[[Raziskovalna področja|Nastajanje raziskovalnih področij]] <
> [[Zgodovina|Pogled v zgodovino Instituta]]<
> [[Dnevi Jožefa Stefana]]<
> [[Zlati znak Jožefa Stefana]] <
><
> ---- || OKOLJE|| <
> [[Fizika - spoznavajmo neznano]]<
> [[Kemija - materiali prihodnosti in okolju prijazne tehnologije]]<
> [[Molekularna biologija in biotehnologija - spoznavajmo življenje]]<
> [[Informacijske tehnologije - znanje gospodarstvu]]<
> [[Reaktorstvo in energija - varčujmo za prihodnost]]<
> [[Okolje - dajmo prednost naravi]]<
>[[Zdravje - boljše življenje]] <
><
> Onesnaženost zraka s toksičnimi težkimi kovinami, strupenimi organskimi onesnaževalci in z naravnimi radioaktivnimi elementi (elektrofiltrski pepeli, kontaminirani prašni delci) ugotavljamo z uporabo bioindikatorjev, kot so lišaji, mahovi in čebele. V vodnih ekosistemih je v ospredju spremljanje kvalitete podtalnih voda, ki so viri pitne vode. Pomembno področje so tudi raziskave stabilnih izotopov lahkih elementov v okolju z modernim masnim spektrometrom. V okviru študije sevalne obremenitve prebivalstva v bivalnem okolju stalno merimo koncentracijo radona in njegovih kratkoživih potomcev. Posebno intenziven je nadzor nad radonom in dolgoživimi radionuklidi v življenjskem okolju Rudnika Žirovski Vrh.<
><
>Na področju kmetijstva in živilstva smo razvili postopke za določevanje vseh kovin ter radioaktivnih onesnaževalcev v tleh, v odpadnih blatih in raznih živilih v mikro- in makrokoncentracijskih območjih. S kombinacijo plinske kromatografije in masne spektrometrije določujemo tudi posamezne organske komponente v živilih. To znanje s pridom izkoriščata tudi naša prehrambna in farmacevtska industrija.<
><
>Tehnološka skupina anorganskih kemikov je ob Rudniku Žirovski Vrh razvila polindustrijsko napravo za predelavo uranove rude z zaprtim krogom tehnološke vode. Ta postopek je v največji meri zmanjšal vpliv rudnika na okolje. Skupina je postavila tudi pilotno napravo za razžvepljevanje dimnih plinov termoelektrarn (s tem projektom sodeluje s tujimi izvajalci pri postavitvi razžvepljevalnih naprav), peč za sežiganje industrijskih odpadkov in za termični razkroj NOx, poleg tega pa meri emisije hlapnih fluoridov in kloridov pri čiščenju odpadnih plinov. <
><
>Del ekoloških raziskav temelji na meritvah z metodami jedrske fizike. Zbrane vzorce analiziramo z metodo protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov, ki je bila vpeljana v osemdesetih letih Pri Van de Graaffovem pospeševalnikov (danes poteka na novem pospeševalniku Tandetron), ali pa z metodo rentgenske fluorescence. S tema dvema metodama lahko istočasno izmerimo vrsto elementov, ki so v preiskovalnih vzorcih v sledeh. Vodimo projekt nadzora radioaktivnosti v okolici jedrske elektrarne Krško in ob raziskovalnem reaktorju TRIGA.<
><
>Znanje, pridobljeno pri raziskavah v jedrski fiziki, je omogočilo tudi razvoj večnivojske avtomatske meteorološke postaje za jedrsko elektrarno, kar je bila osnova za izdelavo računalniško vodenih avtomatskih imisijskih merilnih postaj za merjenje koncentracij raznih plinov v zraku in vseh pomembnih meteoroloških parametrov. Te so bile izdelane v sodelovanju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije in so del ekološkoinformacijskega sistema za merilno omrežje pri nas. <
><
> V začetku osemdesetih let je bil na Institutu ustanovljen Ekološki laboratorij z mobilno enoto, ki je namenjen hitremu posredovanju ob morebitnih nesrečah s kemijskimi ali z radioaktivnimi snovmi. S strokovnim znanjem, z izkušnjami in s sodobno opremo laboratorij opravi meritev onesnaženosti in analizo posledic. Mobilno enoto sestavljajo ekipe kemikov in fizikov, ki so v stalni pripravljenosti.<
><
>Leta 1974 je bila ustanovljena svetovalna skupina za ocenjevanje posegov v okolje SEPO. Glavna naloga te skupine je, da s pomočjo najboljših domačih izvedencev z raznih raziskovalnih institucij, fakultet in zavodov z različnih področij varstva okolja oceni razne investicijske programe in projekte s stališča njihovega učinka na okolje. Tako je SEPO izdelal več kot 700 analiz, poročil, ocen in drugih okoljevarstvenih projektov.