NOVICE | 
5. februarja je bil na TV SLO 1 v oddaji Ugriznimo znanost predvajan prispevek z naslovom Ortopedski vsadki, ki je združil vodilne strokovnjake s področja raziskav, klinične prakse in inženirstva. V oddaji je sodelovala naša prof. dr. Ingrid Milošev skupaj z dr. Vesno Levašič iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra (Ankaran, Slovenija). Predstavljene so bile tudi raziskovalne dejavnosti na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za strojništvo, in sicer skozi obisk fakultete pod vodstvom prof. dr. Edvarda Govekarja, v okviru katerega so bili prikazani laboratorijsko delo ter 3D-tisk materialov za vsadke, in prof. dr. Franca Pušavca, ki je predstavil obdelovanje površin. Oddaja je ponudila dragocen vpogled v to, kako znanost, inženirstvo in klinična praksa skupaj soustvarjajo prihodnost ortopedskih vsadkov. Dober primer uspešnega sodelovanja je tudi projekt BIOAD, v okviru katerega so strokovnjaki združili znanje in raziskovali napredne materiale za razvoj sodobnih ortopedskih rešitev.
Slika: Zajem zaslona iz oddaje
Po 20 letih vodenja našega odseka prof. dr. Ingrid Milošev predaja vodenje prof. dr. Antonu Kokalju. Prof. dr. Milošev se iskreno zahvaljujemo za dolgoletno predano delo, strokovno vodenje ter nenehno skrb za razvoj in dobrobit odseka. V prihodnje ji želimo bolj sproščene delovne dni ter veliko veselja in uspehov pri nadaljnjem raziskovalnem delu. Prof. dr. Antonu Kokalju ob prevzemu vodenja odseka izrekamo dobrodošlico in mu želimo uspešno delo ter veliko potrpežljivosti in zadovoljstva pri soočanju z izzivi novega položaja.
11. februarja obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Na ta dan praznujemo dosežke znanstvenic ter poudarjamo pomen enakih možnosti in pravične zastopanosti na področjih STEM. Po podatkih She Figures 2024 je bilo v Sloveniji med letoma 2013 in 2021 med doktorandkami 54 % žensk, vendar jih je bilo med raziskovalci leta 2021 le 34 %. V upravnih odborih raziskovalnih organizacij ženske predstavljajo skoraj polovico članov (47 %), med vodilnimi pa le 30 %. Na svetovni ravni ženske v STEM poklicih zaslužijo 85 % plače moških.
Na Odseku za fizikalno in organsko kemijo (K3) na Institutu »Jožef Stefan« ostajamo zavezani odličnosti in vključujočemu raziskovalnemu okolju na področju korozije in raziskav materialov. Ob tej priložnosti je prof. dr. Ingrid Milošev tudi sodelovala na okrogli mizi z naslovom Od nevidnega do prelomnega: ženske, ki so premikale in premikajo meje znanosti.
Lea Gašparič je 5.2.2026 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom “Molekulsko modeliranje katalitske tvorbe vodika: suha reformacija metana in reakcija razvoja vodika”, ki je nastala pod mentorstvom prof. dr. Antona Kokalja. V komisiji za oceno disertacije so bili dr. Matic Poberžnik, dr. Mira Todorova in prof. dr. Nejc Hodnik. V doktoratu se je Lea posvetila raziskavam katalizatorjev za pridobivanje vodika, pri čemer je z uporabo molekulskega modeliranja iskala povezave med strukturo katalizatorjev in njihovo aktivnostjo. Osredotočila se je na praktično zanimive materiale ter svoje ugotovitve povezala z eksperimentalnimi opažanji. Ob tem dogodku ji iskreno čestitamo in ji želimo veliko veselja in uspeha pri nadaljnjem raziskovanju.
Nedavno smo izvedli projektni sestanek v okviru aplikativnega projekta ARIS »Izboljšanje učinkovitosti toplotnih izmenjevalnikov z uporabo naprednega superhidrofobnega premaza (Super-COR-Al)«. Sestanek je potekal na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in je združil projektne partnerje z našega inštituta, Fakultete za strojništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter dveh podjetij, FerroČrtalič in Gorenje d.o.o., Slovenija (Hisense). Razpravljali smo o trenutnem stanju projekta, pregledali doslej opravljeno delo ter začrtali nadaljnje korake in prihodnje aktivnosti. Po sestanku nas je dr. Matic Može prijazno popeljal na ogled laboratorijev fakultete ter nam predstavil njihove raziskovalne dejavnosti ter razpoložljivo eksperimentalno opremo. Vsem partnerjem in sodelavcem, vključenim v ta projekt, se iskreno zahvaljujemo za njihovo sodelovanje in prispevek.
V januarju 2026 je združenje The Electrochemical Society (ECS) imenovalo nov izvršni odbor Evropske sekcije, ki mu bo naslednje dve leti predsedovala prof. Ingrid Milošev. ECS je strokovno združenje s sedežem v Združenih državah Amerike, ki podpira znanstveno raziskove na področju elektrokemije, znanosti o trdnih snoveh in sorodnih tehnologij. Članstvo društva obsega več kot 8000 znanstvenikov in inženirjev v več kot 85 državah na vseh področjih elektrokemijske znanosti, inženirstva in sorodnih tehnologij. Danes Evropska sekcija vključuje več kot 600 članov. Sekcija, ustanovljena za napredek in razumevanje znanosti, tehnologije, je zavezana spodbujanju mladih znanstvenikov in spodbujanju izmenjave idej med temeljnimi in uporabnimi raziskavami po vsej Evropi. Novi izvršni odbor, ki mu predseduje prof. Milošev, vključuje prof. Thierryja Djeniziana iz Francije kot podpredsednika, dr. Iwono Rutkowsko iz Poljske kot tajnico, dr. Andreo Bourke iz Irske kot blagajničarko ter devet splošnih članov (members-at-large).
Z veseljem sporočamo, da je bila nedavna raziskava dr. Nilesha Kumarja, objavljena v Nano Letters, izbrana za naslovnico revije. Raziskava je bila izvedena v okviru projekta LERCO na Univerzi v Ostravi in prikazuje, kako lahko sam vrstni red zlaganja plasti, brez kakršnega koli neskladja v kristalni mreži, bistveno vpliva na ekscitonski odziv v van der Waalsovih heterostrukturah BP/CrSe₂. Študija ponazarja kako lahko zgolj preureditev zlaganja tankih plasti, brez vnašanja napetosti ali napak, temeljno spremeni nastanek in obnašanje svetlobno vzbujenih ekscitonov ter ponudi nov, natančen način nadzora optičnih lastnosti v ultratankih materialih. Celotna študija je dostopna na povezavi. Dr. Kumarju iskreno čestitamo za ta dosežek!
Med 1. in 5. decembrom 2025 sta dr. Ana Kraš in dr. Denis Sačer obiskala Fakulteto za tehnologijo in metalurgijo (TMF) Univerze v Beogradu v okviru bilateralnega raziskovalnega projekta »Elektrokemijska proizvodnja kompozitnih biomaterialov za medicinske vsadke trdih tkiv«. Projektno sodelovanje vodita prof. dr. Ingrid Milošev in dr. Ana Janković (TMF), v sodelovanju z dr. Marijo Đošić, dr. Mileno Stevanović in prof. dr. Vesno Mišković-Stanković. Med obiskom so raziskovalne skupine uskladile nadaljnje raziskovalne aktivnosti, preučile napredne elektrokemijske strategije za funkcionalne površine vsadkov ter začrtale pripravo skupne znanstvene publikacije. V sklopu obiska sta raziskovalca izvedla tudi vabljeni predavanji na Elektrokemijski sekciji Srbskega kemijskega društva:
• dr. Ana Kraš: Mechanistic Insights and Substrate-Specific Optimization of Zirconium Conversion Coatings via Integrated Modelling and Surface Analysis
• dr. Denis Sačer: From Additive Manufacturing to Implant Interface: DED-LB Ti-6Al-4V-Based Alloys - Microstructure, Corrosion, Biocompatibility and Surface Modification
Obisk ni le utrdil mednarodnega raziskovalnega sodelovanja ter postavil trdne temelje za nadaljnji razvoj raziskav na področju elektrokemijskih biomaterialov in inženirstva površin vsadkov, temveč je odprl tudi dodatne priložnosti za prihodnje skupne projekte ter vključevanje študentov.
V okviru programa Erasmus+ mobilnost osebja za usposabljanje je dr. Ana Kraš med 24. in 28. novembrom 2025 opravila raziskovalni obisk na sinhrotronu DELTA (TU Dortmund) v sodelovanju s prof. Dirkom Lützenkirchnom-Hechtom iz Univerze v Wuppertalu. Usposabljanje je bilo osredotočeno na in-situ XANES/EXAFS preiskave cirkonijevih konverzijskih prevlek s posebnim poudarkom na meritvah v geometriji z drsnim vpadnim kotom ter časovno ločeni analizi nukleacije in rasti prevlek. Obisk je dodatno okrepil sodelovanje med IJS, Univerzo v Wuppertalu in ekipo žarka DELTA, ter podprl nadaljnje raziskave na področju zaščitnih sistemov na osnovi cirkonija in skupnih znanstvenih objav. Iskrena zahvala prof. Lützenkirchnu-Hechtu in celotni ekipi DELTA za izjemno gostoljubje, odprte strokovne razprave ter predanost prenosu znanja in usposabljanju na področju sinhrotronskih tehnik.
Z veseljem sporočamo, da je intervju s prof. dr. Ingrid Milošev, vodjo projekta Antibakterijske zlitine: razvoj z aditivno 3D tehnologijo, karakterizacija in klinična uporaba (BIOAD), objavljen v nedavni številki Dela. Tema intervjuja so najnovejši raziskovalni dosežkih projekta in ena ključnih inovacij: izboljšanje titanovih zlitin z majhnim dodatkom bakra, ki bistveno poveča njihovo antibakterijsko učinkovitost ter dolgoročno varnost medicinskih vsadkov. V intervjuju prof. dr. Milošev predstavi napredek projekta, poudari pomen interdisciplinarnega sodelovanja, izpostavi potencial aditivne 3D tehnologije ter govori o kovinah, ki bi lahko zaznamovale prihodnost medicinskih vsadkov.
Projekt BIOAD, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, združuje znanja naravoslovja, inženirstva in medicine z jasnim ciljem — razviti novo generacijo kovinskih materialov za vsadke z dolgotrajnim antibakterijskim delovanjem. Projekt temelji na tesnem interdisciplinarnem sodelovanju slovenskih raziskovalnih in kliničnih ustanov, med katerimi so Inštitut »Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani (Fakulteta za strojništvo, Medicinska fakulteta in Biotehniška fakulteta) ter Ortopedska bolnišnica Valdoltra Ankaran.
17. novembra 2025 je naša raziskovalna skupina sodelovala na Akademiji strojništva 2025, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani in jo je organiziralo Slovensko združenje za strojništvo. Letošnja akademija je poudarila vlogo inženirstva kot stebra stabilnosti v času strateških preobrazb ter izpostavila inovacije, trajnost, digitalizacijo in prispevek strojništva k reševanju sodobnih industrijskih in družbenih izzivov. Ponosni smo, da je naša skupina predstavila štiri posterje:
• DED-LB Ti–6Al–4V as a Template for TiO₂ Nanotube Growth: Comparison with Wrought Alloy, avtorji: Denis Sačer, Ali Eralp Birer, Ana Kraš, Barbara Kapun, Ingrid Milošev
• Design of a Scratch Testing Apparatus for Investigating the Repassivation Capability of Corrosion-Resistant Alloys, avtorji: Chenyang Xie, Ingrid Milošev
• Corrosion Behavior and Protection of AZ91 Magnesium Alloy in Eagle’s Medium: Toward Biomedical Applications, avtorji: Nina Kovač, Lara Moreno Turiegano, Barbara Kapun, Slavko Kralj, Ingrid Milošev, Peter Rodič
• Corrosion Protection of Aluminium Using Zirconium Conversion Coating, avtorji: Ana Kraš, Barbara Kapun, Nina Kovač, Marko Kralj, Ingrid Milošev, Peter Rodič
Iskrene čestitke vsem avtorjem za predstavljen prispevek. Prav tako se zahvaljujemo organizatorjem za zanimiv program, navdihujoče predstavitve in lepo pripravljeno večerno druženje.
Z veseljem sporočamo, da sta prof. Ingrid Milošev in prof. Anton Kokalj uvrščena med 2 % najboljših znanstvenikov na svetu ter med pet najboljših znanstvenikov Instituta Jožef Stefan — po ugledni svetovni lestvici univerze Stanford in založbe Elsevier, objavljeni na platformi TopSciNet. Pobuda World’s Top 2% Scientists prepoznava raziskovalce, katerih znanstveni vpliv jih uvršča med najbolj citirane 2 % znanstvenikov na svetu. Razvrstitev temelji na sestavljenem kazalniku citiranosti (t. i. c-score), ki združuje več bibliometričnih meril, med drugim skupno število citatov, h-indeks in položaj avtorja v publikacijah, ter zajema 22 znanstvenih področij in 174 podpodročij.
Prof. Ingrid Milošev je mednarodno priznana po svojem raziskovalnem delu na področju korozijske znanosti in trajnostnih zaščitnih prevlek, medtem ko je prof. Anton Kokalj vodilni strokovnjak na področju računske kemije in modeliranja površin. Njuna uvrstitev na ta seznam potrjuje njune izjemne znanstvene dosežke ter poudarja globalni vpliv raziskav, ki potekajo na Institutu Jožef Stefan. Iskrene čestitke obema za zasluženo priznanje ter vsem raziskovalcem, ki s svojim delom vsak dan premikajo meje znanosti.
Z veseljem sporočamo, da je bila prof. dr. Ingrid Milošev med 248. srečanjem The Electrochemical Society (ECS) v Chicagu izvoljena za predsednico Evropske sekcije ECS za mandatno obdobje 2026–2027. Prof. Milošev je že vrsto let aktivna članica skupnosti ECS, kjer sodeluje na številnih konferencah, simpozijih in uredniških dejavnostih. Prav tako nadaljuje svoje delo kot pomočnica urednice (Associate Editor) ugledne revije Journal of The Electrochemical Society. Izvolitev predstavlja pomembno priznanje za odličnost njenega znanstvenega dela, vodstveno vlogo ter predanost razvoju elektrokemije in korozijske znanosti v Evropi in širše. Iskrene čestitke, prof. Milošev, ob tem zasluženem dosežku!
Od 12. do 18. oktobra 2025 sta se prof. dr. Ingrid Milošev in dr. Ana Kraš udeležili 248. letnega srečanja The Electrochemical Society (ECS), ki je potekalo v Chicagu, ZDA. Srečanje ECS je eno vodilnih svetovnih znanstvenih dogodkov na področju elektrokemije in korozijske znanosti ter vsako leto združi več kot 2.200 udeležencev iz akademskih ustanov, industrije in raziskovalnih inštitutov.
• Prof. dr. Ingrid Milošev je sodelovala z dvema predavanjema: "Effect of Temperature on the Corrosion of Ni–Cu–Ni-Coated NdFeB Permanent Magnets" (sekcija C04 – Corrosion in Sustainable Energy Systems) and "Effect of Copper Addition to Titanium Alloy Prepared by Additive Manufacturing for Biomedical Applications" (sekcija C05 – Corrosion of Emergent Materials)
• Dr. Ana Kraš je imela vabljeno predavanje v sekciji C03 – Metallic, Organic, Inorganic, and Composite Coatings for Corrosion Protection 2, z naslovom "Zirconium Conversion Coatings: Understanding and Optimization through Speciation and Multimodal Characterization." Za udeležbo na konferenci je prejela tudi potovalno štipendijo (Travel Grant) od korozijske divizije ECS!
Dr. Matic Poberžnik se je udeležil konference "The 2025 International Symposium on Materials Corrosion and Protection (ISMCP)", ki je potekala od 22. do 24. Septembra v Shenyangu na Kitajskem, v organizaciji Northeastern University. Cilj konference je bil združiti strokovnjake na področju znanosti o materialih in zaščite pred korozijo. Udeleženci so imeli priložnost predstaviti izzive s katerimi se soočajo na področju korozijske zaščite, s poudarkom na razvoju novih korozijsko odpornih materialov, pametnih zaščitnih premazov in zelenih (okolju prijaznih) korozijskih inhibitorjev. Dr. Poberžnik je na konferenci predstavil vabljeno predavanje z naslovom "First-Principles Computational Insights into Aluminum Corrosion Inhibitors", kjer je povzel rezultate modeliranja tvorjenja zaščitnih slojev inhibitorjev na površinah aluminija na podlagi prvih principov.
Vodja odseka, prof. dr. Ingrid Milošev, je postala Ime tedna na Valu 202. Med letošnjo konferenco EUROCORR na Norveškem je prejela Evropsko medaljo za korozijo, eno najprestižnejših priznanj na področju korozije in najvišje priznanje Evropske federacije za korozijo. Lani je bila nagrajena tudi z Uhligovo nagrado za izjemne prispevke k razvoju stroke. S tem je dosegla zgodovinski mejnik — postala je prva ženska, ki je prejela obe nagradi, ter šele tretja prejemnica Evropske medalje za korozijo.
Ob vseh teh izjemnih uspehih ji iskreno čestitamo in se zahvaljujemo vsem, ki ste oddali svoj glas. Intervju za oddajo Ime tedna na Valu 202 je dostopen preko povezave.
Photo: Marjan Verč
Na »Slovenskih kemijskih dnevih 2025«, ki so potekali od 17. do 19. septembra v Portorožu, je naš sodelavec prof. dr. Anton Kokalj prejel nagrado Slovenskega kemijskega društva za vrhunski dosežek. Gre za izredno odmevno publikacijo "Corrosion inhibitors: physisorbed or chemisorbed?", objavljeno leta 2022 v reviji Corrosion Science, ki je postala najbolj citirana objava te revije od leta 2022. Dr. Kokalj v njej prepričljivo pokaže, zakaj "tradicionalni" kriterij na osnovi standardne adsorpcijske Gibbsove energije ni primeren za razlikovanje med fizisorpcijo in kemisorpcijo, ter predlaga zanesljivejše alternativne kriterije. Iskrene čestitke za ta izjemen dosežek!
15. septembra 2025 je Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani potekala šesta mednarodna znanstvena študentska konferenca Cutting Edge 2025. Na konferenci smo predstavili prispevke:
• "PMMA-Siloxane Silica Coating for Corrosion Protection of AA2024-T3 in NaCl solution". Avtorji: Nina Kovač, Ana Kraš, Karolina Mulec, Ingrid Milošev, Peter Rodič
• "Role of Surface Pretreatment in Film Formation and Corrosion Protection of AZ-Series Magnesium Alloys". Avtorji: Nina Kovač, Andrej Bogataj, Ingrid Milošev, Peter Rodič
• "Problem-based learning in polymer chemistry using the context of firefighter protective clothing". Avtorji Katja Gubič, Peter Rodič, Miha Slapničar
V sklopu konference je bila organizirana tudi dijaška sekcija, kjer smo predstavili prispevek:
• "Galvanic Coupling of Aluminium Alloy and Copper for Electric Vehicle Applications". Avtorji: Peter Rodič, Eva-Arolea Trdan, Andraž Logar, Ingrid Milošev, Damjan Klobčar
Čestitke organizatorjem za uspešno izvedeno konferenco, dijakov in študentom pa veliko raziskovalnega navdiha tudi v prihodnje.
Na Evropskem kongresu o koroziji (EUROCORR 2025), ki je potekal v Stavangerju, je naša predstojnica oddelka, prof. dr. Ingrid Milošev, prejela prestižno Evropsko medaljo za korozijo – najvišje znanstveno priznanje, ki ga podeljuje Evropska federacija za korozijo (EFC). Prof. dr. Milošev je na kongresu več kot 1.200 udeležencem predstavila tudi plenarno predavanje, v katerem je predstavila rezultate dolgoletnih raziskav, ki jih je skupaj s svojo raziskovalno skupino in sodelavci izvajala z veliko predanostjo.
Medalja EFC je eno najuglednejših priznanj na področju korozijske znanosti. Letno jo prejmejo raziskovalci, katerih delo je bistveno prispevalo k razumevanju in uporabi znanja o koroziji. V 40-letni zgodovini je medalja počastila številne vodilne znanstvenike z vsega sveta. Prof. dr. Milošev je šele tretja ženska, ki je prejela to nagrado, za prof. Eriko Kalman in prof. Fatimo Montemor, kar dodatno poudarja pomen večje prepoznavnosti žensk v znanosti. To dosežek odraža trajno znanstveno odličnost, voditeljstvo in dolgotrajen vpliv prof. dr. Milošev na področje korozije. Kot oddelek smo počaščeni s tem priznanjem in hvaležni, da lahko sledimo njenemu zgledu, ki še naprej navdihuje naše delo in prihodnje usmeritve.
Med 7. in 11. septembrom sta se prof. dr. Ingrid Milošev in Nina Kovač udeležili Evropskega kongresa o koroziji (EUROCORR 2025), ki je potekal v Stavangerju na Norveškem. Dogodek je združil približno 1.200 znanstvenikov in strokovnjakov z vsega sveta, ki so razpravljali o najnovejših dosežkih na področju korozije. Poleg obsežnega znanstvenega programa je kongres ponudil tudi več tematskih in mreženjskih dogodkov, med drugim kosilo Women in Corrosion Luncheon, namenjeno spodbujanju strokovnih povezav in večji prepoznavnosti žensk v znanosti, ter dogodek EFC Young Networking & Job Fair, ki je bil usmerjen v krepitev sodelovanja in zaposlitvenih priložnosti za raziskovalce na začetku kariere. Naš oddelek je k programu prispeval z dvema predstavitvama:
• Plenarno predavanje prof. dr. Ingrid Milošev: Integracija protikorozijske zaščite v trajnostno zasnovo materialov (“Integrating Corrosion Protection into Sustainable Materials Engineering”), in
• predstavitev N. Kovač (soavtorji: B. Kapun, M. Može, I. Golubić, S. Kralj, I. Milošev in P. Rodič): PMMA-siloksan-silicijev premaz za izboljšanje protikorozijskih in protizaledevalnih lastnosti (“PMMA-Siloxane-Silica Coating to Enhance Corrosion and Anti-Icing Abilities”).
Iskreno se zahvaljujemo organizatorjem za odlično izveden kongres in se veselimo ponovnega sodelovanja na prihodnjih dogodkih EUROCORR.
Na konferenci Psi-K, eni največjih mednarodnih konferenc s področja molekulskega modeliranja, ki je potekala med 25. in 28. avgustom v Lausanne, Švica, so sodelovali naši sodelavci dr. Matic Poberžnik, Erik Gregori in Lea Gašparič. Konferenca je zajela širok nabor tem – od modeliranja lastnosti materialov do katalize ter razvoja programske opreme za računske metode. Matic je sodeloval pri organizaciji sekcij, posvečenih razvoju programske opreme, vsi trije pa so se predstavili s posterji:
• Matic Poberžnik, Anton Kokalj: "Presenetljiva adsorpcija vodika na ultratankih naravnih aluminijevih oksidnih filmih in njene posledice"
• Erik Gregori, Anton Kokalj: "Krepitev interakcij med tiadiazolom in Cu(111) z uporabo kemisorbiranih atomov kisika: DFT študija"
• Lea Gašparič, Milutin Smiljanić , Marjan Bele , Nejc Hodnik, Anton Kokalj: "Aktivnost rutenijevih katalizatorjev za reakcijo tvorbe vodika: vpliv nosilca in kristalne faze"
Dogodek je bil odlična priložnost za predstavitev rezultatov in povezovanje z raziskovalci z vsega sveta. Z veseljem pričakujemo prihodnja srečanja skupnosti Psi-K.
Naša raziskovalca, dr. Peter Rodič in Nina Kovač, sta med 15. in 17. avgustom sodelovala na 40. tematskem srečanju Mednarodne elektrokemijske družbe (ISE), ki je potekalo v Changchunu na Kitajskem. Srečanje je združilo mednarodne strokovnjake s področja elektrokemije ter ponudilo prostor za razprave o najnovejšem razvoju na aktualnih področjih elektrokemije, kot so elektrokemijski vmesniki, spektroelektrokemija, fotoelektrokemija, slikovne tehnike ter elektrokemija za energijo in materiale. Naša raziskovalca sta predstavila dve predavanji: "Večslojne prevleke za izboljšanje protikorozijske zaščite aluminijevih zlitin" ("Multilayer Coatings to Enhance Corrosion Protection of Aluminium Alloys”) in "Napredne hibridne sol-gel prevleke za protikorozijsko zaščito magnezijevih zlitin za biomedicinske aplikacije" (“Advanced Hybrid Sol-Gel Coatings for Corrosion Protection of Magnesium Alloys for Biomedical Applications”). Hvaležni smo organizatorjem za priložnost sodelovanja na konferenci in za odlično pripravljen program.
Med 12. in 15. avgustom 2025 sta dr. Peter Rodič in Nina Kovač sodelovala na 20. mednarodnem simpoziju o elektrokemijski analitiki (ISEAC), ki je potekal v mestu Changchun na Kitajskem. Simpozij je združil mednarodne strokovnjake, ki so predstavili najnovejše raziskave s področja elektroanalitske kemije, s prispevki, ki so pokrivali teme od znanosti o baterijah in biosenzorjih do korozijskih procesov. Naša raziskovalca sta prispevala dva prispevka:
• Predavanje: Izboljšana inhibicija korozije AA7075-T6 s sinergističnim učinkom cerijevih soli in natrijevega sulfata (“Enhanced Corrosion Inhibition of AA7075-T6 via Synergistic Action of Cerium Salts and Sodium Sulphate”)
• Poster predstavitev: Vpliv predhodne obdelave površine AZ31 na njeno korozijsko odpornost (“The Effect of Surface Pre-treatment on the Corrosion Resistance of AZ31”)
Še posebej smo ponosni, da je bil njun poster prispevek prepoznan z nagrado Elsevier Poster Award (ena od 10 nagrad med 191 posterji). Zahvaljujemo se celotni organizacijski ekipi za navdihujoč simpozij in priložnost za sodelovanje. Veselimo se ponovnega sodelovanja na prihodnjem ISEAC.
Med 15. in 19. junijem smo sodelovali na 14. konferenci o elektrokemijskih metodah v raziskavah korozije (EMCR), ki je potekala na slikovitem otoku San Servolo v Benetkah. Konferenca je združila vodilne strokovnjake iz akademskih krogov, raziskovalnih inštitutov ter industrije, ki so predstavili najnovejše dosežke na področju elektrokemijskih pristopov k raziskovanju korozije. Program je obsegal vabljena predavanja priznanih znanstvenikov ter bogat nabor predavanj in predstavitev postrov, osredotočenih na mehanizme korozije, napredne eksperimentalne metode in strategije zaščite materialov. Veseli smo, da smo k znanstvenemu programu prispevali tudi sami: Ana Kraš je predstavila predavanje z naslovom “Response surface methodology for zirconium conversion coating optimisation on cold-rolled steel, Zn, and AA5754 substrates”, Nina Kovač pa je sodelovala s posterjem “Corrosion protection of AZ31 magnesium alloy using sol-gel coating for biomedical applications.” Poleg bogate strokovne vsebine je konferenca EMCR 2025 omogočila dragoceno izmenjavo znanja, vpogled v prihodnje raziskovalne usmeritve ter krepitev povezav znotraj mednarodne skupnosti raziskovalcev korozije. Iskrena hvala organizatorjem za odlično izpeljan dogodek – že se veselimo prihodnjih srečanj v sklopu EMCR.
Na 4. spletni konferenci Coatings and Interfaces (CIC 2025) je naš raziskovalec dr. Peter Rodič prejel nagrado za najboljši poster za svoje delo: "Superhydrophobic Aluminium Surface Obtained via Laser Structuring and Stearic Acid Grafting with Corrosion Protection and Anti-Icing Abilities", ki je nastalo v sodelovanju s Fakulteto za Strojništvo, Univerze v Ljubljani. V raziskavi je predstavil, kako lahko kombinacija laserskega obdelovanja površine in kemijskega funkcionaliziranja s stearinsko kislino bistveno izboljša odpornost proti koroziji in odbojnost vode na aluminijastih površinah. Takšna površinska modifikacija omogoča učinkovito zaščito v zahtevnih okoljih, še posebej tam, kjer sta trajno delovanje in preprečevanje zaledenitve ključnega pomena, na primer v prometu in letalstvu.
Naša mlada raziskovalka Nina Kovač je na spletni konferenci 2nd International Electronic Conference on Metals (IECM 2025) predstavila prispevek z naslovom: "PMMA–Siloxane–Silica Coating to Enhance Corrosion Resistance of AZ31", ki je nastal v sodelovanju našega odseka in Odseka za sintezo materialov (K8). Njen prispevek predstavlja novo PMMA–siloksan–silika hibridno prevleko, ki izboljša korozijsko zaščito magnezijeve zlitine AZ31. Predstavljena metoda je še posebej obetavna za uporabo v biomedicinskih aplikacijah, kjer je izboljšana površinska zaščita magnezija ključnega pomena. Za odlično predstavitev je prejela nagrado za najboljši poster.
Prejšnji teden smo imeli čast gostiti prof. Marjorie Olivier z Univerze v Monsu (UMONS), Belgija, ter prisluhniti njenemu zanimivemu in poučnemu predavanju. Prof. Olivier je redna profesorica in vodja Odseka za znanost o materialih na univerzi UMONS. Med svojim obiskom je predstavila pregled glavnih raziskovalnih dejavnosti in strokovnega znanja oddelka. Njeno predavanje je ponudilo dragocen vpogled na področje obdelave površin. Spregovorila je tudi o nedavnem napredku na področju plazemske elektrolitske oksidacije (PEO), eloksiranja in sol-gel premazov za zaščito pred korozijo aluminijevih in magnezijevih zlitin – materialov, ki se pogosto uporabljajo v različnih industrijskih aplikacijah.
Iskreno se zahvaljujemo za priložnost, da smo lahko gostili prof. Olivier in se učili iz njenih izkušenj. Veseli smo bili izmenjave idej in možnosti za prihodnje sodelovanje.
V torek smo za en dan odložili laboratorijska oblačila in si privoščili zaslužen odmik za timsko povezovanje in sprostitev.
Dan smo začeli z vodenim ogledom Muzeja pošte in telekomunikacij ter Tehniškega muzeja Slovenije, kjer smo pobližje spoznali svet kovin – od tradicionalnih tehnik obdelave do razvoja avtomobilizma. Nato smo se odpravili na sproščujoč pohod po Peklu, kjer smo uživali v naravi, svežem zraku in druženju.
Veselimo se tudi prihodnjih dogodkov, kjer bomo lahko znova okrepili timski duh in se povezali še bolj!
Od 28. do 30. maja 2025 je v Kamniku potekala 17. konferenca konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Z odseka K3, so na konferenci aktivno sodelovale vse mlade raziskovalke in raziskovalci, ki so trenutno zaposleni na našem odseku, na kar smo še posebej ponosni. Med temi, sta Ana Koblar in Lea Gašparič sodelovale tudi v sklopu organizacijiskega odbora konference. Predstavili so (na sliki od leve proti desni):
A. Koblar, I. Milošev, B. Kapun: "Korozija 3D-tiskane aluminijeve zlitine AlSi10Mg"
L. Zhang, A. Kokalj: "Atomistično modeliranje kobaltovih boridov kot katalitskih materialov za elektrolizo vode: DFT-študija"
I. Podlipnik, M. Poberžnik: "Modeliranje najzgodnejše faze oksidacije aluminija s kinetično Monte Carlo metodo"
E. Gregori, A. Kokalj: "DFT-analiza vezi tiadiazolov na Cu(111)"
L. Gašparič, M. Smiljanić, M. Bele, N. Hodnik, A. Kokalj: "Raziskava aktivnosti rutenijevih nanodelcev na TiON nosilcu za reakcijo razvoja vodika"
N. Kovač, M. Mursa, A. Bogataj, I. Milošev in P. Rodič: "Fluoriran siloksan-silicijev hibridni sol-gel premaz za dolgoročno zaščito pred korozijo AA2024-T3"
Naš raziskovalec, dr. Nilesh Kumar, je nedavno predstavil poster na YAMBO šoli 2025, ki je potekala na Univerzi v Modeni in Reggio Emiliji v Italiji. Njegovo delo z naslovom Odvisnost medslojnih eksitonov od razporeditve slojev v van der Waalsovi heterostrukturi BP/CrSe₂ (ang. Stacking-Dependent Interlayer Excitons in BP/CrSe₂ van der Waals Heterostructure) preučuje, kako različne razporeditve slojev v heterostrukturi BP/CrSe₂ vplivajo na eksitonsko obnašanje — ključen dejavnik pri načrtovanju naslednje generacije optoelektronskih in kvantnih naprav. Z uporabo napredne teorije motenj mnogih teles (GW+BSE) v okviru programske opreme YAMBO je dr. Kumar pokazal, da medslojni eksitoni nastajajo selektivno glede na vrsto razporeditve, pri čemer stabilne konfiguracije kažejo močne in dolgotrajne eksitone. Študija poudarja pomen simetrije in hibridizacije pri uravnavanju življenjske dobe in svetlosti eksitonov.
- Naša mlada raziskovalka Lea Gašparič je nedavno predstavila poster na konferenci ML4MD na Finskem, kjer je predstavila modele strojnega učenja za napovedovanje adsorpcijske energije vodika na platini — ključnega deskriptorja za učinkovito proizvodnjo vodika preko elektrokatalitske razgradnje vode. V sodelovanju z odsekom za Tehnologije znanja (E8) smo raziskali idealne površine in različne modele nanodelcev ter potrdili, da imajo deskriptorji, povezani z lokalnim atomskim okoljem, ključno vlogo pri napovedovanju adsorpcijskih energij.
24. april je Dan ozaveščanja o koroziji – svetovni opomnik na pomen razumevanja in preprečevanja tega pogosto nevidnega, a vseprisotnega pojava. Korozija nas spremlja vsepovsod: na mostovih, po katerih hodimo, v stavbah, v katerih bivamo in celo v umetniških delih, ki jih občudujemo.
Ob tej priložnosti smo pripravili kratek video, ki prikazuje vsakodnevne primere korozije iz naše rubrike Fotografija meseca. Vizualna privlačnostj prikriva resen problem: korozija ogroža varnost, povečuje stroške vzdrževanja in povzroča ogromno potratnih izgub materialov ter virov. Na globalni ravni nas korozija stane več milijard evrov letno - gre za finančno breme, ki bi se mu lahko vsaj delno izognili. Korozije namreč ne moremo popolnoma ustaviti, jo pa lahko s pomočjo znanosti zelo učinkovito obvladujemo. Vabimo vas k ogledu še ostalih videov na to tematiko, ki smo jih pripravili na našem odseku: https://www.youtube.com/@K3-JSI
- V soboto, 29. marca 2025, je Inštitut "Jožef Stefan" v okviru 33. Dnevov Jožefa Stefana ponovno odprl vrata za širšo javnost. Naš odsek je z veseljem sprejel radovedne obiskovalce, ki so raziskovali naše delo na pametnih prevlekah, odpornih proti koroziji in namenjenih ohranjanju čistoče površin, ter računalniške simulacije, s katerimi razkrivamo dogajanje na atomski ravni materialov. Predstavili smo tudi napredne pristope za podaljševanje življenjske dobe kovin z zaščito pred korozijo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nas obiskali — veselimo se ponovnega snidenja prihodnje leto!
V okviru 33. Štefanovih dnevov na Institutu »Jožef Stefan« so bili predstavljeni izbrani vrhunski nacionalni in mednarodni projekti, ki izstopajo po aktualnosti znanstvene problematike, interdisciplinarnosti in višini financiranja. Na področju kemije so vrhunske projekte predstavile (iz leve proti desni na spodnji sliki):
• prof. dr. Andreja Benčan Golob, ki vodi projekt 4DSTEM, namenjen uporabi napredne vrstične presevne elektronske mikroskopije z matričnimi detektorji za karakterizacijo izbranih energijsko učinkovitih materialov,
• prof. dr. Ingrid Milošev, ki na našem odseku vodi projekt BIOAD, osredotočen na razvoj protibakterijskih titanovih zlitin z aditivnimi tehnologijami z namenom zmanjšanja okužb pri biomedicinskih vsadkih,
• prof. dr. Kristina Žužek Rozman, ki koordinira projekt HE GREENE, posvečen inovativnemu pristopu ustvarjanja visokoenergijskega trajnega magneta na osnovi sistema Nd-Fe-B za uporabo v zelenih tehnologijah.
Foto: Marjan Verč
Skozi zgodovino so ženske igrale ključno vlogo v elektrokemiji in znanosti o koroziji, premikale meje ter spodbujale inovacije kljub številnim izzivom. Njihovi pionirski prispevki so pomembno prispevali k napredovanju področja znanosti o materialih, izboljšali industrijsko varnost in postavili temelje sodobnim elektrokemijskim aplikacijam. Kljub temu so bili njihovi dosežki pogosto prezrti. Danes ženske predstavljajo le 30 % vseh profesorjev v znanosti in tehnologiji po svetu, med letoma 2016 in 2020 pa so prejele zgolj 19 % prestižnih raziskovalnih nagrad.Tudi v Sloveniji se ženske v znanosti soočajo s podobnimi izzivi. Leta 2022 so predstavljale 44 % vseh doktorjev znanosti v državi. Med mlajšimi od 50 let je razmerje med spoloma relativno uravnoteženo, medtem ko v skupini starejših od 65 let delež ženskih doktorjev znanosti znaša le 27 %. Spodbudno je, da je bilo leta 2022 kar polovica novih doktorjev znanosti žensk, kar kaže na napredek v smeri enakosti spolov med mlajšimi znanstveniki. Kljub temu še vedno obstajajo razlike na določenih področjih, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije. Poleg tega ženske z doktoratom v Sloveniji v povprečju zaslužijo skoraj 12 % manj kot njihovi moški kolegi, kar kaže na trajno plačno neenakost v znanstveni skupnosti.
Na Odseku za fizikalno in organsko kemijo (K3) na Inštitutu Jožef Stefan smo ponosni, da prispevamo k napredku znanosti o koroziji. Ena naših vodilnih raziskovalk, dr. Ingrid Milošev, je svojo kariero posvetila preučevanju zaščite pred korozijo in biomaterialov ter si pridobila mednarodno priznanje, vključno s prestižno nagrado H. H. Uhlig za leto 2024.
Na ta dan čestitamo naši izjemni ekipi! Skupaj si prizadevamo za bolj vključujočo in vplivno prihodnost v STEM.
10. decembra je potekala Akademija strojništva 2024, pod okriljem Zveze strojnih inženirjev Slovenije, ki združuje strokovnjake s področja strojništva, inovatorje in raziskovalce. Dogodka so se udeležili tudi raziskovalci z odseka K3, ki so predstavili svoje dosežke s tremi prispevki:
• B. Kapun, M. Može, I. Milošev, P. Rodič: Vpliv parametrov laserskega strukturiranja na topografijo in sestavo Ti6Al4V,
• N. Kovač, M. Spuller, B. Kapun, I. Milošev, J. M. Lackner, R. Kaindl, W. Waldahauser, M. Cabrioli, G. De Pasquale, P. Rodič.: Protikorozijska zaščita aditivno proizvedene AlSi10Mg0.3 s PMMA-siloxane silica sol-gel prevleko,
• A. Logar, U. Trdan, D. Klobčar, E.-A. Trdan, N. Kovač, B. Kapun, I. Milošev, P. Rodič, G. Černivec.: Zmanjševanje galvanske korozije med bakrom in AA6082 eloksacijo.
V času od 4. do 7. decembra 2024 sta nas obiskala prof. dr. Philippe Marcus in dr. Davide Ceratti iz CNRS – Chimie-ParisTech, Institute de Recherche de Chimie, Physical Chemistry of Surfaces Group v Parizu, Francija. S skupino prof. Marcusa intenzivno sodelujemo že zadnjih osem let, saj sta naši skupini komplementarni tako glede raziskovalnih usmeritev kot tudi metodologije in instrumentacije. Sodelovanje je obrodilo deset skupnih znanstvenih člankov, nastope na konferencah in skupne projekte. Naše sodelovanje trenutno poteka v okviru bilateralnega projekta Proteus med Slovenijo in Francijo. Med obiskom je dr. Ceratti v okviru odsečnih seminarjev predstavil predavanje z naslovom „Corrosion in Modern Materials: Halide Perovskite Solar Panels and Advances in Sol-Gel Coatings for Metal Protection“.
- Od 24. novembra do 14. decembra 2024 je bila na strokovni izmenjavi na našem odseku Milena Stevanović, mag. kem. inž. iz Fakultete za tehnologijo in metalurgijo Univerze v Beogradu. Obisk je potekal v okviru bilateralnega projekta med Slovenijo in Srbijo z naslovom »Elektrokemijska priprava kompozitnih biomaterialov za medicinske vsadke«, ki ga financira ARIS. Vodji projekta na slovenski oziroma srbski strani sta prof. dr. Ingrid Milošev in dr. Ana Janković. Namen obiska so bile raziskave prevlek na osnovi hidroksiapatita z in brez dodatka antibiotika gentamicina. Pri delu je Milena združila moči z dr. Ano Kraš in dr. Denisom Sačerjem.
- Med 18. in 29. novembrom 2024 je dr. Ana Kraš obiskala Helmholtz-Zentrum Hereon v Nemčiji, kjer se je, pod mentorstvom dr. Sviatlane Lamake iz Odseka za elektrokemijo in velike podatke, raziskovalno usposabljala. Usposabljanje, financirano iz programa ERASMUS+, je bilo namenjeno nadaljevanju raziskav, začetih prejšnje leto, s poudarkom na ponovitvi lokalnih elektrokemijskih meritev na cirkonijevih konverzijskih prevlekah. Rezultati so razkrili nove vidike depozicije materiala ter poglobili razumevanje procesov tvorbe teh prevlek. Obisk je omogočil dragoceno izmenjavo znanja in vzpostavil podlago za pripravo skupnega znanstvenega članka ter nadaljnje sodelovanje.
Simpozij Aditivne tehnologije v inženirstvu in biomedicini (AMEB2024), ki je potekal 24. oktobra na Institutu “Jožef Stefan”, organiziran s strani prof. dr. Ingrid Milošev (Odsek za fizikalno in organsko kemijo, IJS) ter prof. dr. Edvarda Govekarja (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo), je združil strokovnjake iz industrije, raziskovalce in inovatorje v poglobljeni predstavitvi najnovejših dosežkov na področju aditivnih tehnologij in proizvodnje. Poleg pregleda metod, naknadnih obdelav in spremljanja procesov v realnem času (ang. inline), je dogodek postavil v ospredje teme kot so karakterizacija in odpornost materialov proti koroziji, inovativna uporaba polimerov in keramike ter aditivna izdelava medicinskih vsadkov po meri. V razpravi so bile izpostavljene praktične aplikacije doseženih napredkov, s posebnim poudarkom na njihovem potencialu za preoblikovanje industrijskega in biomedicinskega področja. Ob tako širokem strokovnem znanju v Sloveniji z optimizmom pričakujemo še več podobnih dogodkov, ki bodo spodbujali nadaljnje inovacije na tem področju!
Foto: Marjan Verč
Prof. Ingrid Milošev je letošnja dobitnica prestižne mednarodne nagrade H. H. Uhlig Award, ki jo podeljuje znanstveno združenje The Electrochemical Society s sedežem v ZDA. Nagrado, ki se od leta 1973 dodeljuje v spomin na tega izjemnega znanstvenika na področju korozije, je Prof. Milošev prejela za izjemne dosežke na področju znanosti in tehnologije s temeljnimi prispevki pri raziskavah inhibicije korozije, površinski obdelavi in koroziji biomaterialov. Ob dodelitvi nagrade je prof. Milošev imela vabljeno predavanje z naslovom »The Remarkable Versatility of Copper: From its Corrosion Resistance to Antibacterial Properties«. Več informacij na: https://www.electrochem.org/prime2024/division-awards/
Od 8. 9. do 21. 9. 2024 je v hotelu Torre Normanna, nedaleč od Palerma (Sicilija, Italija), potekala priznana poletna šola European Summer School for Quantum Chemistry (ESQC). Šole sta se kot edina predstavnika iz Slovenije udeležila mlada raziskovalca iz našega odseka, Lea Gašparič in Erik Gregori. Izjemno intenzivna šola je namenjena predstavitvi sodobnih teoretičnih in računalniških metod, ki se uporabljajo v kvantni kemiji. Mlada raziskovalca sta predstavila naslednja postra:
• L. Gašparič, A. Kokalj: Structure-Activity Relationship of Ruthenium Catalysts for Hydrogen Evolution Reaction
• E. Gregori, A. Kokalj: A DFT study of the peculiar case of 2-(methylthio)benzimidazole as a corrosion inhibitor for copper
Na letošnji razpis za 54. Krkine nagrade za srednješolske raziskovalne naloge se je odzvalo kar 100 dijakov iz 19 slovenskih gimnazij in srednjih šol. Od 55 pripravljenih nalog jih je bilo 26 nagrajenih s Krkinimi nagradami, 29 pa s Krkinimi priznanji. Dve Krkini nagradi sta prejeli tudi raziskovalni nalogi, ki so ju pripravili dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana (GJP) v sodelovanju z Institutom “Jožef Stefan”, Odsekom za fizikalno in organsko kemijo (IJS K3), ter Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UNI) (Laboratorij za toplotno tehniko LTT), in sicer:
• Površinska zaščita magnezijeve zlitine za aplikacije v biomedicini, avtorica Mija Kapun; mentorja: doc. dr. Peter Rodič (IJS K3), Grega Celcar (GJP).
• Lasersko strukturiranje površine aluminijeve zlitine za pripravo superhidrofobnih površin, avtorja Maks Lah in Maj Horvat; mentorji: doc. dr. Peter Rodič (IJS K3), doc. dr. Matic Može (FS UNI) in Grega Celcar (GJP).
Raziskovalno delo Maksa in Maja je bilo tudi predstavljeno na simpoziju 27. 9. 2024, ki mu je sledila slavnostna podelitev (https://www.krkinenagrade.si/). Čestitamo nagrajencem in se veselimo nadaljnjega sodelovanja z nadobudnimi srednješolskimi raziskovalci tudi v prihodnje.
Dr. Tanja Lunić iz Biološke fakultete Univerze v Beogradu je bila na strokovni izmenjavi na našem odseku od 1. do 30. septembra 2024. Obisk je potekal v okviru bilateralnega projekta med Slovenijo in Srbijo, ki ga financira ARIS in vodita doc. dr. Peter Rodič in prof. dr. Bojan Božić. Namen obiska so raziskave vpliva ekstraktov zelišč kot potentialnih inhibitorjev korozije. Dr. Tanja Lunić, ki je strokovnjakinja za molekularno biologijo, je v okviru odsečnih seminarjev predstavila predavanje z naslovom "Immunomodulatory Potential of Moss Hypnum cupressiforme Hedw. Extracts".
Na konferenci EUROCORR 2024, ki je potekala v Parizu od 1. do 5. septembra pod vodstvom profesorja Philippa Marcusa in v organizaciji CEFRACOR v sodelovanju s Chimie ParisTech, SFV in DECHEMA, sta prof. dr. Ingrid Milošev in dr. Ana Kraš sodelovali v številnih razpravah o koroziji in zaščiti materialov. Letošnja konferenca z osrednjo temo "Korak naprej v družbeni ozaveščenosti o problematiki degradacije materialov" je omogočila globalno povezovanje strokovnjakov iz akademskega sveta, raziskav in industrije. Predstavili sta kar tri prispevke: eno vabljeno predavanje (prof. dr. Ingrid Milošev) in dve predstavitvi (prof. dr. Ingrid Milošev in dr. Ana Kraš). Dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 1200 udeležencev, je bil odlična priložnost za mreženje, izmenjavo izkušenj in spoznavanje najnovejših raziskav na področju korozije.
Ana Kraš je dne 20. junija 2024 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana uspešno zagovarjala disertacijo z naslovom “Mehanizmi depozicije in zaščite cirkonijevih konverzijskih prevlek na podlagah iz aluminijeve zlitine, jekla in cinka”. Ana Kraš se je na Odseku za fizikalno in organsko kemijo usposabljala pod mentorstvom prof. dr. Ingrid Milošev. V komisiji za oceno doktorske disertacije so bili Dr. Sviatlana Lamaka (Helmholtz-Zentrum Hereon, Nemčija), izr. prof. dr. Miha Čekada (Institut "Jožef Stefan") in prof. dr. Miran Gaberšček (Kemijski inštitut). Čestitamo!
V času od 3. do 7. junija 2024 smo se tradicionalno udeležili konference RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je letos z več kot 150 udeleženci potekala v Novem Sadu V Srbiji. Konferenca združuje raziskovalce jugovzhodne Evrope na področju elektrokemije in je odlična priložnost za spoznavanje raziskovalcev iz tega dela Evrope. Na letošnji konferenci smo predstavili kar pet prispevkov: eno vabljeno predavanje, tri predavanja in poster.
Tudi v letošnjem letu so pod mentorstvom doc. dr. Petra Rodiča na odseku za Fizikalno in organsko kemijo dijaki Gimnazije Vič in Gimnazije Jožeta Plečnika pripravljali srednješolske raziskovalne naloge, s katerimi so tekmovali na 58. Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga je 20. 5. 2024 organizirala Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Dijaki so sodelovali s tremi različnimi temami na različnih področjih in sicer:
• Večfunkcionalne superhidrofobne prevleke nanesene na površino stekla in aluminija (dijaka Gimnazije Vič, področje fizike)
• Lasersko strukturiranje površine, prihodnost površinske obdelave (dijaka Gimnazije Jožeta Plečnika, področje strojništva)
• Korozija magnezijevih zlitin: prednosti in slabosti (dijakinja Gimnazije Jožeta Plečnika, področje biologije)
Prvi dve nalogi sta prejeli bronasto, slednja pa srebrno ZOTKS-ovo priznanje.
Čestitke dijakinji in dijakom! Posebna zahvala gre tudi šolskim mentorjem za uspešno sodelovanje.
- Od 29. do 31. maja 2024 je v Piranu potekala že 16. konferenca konferenca Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Z odseka K3, so na konferenci aktivno sodelovale vse mlade raziskovalke in raziskovalci, ki so trenutno zaposleni na našem odseku, na kar smo še posebej ponosni:
- N. Kovač., P. Rodić, B. Kapun, I. Milošev: "Corrosion protection of AZ31 magnesium alloy using sol-gel coating",
- A. Kraš, I. Milošev: "Assessing Feasibility of Corrosion Resistance Evaluation Techniques for Zirconium Conversion Coatings on Zinc",
- L. Gašparič, A. Kokalj:"Structure-Activity Relationship of Ruthenium Catalysts for Hydrogen Evolution Reaction",
- A. Koblar, I. Milošev : "Copper patina as a form of corrosion protection" in
- E. Gregori, A. Kokalj: "Adsorption of thiadiazoles on Cu(111) promoted by chemisorbed O: a DFT study".
Od 20. do 24. maja 2024 smo organizirali spletno delavnico PWTK. Namen delavnice je bil udeležence naučiti, kako uporabljati skriptno okolje PWTK za učinkovito avtomatizacijo izračunov s programom Quantum ESPRESSO. Delavnica je zajemala teme od osnovnega do naprednejšega skriptiranja. Na delavnico se je prijavilo približno 150 kandidatov, od katerih je bilo izbranih okoli 100. Udeleženci so spletno delavnico PWTK dobro sprejeli. Delavnica je bila organizirana pod okriljem Centra odličnosti MaX v sodelovanju z NCC Slovenija.
- Dva članka, ki so ju objavili raziskovalci odseka K3, sta med najbolj citiranimi nedavno objavljenimi članki v reviji Corrosion Science.
24. aprila obeležujemo Dan ozaveščanja o koroziji. V videoposnetku si lahko ogledate izbor fotografij, ki razkrivajo lepoto korozije na umetniških delih in kipih, ter fotografije predmetov, ki pričajo o škodljivih vplivih korozije na materiale in naravo. Izbor fotografij prikazuje dvojno naravo korozije: po eni strani ustvarja nenavadne in privlačne učinke, ki lahko dodajo umetniško vrednost, po drugi strani pa lahko povzroči nepopravljivo škodo na kulturni dediščini in industrijskih objektih. Namen tega videoposnetka je ozavestiti o pomembnosti pravilne zaščite ter ohranjanja umetniških del in infrastrukture, ki so izpostavljeni koroziji, da se zagotovi njihova dolgotrajna ohranjenost in varnost.
- Med 27. in 29. marcem 2024 sta naš odsek obiskali dr. Ana Janković in dr. Marja Đošić iz Tehnološko-metalurške fakultete Univerze v Beogradu. Obisk je potekal v okviru bilateralnega projekta z naslovom »Elektrokemijska priprava kompozitnih biomaterialov za medicinske vsadke«, ki je bil odobren na Javnem razpisu ARIS-a o (so)financiranju znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Slovenijo in Srbijo v obdobju 2023-2025. Vodji projekta sta dr. Ana Janković in prof. dr. Ingrid Milošev. Namen obiska je bil ogled laboratorijev in dogovor o planu dela in eksperimentov, ki so zastavljeni v okviru projekta. Dr. Ana Janković je predstavila predavanje z naslovom »Electrochemical Syntheses of Antibacterial Biomaterials for Medical Applications«, kateremu je sledila poglobljena diskusija.
Z veseljem oznanjamo, da bomo od 18. do 23. marca 2024 tradicionalno pripravili Dneve Jožefa Stefana v počastitev rojstnega dneva slovitega fizika Jožefa Stefana, katerega ime nosi naš inštitut. Organizacijski odbor je pripravil enkraten in zanimiv program za vseh šest dni: od aktualnih in zabavnih okroglih miz, gostujočih predavanj priznanih predavateljev, odprtja razstave, podelitve priznanj do zanimivih predstavitev eksperimentov in laboratorijev Institut "Jožef Stefan" na obeh lokacijah. Vabimo vas, da se nam v tem tednu pridružite na številnih dogodkih. Ne pozabite, da imamo v soboto, 23. marca, Dan odprtih vrat – to je priložnost, da tudi sami vstopite v skrivnosten svet znanosti in bolje spoznate razsežnosti našega inštituta. Veselimo se druženja z vami na 32. Dnevih Jožefa Stefana! Podroben program dogodkov je na povezavi s klikom na to povezavo.
- Dne 6. februarja 2024 smo obiskali podjetje Kolektor Mobility d.o.o. v Idriji. S podjetjem imamo skupni projekt na raziskavah korozijskih procesov rotorskih in statorskih komponent elektromotorskih pogonov za avtomobilske aplikacije. Naša gostiteljica in vodja projekta v podjetju Kolektor Mobility je bila dr. Nataša Kovačević, namen obiska pa je bil pregled rezultatov v zadnjem trimesečnem obdobju in ogled laboratorijev v podjetju. Skupni projekt poteka v okviru misije GREMO i-Motion, ki so jo ustanovila slovenska avtomobilska podjetja kot skupen razvojni načrt gospodarske panoge z namenom misije zelene in digitalne preobrazbe slovenske avtomobilske industrije. Gre za zanimivo in sodobno tematiko korozijskih procesov in se veselimo skupnih izzivov, ki so pred nami.
- V decembru 2023 nas je obiskal prof. dr. Daniel M. Lyons iz Centra za raziskave morja Instituta Ruđer Bošković. Centra za raziskave morja se nahaja v Rovinju, prof. Lyons pa je predstojnik Laboratorija za morsko nanotehnologijo in biotehnologijo. Namen srečanja je bil dogovor o pripravi skupnega znanstvenoraziskovalnega projekta. Prof. Lyons si je ogledal naše laboratorije in predstavil predavanje z naslovom “Leveraging materials chemistry for environmental research”.
