se učili iz njenih izkušenj. Veseli smo bili izmenjave idej in možnosti za prihodnje sodelovanje.
V torek smo za en dan odložili laboratorijska oblačila in si privoščili zaslužen odmik za timsko povezovanje in sprostitev.
Dan smo začeli z vodenim ogledom Muzeja pošte in telekomunikacij ter Tehniškega muzeja Slovenije, kjer smo pobližje spoznali svet kovin – od tradicionalnih tehnik obdelave do razvoja avtomobilizma. Nato smo se odpravili na sproščujoč pohod po Peklu, kjer smo uživali v naravi, svežem zraku in druženju.
Veselimo se tudi prihodnjih dogodkov, kjer bomo lahko znova okrepili timski duh in se povezali še bolj!
Od 28. do 30. maja 2025 je v Kamniku potekala 17. konferenca konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Z odseka K3, so na konferenci aktivno sodelovale vse mlade raziskovalke in raziskovalci, ki so trenutno zaposleni na našem odseku, na kar smo še posebej ponosni. Med temi, sta Ana Koblar in Lea Gašparič sodelovale tudi v sklopu organizacijiskega odbora konference. Predstavili so (na sliki od leve proti desni):
A. Koblar, I. Milošev, B. Kapun: "Korozija 3D-tiskane aluminijeve zlitine AlSi10Mg"
L. Zhang, A. Kokalj: "Atomistično modeliranje kobaltovih boridov kot katalitskih materialov za elektrolizo vode: DFT-študija"
I. Podlipnik, M. Poberžnik: "Modeliranje najzgodnejše faze oksidacije aluminija s kinetično Monte Carlo metodo"
E. Gregori, A. Kokalj: "DFT-analiza vezi tiadiazolov na Cu(111)"
L. Gašparič, M. Smiljanić, M. Bele, N. Hodnik, A. Kokalj: "Raziskava aktivnosti rutenijevih nanodelcev na TiON nosilcu za reakcijo razvoja vodika"
N. Kovač, M. Mursa, A. Bogataj, I. Milošev in P. Rodič: "Fluoriran siloksan-silicijev hibridni sol-gel premaz za dolgoročno zaščito pred korozijo AA2024-T3"
Naš raziskovalec, dr. Nilesh Kumar, je nedavno predstavil poster na YAMBO šoli 2025, ki je potekala na Univerzi v Modeni in Reggio Emiliji v Italiji. Njegovo delo z naslovom Odvisnost medslojnih eksitonov od razporeditve slojev v van der Waalsovi heterostrukturi BP/CrSe₂ (ang. Stacking-Dependent Interlayer Excitons in BP/CrSe₂ van der Waals Heterostructure) preučuje, kako različne razporeditve slojev v heterostrukturi BP/CrSe₂ vplivajo na eksitonsko obnašanje — ključen dejavnik pri načrtovanju naslednje generacije optoelektronskih in kvantnih naprav. Z uporabo napredne teorije motenj mnogih teles (GW+BSE) v okviru programske opreme YAMBO je dr. Kumar pokazal, da medslojni eksitoni nastajajo selektivno glede na vrsto razporeditve, pri čemer stabilne konfiguracije kažejo močne in dolgotrajne eksitone. Študija poudarja pomen simetrije in hibridizacije pri uravnavanju življenjske dobe in svetlosti eksitonov.
- Naša mlada raziskovalka Lea Gašparič je nedavno predstavila poster na konferenci ML4MD na Finskem, kjer je predstavila modele strojnega učenja za napovedovanje adsorpcijske energije vodika na platini — ključnega deskriptorja za učinkovito proizvodnjo vodika preko elektrokatalitske razgradnje vode. V sodelovanju z odsekom za Tehnologije znanja (E8) smo raziskali idealne površine in različne modele nanodelcev ter potrdili, da imajo deskriptorji, povezani z lokalnim atomskim okoljem, ključno vlogo pri napovedovanju adsorpcijskih energij.
24. april je Dan ozaveščanja o koroziji – svetovni opomnik na pomen razumevanja in preprečevanja tega pogosto nevidnega, a vseprisotnega pojava. Korozija nas spremlja vsepovsod: na mostovih, po katerih hodimo, v stavbah, v katerih bivamo in celo v umetniških delih, ki jih občudujemo.
Ob tej priložnosti smo pripravili kratek video, ki prikazuje vsakodnevne primere korozije iz naše rubrike Fotografija meseca. Vizualna privlačnostj prikriva resen problem: korozija ogroža varnost, povečuje stroške vzdrževanja in povzroča ogromno potratnih izgub materialov ter virov. Na globalni ravni nas korozija stane več milijard evrov letno - gre za finančno breme, ki bi se mu lahko vsaj delno izognili. Korozije namreč ne moremo popolnoma ustaviti, jo pa lahko s pomočjo znanosti zelo učinkovito obvladujemo. Vabimo vas k ogledu še ostalih videov na to tematiko, ki smo jih pripravili na našem odseku: https://www.youtube.com/@K3-JSI
- V soboto, 29. marca 2025, je Inštitut "Jožef Stefan" v okviru 33. Dnevov Jožefa Stefana ponovno odprl vrata za širšo javnost. Naš odsek je z veseljem sprejel radovedne obiskovalce, ki so raziskovali naše delo na pametnih prevlekah, odpornih proti koroziji in namenjenih ohranjanju čistoče površin, ter računalniške simulacije, s katerimi razkrivamo dogajanje na atomski ravni materialov. Predstavili smo tudi napredne pristope za podaljševanje življenjske dobe kovin z zaščito pred korozijo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas obiskali — veselimo se ponovnega snidenja prihodnje leto!
V okviru 33. Štefanovih dnevov na Institutu »Jožef Stefan« so bili predstavljeni izbrani vrhunski nacionalni in mednarodni projekti, ki izstopajo po aktualnosti znanstvene problematike, interdisciplinarnosti in višini financiranja. Na področju kemije so vrhunske projekte predstavile (iz leve proti desni na spodnji sliki):
• prof. dr. Andreja Benčan Golob, ki vodi projekt 4DSTEM, namenjen uporabi napredne vrstične presevne elektronske mikroskopije z matričnimi detektorji za karakterizacijo izbranih energijsko učinkovitih materialov,
• prof. dr. Ingrid Milošev, ki na našem odseku vodi projekt BIOAD, osredotočen na razvoj protibakterijskih titanovih zlitin z aditivnimi tehnologijami z namenom zmanjšanja okužb pri biomedicinskih vsadkih,
• prof. dr. Kristina Žužek Rozman, ki koordinira projekt HE GREENE, posvečen inovativnemu pristopu ustvarjanja visokoenergijskega trajnega magneta na osnovi sistema Nd-Fe-B za uporabo v zelenih tehnologijah.
Foto: Marjan Verč
Skozi zgodovino so ženske igrale ključno vlogo v elektrokemiji in znanosti o koroziji, premikale meje ter spodbujale inovacije kljub številnim izzivom. Njihovi pionirski prispevki so pomembno prispevali k napredovanju področja znanosti o materialih, izboljšali industrijsko varnost in postavili temelje sodobnim elektrokemijskim aplikacijam. Kljub temu so bili njihovi dosežki pogosto prezrti. Danes ženske predstavljajo le 30 % vseh profesorjev v znanosti in tehnologiji po svetu, med letoma 2016 in 2020 pa so prejele zgolj 19 % prestižnih raziskovalnih nagrad.Tudi v Sloveniji se ženske v znanosti soočajo s podobnimi izzivi. Leta 2022 so predstavljale 44 % vseh doktorjev znanosti v državi. Med mlajšimi od 50 let je razmerje med spoloma relativno uravnoteženo, medtem ko v skupini starejših od 65 let delež ženskih doktorjev znanosti znaša le 27 %. Spodbudno je, da je bilo leta 2022 kar polovica novih doktorjev znanosti žensk, kar kaže na napredek v smeri enakosti spolov med mlajšimi znanstveniki. Kljub temu še vedno obstajajo razlike na določenih področjih, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije. Poleg tega ženske z doktoratom v Sloveniji v povprečju zaslužijo skoraj 12 % manj kot njihovi moški kolegi, kar kaže na trajno plačno neenakost v znanstveni skupnosti.
Na Odseku za fizikalno in organsko kemijo (K3) na Inštitutu Jožef Stefan smo ponosni, da prispevamo k napredku znanosti o koroziji. Ena naših vodilnih raziskovalk, dr. Ingrid Milošev, je svojo kariero posvetila preučevanju zaščite pred korozijo in biomaterialov ter si pridobila mednarodno priznanje, vključno s prestižno nagrado H. H. Uhlig za leto 2024.
Na ta dan čestitamo naši izjemni ekipi! Skupaj si prizadevamo za bolj vključujočo in vplivno prihodnost v STEM.
10. decembra je potekala Akademija strojništva 2024, pod okriljem Zveze strojnih inženirjev Slovenije, ki združuje strokovnjake s področja strojništva, inovatorje in raziskovalce. Dogodka so se udeležili tudi raziskovalci z odseka K3, ki so predstavili svoje dosežke s tremi prispevki:
• B. Kapun, M. Može, I. Milošev, P. Rodič: Vpliv parametrov laserskega strukturiranja na topografijo in sestavo Ti6Al4V,
• N. Kovač, M. Spuller, B. Kapun, I. Milošev, J. M. Lackner, R. Kaindl, W. Waldahauser, M. Cabrioli, G. De Pasquale, P. Rodič.: Protikorozijska zaščita aditivno proizvedene AlSi10Mg0.3 s PMMA-siloxane silica sol-gel prevleko,
• A. Logar, U. Trdan, D. Klobčar, E.-A. Trdan, N. Kovač, B. Kapun, I. Milošev, P. Rodič, G. Černivec.: Zmanjševanje galvanske korozije med bakrom in AA6082 eloksacijo.
V času od 4. do 7. decembra 2024 sta nas obiskala prof. dr. Philippe Marcus in dr. Davide Ceratti iz CNRS – Chimie-ParisTech, Institute de Recherche de Chimie, Physical Chemistry of Surfaces Group v Parizu, Francija. S skupino prof. Marcusa intenzivno sodelujemo že zadnjih osem let, saj sta naši skupini komplementarni tako glede raziskovalnih usmeritev kot tudi metodologije in instrumentacije. Sodelovanje je obrodilo deset skupnih znanstvenih člankov, nastope na konferencah in skupne projekte. Naše sodelovanje trenutno poteka v okviru bilateralnega projekta Proteus med Slovenijo in Francijo. Med obiskom je dr. Ceratti v okviru odsečnih seminarjev predstavil predavanje z naslovom „Corrosion in Modern Materials: Halide Perovskite Solar Panels and Advances in Sol-Gel Coatings for Metal Protection“.
- Od 24. novembra do 14. decembra 2024 je bila na strokovni izmenjavi na našem odseku Milena Stevanović, mag. kem. inž. iz Fakultete za tehnologijo in metalurgijo Univerze v Beogradu. Obisk je potekal v okviru bilateralnega projekta med Slovenijo in Srbijo z naslovom »Elektrokemijska priprava kompozitnih biomaterialov za medicinske vsadke«, ki ga financira ARIS. Vodji projekta na slovenski oziroma srbski strani sta prof. dr. Ingrid Milošev in dr. Ana Janković. Namen obiska so bile raziskave prevlek na osnovi hidroksiapatita z in brez dodatka antibiotika gentamicina. Pri delu je Milena združila moči z dr. Ano Kraš in dr. Denisom Sačerjem.
- Med 18. in 29. novembrom 2024 je dr. Ana Kraš obiskala Helmholtz-Zentrum Hereon v Nemčiji, kjer se je, pod mentorstvom dr. Sviatlane Lamake iz Odseka za elektrokemijo in velike podatke, raziskovalno usposabljala. Usposabljanje, financirano iz programa ERASMUS+, je bilo namenjeno nadaljevanju raziskav, začetih prejšnje leto, s poudarkom na ponovitvi lokalnih elektrokemijskih meritev na cirkonijevih konverzijskih prevlekah. Rezultati so razkrili nove vidike depozicije materiala ter poglobili razumevanje procesov tvorbe teh prevlek. Obisk je omogočil dragoceno izmenjavo znanja in vzpostavil podlago za pripravo skupnega znanstvenega članka ter nadaljnje sodelovanje.
Simpozij Aditivne tehnologije v inženirstvu in biomedicini (AMEB2024), ki je potekal 24. oktobra na Institutu “Jožef Stefan”, organiziran s strani prof. dr. Ingrid Milošev (Odsek za fizikalno in organsko kemijo, IJS) ter prof. dr. Edvarda Govekarja (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo), je združil strokovnjake iz industrije, raziskovalce in inovatorje v poglobljeni predstavitvi najnovejših dosežkov na področju aditivnih tehnologij in proizvodnje. Poleg pregleda metod, naknadnih obdelav in spremljanja procesov v realnem času (ang. inline), je dogodek postavil v ospredje teme kot so karakterizacija in odpornost materialov proti koroziji, inovativna uporaba polimerov in keramike ter aditivna izdelava medicinskih vsadkov po meri. V razpravi so bile izpostavljene praktične aplikacije doseženih napredkov, s posebnim poudarkom na njihovem potencialu za preoblikovanje industrijskega in biomedicinskega področja. Ob tako širokem strokovnem znanju v Sloveniji z optimizmom pričakujemo še več podobnih dogodkov, ki bodo spodbujali nadaljnje inovacije na tem področju!
Foto: Marjan Verč
Prof. Ingrid Milošev je letošnja dobitnica prestižne mednarodne nagrade H. H. Uhlig Award, ki jo podeljuje znanstveno združenje The Electrochemical Society s sedežem v ZDA. Nagrado, ki se od leta 1973 dodeljuje v spomin na tega izjemnega znanstvenika na področju korozije, je Prof. Milošev prejela za izjemne dosežke na področju znanosti in tehnologije s temeljnimi prispevki pri raziskavah inhibicije korozije, površinski obdelavi in koroziji biomaterialov. Ob dodelitvi nagrade je prof. Milošev imela vabljeno predavanje z naslovom »The Remarkable Versatility of Copper: From its Corrosion Resistance to Antibacterial Properties«. Več informacij na: https://www.electrochem.org/prime2024/division-awards/
Od 8. 9. do 21. 9. 2024 je v hotelu Torre Normanna, nedaleč od Palerma (Sicilija, Italija), potekala priznana poletna šola European Summer School for Quantum Chemistry (ESQC). Šole sta se kot edina predstavnika iz Slovenije udeležila mlada raziskovalca iz našega odseka, Lea Gašparič in Erik Gregori. Izjemno intenzivna šola je namenjena predstavitvi sodobnih teoretičnih in računalniških metod, ki se uporabljajo v kvantni kemiji. Mlada raziskovalca sta predstavila naslednja postra:
• L. Gašparič, A. Kokalj: Structure-Activity Relationship of Ruthenium Catalysts for Hydrogen Evolution Reaction
• E. Gregori, A. Kokalj: A DFT study of the peculiar case of 2-(methylthio)benzimidazole as a corrosion inhibitor for copper
Na letošnji razpis za 54. Krkine nagrade za srednješolske raziskovalne naloge se je odzvalo kar 100 dijakov iz 19 slovenskih gimnazij in srednjih šol. Od 55 pripravljenih nalog jih je bilo 26 nagrajenih s Krkinimi nagradami, 29 pa s Krkinimi priznanji. Dve Krkini nagradi sta prejeli tudi raziskovalni nalogi, ki so ju pripravili dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana (GJP) v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”, Odsekom za fizikalno in organsko kemijo (IJS K3), ter Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UNI) (Laboratorij za toplotno tehniko LTT), in sicer:
• Površinska zaščita magnezijeve zlitine za aplikacije v biomedicini, avtorica Mija Kapun; mentorja: doc. dr. Peter Rodič (IJS K3), Grega Celcar (GJP).
• Lasersko strukturiranje površine aluminijeve zlitine za pripravo superhidrofobnih površin, avtorja Maks Lah in Maj Horvat; mentorji: doc. dr. Peter Rodič (IJS K3), doc. dr. Matic Može (FS UNI) in Grega Celcar (GJP).
Raziskovalno delo Maksa in Maja je bilo tudi predstavljeno na simpoziju 27. 9. 2024, ki mu je sledila slavnostna podelitev (https://www.krkinenagrade.si/). Čestitamo nagrajencem in se veselimo nadaljnjega sodelovanja z nadobudnimi srednješolskimi raziskovalci tudi v prihodnje.
Dr. Tanja Lunić iz Biološke fakultete Univerze v Beogradu je bila na strokovni izmenjavi na našem odseku od 1. do 30. septembra 2024. Obisk je potekal v okviru bilateralnega projekta med Slovenijo in Srbijo, ki ga financira ARIS in vodita doc. dr. Peter Rodič in prof. dr. Bojan Božić. Namen obiska so raziskave vpliva ekstraktov zelišč kot potentialnih inhibitorjev korozije. Dr. Tanja Lunić, ki je strokovnjakinja za molekularno biologijo, je v okviru odsečnih seminarjev predstavila predavanje z naslovom "Immunomodulatory Potential of Moss Hypnum cupressiforme Hedw. Extracts".
Na konferenci EUROCORR 2024, ki je potekala v Parizu od 1. do 5. septembra pod vodstvom profesorja Philippa Marcusa in v organizaciji CEFRACOR v sodelovanju s Chimie ParisTech, SFV in DECHEMA, sta prof. dr. Ingrid Milošev in dr. Ana Kraš sodelovali v številnih razpravah o koroziji in zaščiti materialov. Letošnja konferenca z osrednjo temo "Korak naprej v družbeni ozaveščenosti o problematiki degradacije materialov" je omogočila globalno povezovanje strokovnjakov iz akademskega sveta, raziskav in industrije. Predstavili sta kar tri prispevke: eno vabljeno predavanje (prof. dr. Ingrid Milošev) in dve predstavitvi (prof. dr. Ingrid Milošev in dr. Ana Kraš). Dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 1200 udeležencev, je bil odlična priložnost za mreženje, izmenjavo izkušenj in spoznavanje najnovejših raziskav na področju korozije.
Ana Kraš je dne 20. junija 2024 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom “Mehanizmi depozicije in zaščite cirkonijevih konverzijskih prevlek na podlagah iz aluminijeve zlitine, jekla in cinka”. Ana Kraš se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljala pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev. V komisiji za oceno doktorske disertacije so bili Dr. Sviatlana Lamaka (Helmholtz-Zentrum Hereon, Nemčija), izr. prof. dr. Miha Čekada (Institut "Jožef Stefan") in prof. dr. Miran Gaberšček (Kemijski inštitut). Čestitamo!
V času od 3. do 7. junija 2024 smo se tradicionalno udeležili konference RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je letos z več kot 150 udeleženci potekala v Novem Sadu V Srbiji. Konferenca združuje raziskovalce jugovzhodne Evrope na področju elektrokemije in je odlična priložnost za spoznavanje raziskovalcev iz tega dela Evrope. Na letošnji konferenci smo predstavili kar pet prispevkov: eno vabljeno predavanje, tri predavanja in poster.
Tudi v letošnjem letu so pod mentorstvom doc. dr. Petra Rodiča na odseku za Fizikalno in organsko kemijo dijaki Gimnazije Vič in Gimnazije Jožeta Plečnika pripravljali srednješolske raziskovalne naloge, s katerimi so tekmovali na 58. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga je 20. 5. 2024 organizirala Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Dijaki so sodelovali s tremi različnimi temami na različnih področjih in sicer:
• Večfunkcionalne superhidrofobne prevleke nanesene na površino stekla in aluminija (dijaka Gimnazije Vič, področje fizike)
• Lasersko strukturiranje površine, prihodnost površinske obdelave (dijaka Gimnazije Jožeta Plečnika, področje strojništva)
• Korozija magnezijevih zlitin: prednosti in slabosti (dijakinja Gimnazije Jožeta Plečnika, področje biologije)
Prvi dve nalogi sta prejeli bronasto, slednja pa srebrno ZOTKS-ovo priznanje.
Čestitke dijakinji in dijakom! Posebna zahvala gre tudi šolskim mentorjem za uspešno sodelovanje.
- Od 29. do 31. maja 2024 je v Piranu potekala že 16. konferenca konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Z odseka K3, so na konferenci aktivno sodelovale vse mlade raziskovalke in raziskovalci, ki so trenutno zaposleni na našem odseku, na kar smo še posebej ponosni:
- N. Kovač., P. Rodić, B. Kapun, I. Milošev: "Corrosion protection of AZ31 magnesium alloy using sol-gel coating",
- A. Kraš, I. Milošev: "Assessing Feasibility of Corrosion Resistance Evaluation Techniques for Zirconium Conversion Coatings on Zinc",
- L. Gašparič, A. Kokalj:"Structure-Activity Relationship of Ruthenium Catalysts for Hydrogen Evolution Reaction",
- A. Koblar, I. Milošev : "Copper patina as a form of corrosion protection" in
- E. Gregori, A. Kokalj: "Adsorption of thiadiazoles on Cu(111) promoted by chemisorbed O: a DFT study".
Od 20. do 24. maja 2024 smo organizirali spletno delavnico PWTK. Namen delavnice je bil udeležence naučiti, kako uporabljati skriptno okolje PWTK za učinkovito avtomatizacijo izračunov s programom Quantum ESPRESSO. Delavnica je zajemala teme od osnovnega do naprednejšega skriptiranja. Na delavnico se je prijavilo približno 150 kandidatov, od katerih je bilo izbranih okoli 100. Udeleženci so spletno delavnico PWTK dobro sprejeli. Delavnica je bila organizirana pod okriljem Centra odličnosti MaX v sodelovanju z NCC Slovenija.
- Dva članka, ki so ju objavili raziskovalci odseka K3, sta med najbolj citiranimi nedavno objavljenimi članki v reviji Corrosion Science.
24. aprila obeležujemo Dan ozaveščanja o koroziji. V videoposnetku si lahko ogledate izbor fotografij, ki razkrivajo lepoto korozije na umetniških delih in kipih, ter fotografije predmetov, ki pričajo o škodljivih vplivih korozije na materiale in naravo. Izbor fotografij prikazuje dvojno naravo korozije: po eni strani ustvarja nenavadne in privlačne učinke, ki lahko dodajo umetniško vrednost, po drugi strani pa lahko povzroči nepopravljivo škodo na kulturni dediščini in industrijskih objektih. Namen tega videoposnetka je ozavestiti o pomembnosti pravilne zaščite ter ohranjanja umetniških del in infrastrukture, ki so izpostavljeni koroziji, da se zagotovi njihova dolgotrajna ohranjenost in varnost.
- Med 27. in 29. marcem 2024 sta naš odsek obiskali dr. Ana Janković in dr. Marja Đošić iz Tehnološko-metalurške fakultete Univerze v Beogradu. Obisk je potekal v okviru bilateralnega projekta z naslovom »Elektrokemijska priprava kompozitnih biomaterialov za medicinske vsadke«, ki je bil odobren na Javnem razpisu ARIS-a o (so)financiranju znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Slovenijo in Srbijo v obdobju 2023-2025. Vodji projekta sta dr. Ana Janković in prof. dr. Ingrid Milošev. Namen obiska je bil ogled laboratorijev in dogovor o planu dela in eksperimentov, ki so zastavljeni v okviru projekta. Dr. Ana Janković je predstavila predavanje z naslovom »Electrochemical Syntheses of Antibacterial Biomaterials for Medical Applications«, kateremu je sledila poglobljena diskusija.
Z veseljem oznanjamo, da bomo od 18. do 23. marca 2024 tradicionalno pripravili Dneve Jožefa Stefana v počastitev rojstnega dneva slovitega fizika Jožefa Stefana, katerega ime nosi naš inštitut. Organizacijski odbor je pripravil enkraten in zanimiv program za vseh šest dni: od aktualnih in zabavnih okroglih miz, gostujočih predavanj priznanih predavateljev, odprtja razstave, podelitve priznanj do zanimivih predstavitev eksperimentov in laboratorijev Institut "Jožef Stefan" na obeh lokacijah. Vabimo vas, da se nam v tem tednu pridružite na številnih dogodkih. Ne pozabite, da imamo v soboto, 23. marca, Dan odprtih vrat – to je priložnost, da tudi sami vstopite v skrivnosten svet znanosti in bolje spoznate razsežnosti našega inštituta. Veselimo se druženja z vami na 32. Dnevih Jožefa Stefana! Podroben program dogodkov je na povezavi s klikom na to povezavo.
- Dne 6. februarja 2024 smo obiskali podjetje Kolektor Mobility d.o.o. v Idriji. S podjetjem imamo skupni projekt na raziskavah korozijskih procesov rotorskih in statorskih komponent elektromotorskih pogonov za avtomobilske aplikacije. Naša gostiteljica in vodja projekta v podjetju Kolektor Mobility je bila dr. Nataša Kovačević, namen obiska pa je bil pregled rezultatov v zadnjem trimesečnem obdobju in ogled laboratorijev v podjetju. Skupni projekt poteka v okviru misije GREMO i-Motion, ki so jo ustanovila slovenska avtomobilska podjetja kot skupen razvojni načrt gospodarske panoge z namenom misije zelene in digitalne preobrazbe slovenske avtomobilske industrije. Gre za zanimivo in sodobno tematiko korozijskih procesov in se veselimo skupnih izzivov, ki so pred nami.
- V decembru 2023 nas je obiskal prof. dr. Daniel M. Lyons iz Centra za raziskave morja Instituta Ruđer Bošković. Centra za raziskave morja se nahaja v Rovinju, prof. Lyons pa je predstojnik Laboratorija za morsko nanotehnologijo in biotehnologijo. Namen srečanja je bil dogovor o pripravi skupnega znanstvenoraziskovalnega projekta. Prof. Lyons si je ogledal naše laboratorije in predstavil predavanje z naslovom “Leveraging materials chemistry for environmental research”.
