## page was renamed from V001/StefanoviDnevi2021/Program ||Ponedeljek, 22. marec 2021|| || ||'''OTVORITEV DNEVOV JOŽEFA STEFANA 2021<
>Nagovor direktorja Instituta prof. dr. Boštjana Zalarja'''<
>Ob 13.00  '''[[http://event.ijs.si/2021/djs/0a|Posnetek]]'''|| <
> ||[[attachment:NivesOgrinc.jpg|{{attachment:NivesOgrinc.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||VABLJENO PREDAVANJE<
>'''STABILNI IZOTOPI V INTERDISCIPLINARNIH RAZISKAVAH<
>prof. dr. Nives Ogrinc, Institut “Jožef Stefan” in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana'''<
>'''[[http://event.ijs.si/2021/djs/01|Predstavitev]]'''<
>Ob 13.05  '''[[https://video.arnes.si/watch/qr13k4tsbctn|Posnetek]]'''<
>V predavanju bomo predstavili uporabo stabilnih izotopov lahkih in težjih elementov na različnih področjih raziskav. Osredotočili se bomo na razumevanje procesov in mehanizmov pri kroženju ogljika v okolju, ki je posebej pomembno pri spremljanju klimatskih sprememb. Prikazali bomo, kako z uvedbo novih metod in pristopov pridobimo dodatne informacije o izvoru in transportu onesnažil v okolju. Na področju živilstva se bomo dotaknili določanja pristnosti in sledljivosti živil, ki je pomembno področje za določanje potvorjenosti živil na slovenskem tržišču, hkrati pa tudi za zaščito izdelkov slovenskega porekla. Raziskave na področju arheologije pa so umeščene v kontekst arheometričnih pristopov, s katerimi pridobimo pomembne informacije o načinu življenja naših prednikov.<
>''Predavanje bo v angleščini.''|| <
> ||[[attachment:kralj.jpg|{{attachment:kralj.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||RAZSTAVA<
>'''RAZSTAVA BRATOV KRALJ:'''<
>'''Izbor del Franceta in Toneta Kralja iz zbirke Galerije Božidar Jakac Kostanjevici na Krki<
>Galerija IJS'''<
>[[attachment:Koledar prireditev/eZgibanka_Brata Kralj.pdf|Vabilo na razstavo (PDF)|&do=get]]<
>[[http://event.ijs.si/2021/djs/0b|Video predstavitev razstave]]<
>Brata France in Tone Kralj danes v slovenski zgodovini umetnosti zasedata visoki mesti, pri čemer gredo zasluge dr. Igorju Kranjcu, ki je leta 1995 najprej pripravil retrospektivno razstavo Franceta Kralja in nato leta 1998 še retrospektivo Toneta Kralja ter v dveh bogatih monografijah temeljito in dokončno determiniral njun opus in vlogo v širšem kontekstu. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki sta že desetletja javnosti na ogled izjemno bogati ločeni stalni postavitvi obeh avtorjev, ki predstavljata enega od pomembnih temeljev te institucije. Razstava pomeni obeležje njune okrogle življenjske obletnice. Lansko leto je minilo 125 let od rojstva in 60 let od smrti Franceta Kralja ter 120 let od rojstva in 45 let od smrti Toneta Kralja.<
>V zadnjih letih, ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne, se je zvrstilo kar nekaj pomembnih prelomnic pri konstituiranju naše nacionalne biti. To je bil čas, ko se je na mnogih področjih staro umikalo novemu in nič drugače ni bilo na področju likovne umetnosti. Eden od pomembnih mejnikov v njunem času je bila XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, od katere je lani minilo sto let. Odprli so jo 11. 11. 1920, jedro razstave pa je bil prenos razstave, ki je tistega leta zaiskrila v Novem mestu v okviru vznika Novomeške pomladi, pri čemer sta se v Ljubljani razstavljavcem priključila France in Tone Kralj. Mlada avtorja, France po opravljeni akademiji in Tone komaj po opravljeni maturi (javnosti se je sploh prvič predstavil le nekaj mesecev prej na XVII. umetnostni razstavi), sta z eruptivno izpovedno energijo po ocenah takratnih strokovno podkovanih kritikov na razstavi izstopala. || <
> || ||OBISKI ŠOL<
>'''Osnovna šola Bežigrad, Ljubljana''' <
> <
>|| ||Torek, 23. marec 2021|| ||[[attachment:BarbaraMalic.jpg|{{attachment:BarbaraMalic.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||VABLJENO PREDAVANJE<
>'''FEROELEKTRIČNA KERAMIKA: POGLED NA STOLETJE RAZISKAV OD ODKRITJA FEROELEKTRIČNEGA POJAVA DO DANES<
>prof. dr. Barbara Malič, Institut “Jožef Stefan” in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana'''<
>'''[[http://event.ijs.si/2021/djs/02|Predstavitev]]'''<
>Ob 12.00  '''[[https://video.arnes.si/watch/10kkfx7lcv8p|Posnetek]]'''<
>Mineva sto let od odkritja feroelektričnega pojava v monokristalih natrijevega kalijevega tartrata (Valasek, 1920/1921). Začetek raziskav in razvoja feroelektrične keramike lahko umestimo v obdobje druge svetovne vojne, ko so zaradi potreb po učinkovitih kondenzatorjih odkrili izjemno veliko dielektričnost polikristaliničnega barijevega titanata in kasneje ugotovili, da slednja izvira iz njegovih feroelektričnih lastnosti. Leta 1952 so odkrili trdno raztopino svinčevega cirkonata titanata (PZT) in kmalu še možnosti uporabe v ultrazvočnih pretvornikih zaradi odličnih piezoelektričnih lastnosti. Okrog leta 2000 je zavedanje o pomenu skrbi za okolje, ki je bilo v nekaterih državah podprto v zakonodajo, spodbudilo raziskave okolju prijazne piezoelektrične keramike brez svinca. Po skoraj dvajsetih letih še iščemo materiale, ki bi izkazovali lastnosti, primerljive z lastnostmi svinčeve keramike.<
>Sredi osemdesetih let 20. stoletja so z razvojem mikroelektronike in mikroelektromehanskih sistemov postale aktualne raziskave feroelektričnih tankih plasti. Leta 2006 je članek o ogromnem elektrokaloričnem pojavu, to je spremembi temperature pod vplivom električnega polja, v feroelektričnih tankih plasteh (Mischenko, Science) vzbudil zanimanje raziskovalne sfere za možnost uporabe tega pojava v hladilni tehniki. Pred nekaj leti so potrdili feroelektričnost v ultratankih plasteh hafnijevega oksida, kjer nanometrska debelina prispeva k ojačanju feroelektričnosti v nasprotju z obnašanjem “klasičnih” feroelektrikov.<
>Sočasno z raziskavami fizikalnih lastnosti feroelektrikov so potekale raziskave materialov in razvoj tehnologij, ki so omogočile njihovo uporabo v najrazličnejših napravah. V predavanju bomo predstavili ključne predstavnike feroelektrične keramike, sintezo in postopke, ki vodijo do volumenske keramike, debelih in tankih plasti, in opisali izzive, ki so posamezne raziskave spremljali. || <
> ||[[attachment:DawidSWeiss.jpg|{{attachment:DavidSWeiss.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||VABLJENO PREDAVANJE<
>'''KVANTNO RAČUNALNIŠTVO Z ATOMI V SVETLOBNIH PASTEH<
>Prof. dr. David S. Weiss, Pennsylvania State University, University Park, ZDA'''<
>Ob 14.00  '''[[https://video.arnes.si/watch/8t90bbysmx69|Posnetek]]'''<
>Opisali bomo, kako uporabimo posamezne atome cezija, ujete v mesta na 3D optični mreži, kot kvantne bite. Pojasnili bomo, kako ohladimo atome skoraj do teoretične meje, kako posegamo v sredino mreže, da bi spremenili kvantno stanje izbranega atoma, in kako urejamo atome po mreži. Ti postopki tvorijo fizično implementacijo Maxwellovega demona, ki je bil doslej le miselni eksperiment in ki osvetljuje globoko povezavo med entropijo in informacijo.<
>''Predavanje bo v angleščini.''|| <
> || ||OBISKI ŠOL<
>'''Osnovna šola Spodnja Idrija''' <
> <
>|| ||Sreda, 24. marec 2021|| ||[[attachment:znanost_pandemija.jpg|{{attachment:znanost_pandemija.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||'''RAZISKOVALCI INSTITUTA "JOŽEF STEFAN" V ČASU PANDEMIJE'''<
>Ob 12.00  '''[[https://event.ijs.si/2021/djs/0c|Posnetek]]'''|| <
> ||[[attachment:okrogla_miza.jpg|{{attachment:okrogla_miza.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||'''OKROGLA MIZA: ZNANOST V REŠEVANJU PANDEMIJE'''<
>Ob 13.00  '''[[https://video.arnes.si/watch/zr78bzfphkqy|Posnetek]]'''<
>Pandemija, povzročena z virusom SARS-CoV-2, ki je zarezala v življenja ljudi na celem globusu, je v ospredje afirmativno postavila potrebo po znanosti za reševanje življenj. In res so znanstveni laboratoriji po svetu hitro, v slabih desetih mesecih namesto običajnih deset ali več let, razvili cepivo proti Covidu-19. Ta premik se seveda ne bi mogel zgoditi, če se znanstveniki ne bi združili v prizadevanjih za skupni cilj. Pred koncem minulega leta so že objavili blizu 90.000 člankov o virusu in vrsto študij, izdelanih v kratkem času. In tako silovit odziv svetovne znanstvene skupnosti je brez primere v zgodovini znanosti. Preboj pa ne bi bil možen, če ne bi v minulih letih ali desetletjih potekale temeljne raziskave, ki so akumulirale ogromno količino znanja. Prav zato so se zdaj oglasile znanstvene avtoritete z opozorilom, da bo prihodnji razvoj še kako odvisen od razvoja bazičnih znanj. In ko je vse bolj glasen govor o načinih financiranja in prestrukturiranja znanosti, je na mestu poziv odločevalcem, da teh dejstev ne prezrejo.<
>Ob vseh prizadevanjih pa znanstveniki ne izključujejo tudi možnosti prihodnjih epidemij. Prav mRNA cepiva pomenijo prihodnost, saj se jih zgolj z zamenjavo sekvence da prilagoditi na različne vrste virusov ali mutacijo trenutnega virusa. In več kot 90% vprašanih znanstvenikov po svetu meni, da bo koronavirus postal endemičen, kar pomeni, da bo še naprej krožil po posameznih predelih v prihodnjih letih, bolezen sama in socialna izolacija pa se z večjo imunostjo prebivalcev ne bosta nadaljevali v današnji obliki.<
><
>GOVORCI: <
>'''prof. dr. Alojz Ihan''', Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo<
>'''prof. dr. Jože Damijan''', Ekonomska fakulteta UL<
>'''prof. dr. Tomaž Grušovnik''', Pedagoška fakulteta UP<
>'''dr. Aleks Jakulin''', Sledilnik Covid-19<
>'''dr. Mark Pleško''', Cosylab<
>'''prof. dr. Boris Turk''', Institut “Jožef Stefan”<
>Voditeljica: '''Ina Petric'''|| <
> ||[[attachment:zlatiznak.jpg|{{attachment:zlatiznak.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||'''SLOVESNA PODELITEV PRIZNANJ ZLATI ZNAK JOŽEFA STEFANA'''<
>Ob 15.00  '''[[https://video.arnes.si/watch/qtkq2s1t5zw9|Posnetek]]'''<
>Institut podeljuje priznanja Zlati znak Jožefa Stefana za odmevna doktorska dela s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved. <
> <
> <
>|| || ||OBISKI ŠOL<
>'''Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje''' <
> <
>|| ||Četrtek, 25. marec 2021|| ||[[attachment:JankoPetrovcic.jpg|{{attachment:JankoPetrovcic.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||VABLJENO PREDAVANJE<
>'''IZZIVI RAZVOJA ELEKTRONIKE KOT SOPOTNICE SODOBNIH RAZISKAV IN APLIKACIJ<
>dr. Janko Petrovčič, Institut “Jožef Stefan”'''<
>'''[[http://event.ijs.si/2021/djs/03|Predstavitev]]'''<
>Ob 13.00  '''[[https://video.arnes.si/watch/2539gh236ft0|Posnetek]]'''<
>Elektronika kot ena izmed tehničnih disciplin je tiha spremljevalka sodobnega življenja, pa tudi vseh novih temeljnih in aplikativnih raziskav. Iz nekoč ene izmed glavnih gonil razvoja se je umaknila na nivo ključnih tehnologij. Glavnina proizvodnje polprevodniških elementov in elektronskih sklopov se je preselila v vzhodne dežele. Ali jo kot znanstveno in razvojno disciplino v prenasičenosti elektronskega trga še potrebujemo?<
>Na Odseku za sisteme in vodenje vlagamo veliko energije v premoščanje prepada med teorijo in prakso pri vodenju različnih tehničnih procesov. Spoznali smo, da samo gojenje novih idej v virtualnem simulacijskem okolju brez preizkusa v praksi ne daje sadu, saj je potrebno rešitve približati bodočim uporabnikom. Tu pa nastopi pomembna in ključna vloga elektronskih tehnologij.<
>V predavanju bomo predstavili, kako poteka delo pri razvoju elektronskih sistemov in kje so poleg doseganja osnovne funkcionalnosti naši glavni izzivi: elektromagnetna združljivost, varnostni aspekti, delo v industrijskem okolju, ekonomika rešitev. To problematiko bomo predstavili s tremi primeri: z razvojem družine diagnostičnih naprav za sesalne enote za podjetje Domel kot primerom unikatnih naprav, z družino inteligentnih aktuatorjev za pogone ventilov podjetja Danfoss kot primerom razvoja velikoserijskih proizvodov ter z razvojem namenskih elektronskih sklopov za vodenje in diagnostiko sistemov z gorivnimi celicami kot primerom razvoja elektronike za nove (´cutting-edge´) tehnologije.|| <
> ||[[attachment:FilipcicStanicZavrtanik.jpg|{{attachment:FilipcicStanicZavrtanik.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||VABLJENO PREDAVANJE<
>'''MERITVE KOZMIČNIH DELCEV EKSTREMNIH ENERGIJ NA OBSERVATORIJU PIERRE AUGER <
>prof. dr. Andrej Filipčič in prof. dr. Marko Zavrtanik, Institut “Jožef Stefan” in Univerza v Novi Gorici'''<
>'''[[http://event.ijs.si/2021/djs/04|Predstavitev]]'''<
>Ob 15.00  '''[[https://video.arnes.si/watch/ldjzxmzhft00|Posnetek]]'''<
>Zemljo neprestano bombardirajo kozmični žarki, ki imajo energije od nekaj MeV do preko 10^20^ eV. Njihova sestava se spreminja z energijo, v večini primerov pa so to fotoni, protoni ali atomska jedra. Izvor in načini pospeševanja kozmičnih delcev še vedno niso povsem jasni, vsaj ne za najbolj energetske, kjer produkcijski mehanizmi v običajnih astrofizikalnih objektih ne zadostujejo. Observatorij Pierre Auger v Argentini meri pljuske kozmičnih delcev, ki jih ti povzročijo v atmosferi. Talni detektorji Čerenkova pokrivajo površino 3000 km2, fluorescenčni detektorji pa merijo svetlobo nad tem območjem, ki jo pljuski oddajajo na poti do tal. Štirje sistemi Lidar merijo propustnost atmosfere za fluorescenčno svetlobo. Od leta 2008 smo z Observatorijem izmerili preko 10.000 kozmičnih delcev z energijami nad 1019 eV in objavili številne rezultate o njihovih lastnostih, kompoziciji ter energijski spekter. Oster rob spektra okoli 10^20^ eV kaže na to, da delci prihajajo izven naše galaksije, njihove vpadne smeri pa niso korelirane s porazdelitivjo zvezd v galaksiji.|| <
> || ||OBISKI ŠOL<
>'''Osnovna šola Ivana Groharja, Škofja Loka''' <
> <
>|| ||Petek, 26. marec 2021|| ||[[attachment:DenisArcon.jpg|{{attachment:DenisArcon.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||VABLJENO PREDAVANJE'''<
>FULERENI: SUPERPREVODNOST, MAGNETIZEM IN QUBITI<
>prof. dr. Denis Arčon, Institut “Jožef Stefan” in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko'''<
>'''[[http://event.ijs.si/2021/djs/05|Predstavitev]]'''<
>Ob 13.00  '''[[https://video.arnes.si/watch/zyx73nwkn9nw|Posnetek]]'''<
>Fulereni so poleg diamanta in grafita tretja znana oblika ogljika, ki je bila odkrita šele koncem osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najbolj znana fulerenska molekula C,,60,, tvori kubične kristalne strukture, v katere lahko z interkalacijo vgrajujemo tudi druge atome oziroma molekule in na tak način spreminjamo njihove elektronske lastnosti. V predavanju bom najprej prikazal naše prispevke pri raziskavah magnetnih in superprevodnih lastnosti fulerenskih struktur z interkaliranimi alkalijskimi kovinami. V nadaljevanju pa bom obravnaval fulerene iz nekoliko drugega zornega kota. Pokazal bom, da so lahko negativno nabiti fulereni odlični kandidati za kubite ter predstavil nekaj možnosti za njihovo uporabo v kvantnih tehnologijah.|| <
> || ||OBISKI ŠOL<
>'''Osnovna šola Miška Kranjca, Ljubljana''' <
> <
>|| ||Sobota, 27. marec 2021|| ||[[attachment:DOV.jpg|{{attachment:DOV.jpg|Slika|width="120px" }}|&do=get]]||'''DAN ODPRTIH VRAT INSTITUTA "JOŽEF STEFAN" na daljavo'''<
>Oddaljen dostop od 9.00 do 14.00,  '''[[https://video.arnes.si/?channel=4vxqblbs3fnh|posnetke]]''' si lahko ogledate na '''[[https://video.arnes.si/?channel=4vxqblbs3fnh|TV IJS]]''' kanalu. <
>Dan odprtih vrat je namenjen splošni javnosti, ko na obisk sprejmemo vse, ki jih zanima, kaj raziskujemo na našem inštitutu in kako bomo lahko s tem doprinesli k skladni družbi prihodnosti. Letos bo mogoče Institut »obiskati« le na daljavo. Pripravili smo različne programe obiska po področjih, na katerih raziskujejo znanstvenice in znanstveniki našega Instituta. Dan odprtih vrat se s prvimi ogledi na daljavo začne ob 9:00, zadnji obiskovalci se bodo lahko v predstavitev znanstveno-raziskovalnega dela vključili ob 13:00.<
>Več o ogledih ter navodila za spremljanje so dostopna na strani '''[[http://www.dov.ijs.si|www.dov.ijs.si]].'''<
><
>'''V soboto, 27. marca 2021, med 9:00 in 14:00 se lahko vključite v ogled naslednjih programov:'''<
>1.1: '''Vprašanja o vesolju, življenju in sploh vsem'''<
>       Ob 9h, 11h, 12h, 13h v slovenščini, ob 10h v angleščini.<
>1.2: '''Majhno je pomembno'''<
>       Ob 9h, 10h, 12h, 13h v slovenščini, ob 11h v angleščini.<
>1.3: '''Gradimo sodobni svet'''<
>       Ob 9h, 10h, 11h, 13h v slovenščini, ob 12h v angleščini.<
>2.1. '''Od atoma do molekule, od molekule do življenja'''<
>       Ob 9h, 11h, 12h, 13h v slovenščini, ob 10h v angleščini.<
>2.2: '''Od Higgsovega bozona do največjih izzivov sodobne družbe'''<
>       Ob 9h, 10h, 12h, 13h v slovenščini, ob 11h v angleščini.<
>2.3: '''Kjer se igrajo roboti in dogajajo čudeži''' <
>       Ob 9h, 10h, 11h, 12h v slovenščini, ob 13h v angleščini.<
>3.1: '''Ali smo (naj)pametnejši?'''<
>       Ob 9h, 10h, 11h, 13h v slovenščini, ob 12h v angleščini.<
>3.2: '''Življenje v čipih, čipi za življenje'''<
>       Ob 9h, 10h, 11h, 12h v slovenščini, ob 13h v angleščini.<
>3.3: '''Stičišče naravnega in digitalnega'''<
>       Ob 10h, 11h, 12h, 13h v slovenščini, ob 9h v angleščini.<
>4:    '''Jedrska tehnologija'''<
>       Ob 11h, 13h v slovenščini, ob 9h v angleščini. Predstavitev v tem programu traja 2 uri.<
> {i}   '''Dodatne informacije'''<
><
>Vljudno vabljeni!|| <
>