<
> ##|| {{attachment:Zapustilnasje/AntonZeleznikar.jpg|Anton P. Železnikar|width=225px}} <
><
> ''Dr. Anton P. Železnikar <
> 1928–2026''|| '''~+Zapustil nas je dr. Anton P. Železnikar+~''' <
><
> Anton Pavel Železnikar se je rodil v družini kirurga Vinka Železnikarja. Po končani gimnaziji v Mariboru, kjer je maturiral leta 1948, je postal študent Tehniške fakultete in kasneje Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. <
><
> Njegovi ugledni učitelji v tistem času so bili J. Plemelj (matematika), A. Peterlin (fizika) in V. Koželj (teoretična elektrotehnika). Diplomsko delo je zagovarjal leta 1956 z naslovom "Magnetostrikcijska spominska zanka", ki je del amplitudnega analizatorja. Magisterij je opravil leta 1966, nato pa je leta 1967 doktoriral z disertacijo z naslovom "Splošna teorija substitucijskih algoritmov in njena povezava z digitalnimi avtomati". <
><
> Od leta 1955 do 1980 je bil zaposlen na Institutu "Jožef Stefan", na Oddelku za elektroniko. Njegovo delo je bilo usmerjeno v takrat nastajajočo digitalno tehniko z uporabo vakuumskih cevi in tranzistorjev. Na tej poti se je zavedel pomena sodobne tehnologije, ki sega globoko v sofisticirano računalniško in programsko opremo, inženiring in raziskave. Od leta 1961 do 1978 je bil vodja Odseka za digitalno tehniko in od 1968 do 1978 tudi načelnik Oddelka za elektroniko Instituta "Jožef Stefan". V letu 1968 je postal docent in 1972 izredni profesor na Univerzi v Ljubljani ter bil leta 1982 izvoljen za rednega profesorja za predmet Prevajalniki. Na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru je predaval filozofijo in teorijo informatike. <
><
> Leta 1980 se je preselil v hitro rastoče slovensko podjetje Iskra-Delta Computers, kjer je ostal do svoje upokojitve leta 1990. V podjetju je med leti 1980 opravljal funkcijo vodje mikroračunalniškega laboratorija. <
><
> Bil je avtor koncepta paralelnega procesiranja iz česar je nastal inovativen računalnik Triglav - Trident, ki je imel 3 procesorje. Leta 1982 je napredoval v svetovalca generalnega direktorja Iskra-Delta Computers in postal član uprave za strategijo raziskav in razvoja korporacije Iskra, kjer je ostal do konca svoje delovne kariere. <
><
> Med letoma 1967 in 1975 je bil prof. dr. Anton Pavel Železnikar predstavnik v Mednarodnem združenju za informatiko (International Federation for Information Processing - IFIP) in leta 1971 je organiziral svetovni kongres IFIP v Ljubljani. <
><
> V zgodnjih 70 letih 20. stoletja je bil član programskega odbora jugoslovanskega mednarodnega simpozija o obravnavanju podatkov FCIP, ki je vsako leto potekal na Bledu. Od leta 1976 do 1981 je bil predsednik Slovenskega društva INFORMATIKA, nato pa je od leta 1977 naprej prevzel tudi vlogo urednika časopisa Informatica. <
><
> V svojem raziskovalnem delu se je prof. dr. Železnikar osredotočil na teorijo preklopnih vezij, funkcijo algebralne logike, avtomatiko, algoritme, informacijsko logiko, paralelne računalniške sisteme, pa tudi strategijo računalniške industrije. Od leta 1980 se je predvsem posvečal področju umetne inteligence in zavesti. Ob njegovi sedemdesetletnici so na univerzi Charleton v Illinoisu, ZDA, priredili konferenco o filozofiji in znanosti, na kateri je imel pomembne referate. Za svoje delovanje je prejel več priznanj. <
><
> Prof. dr. Anton Pavel Železnikar je večino svojega življenja posvetil raziskovanju informacijske teorije, vključno s filozofijo informacijskega fenomenalizma, teorijo informacijskih pojavov, informacijskimi stroji in informacijskimi operacijskimi sistemi, informacijskimi raziskavami v literaturi, medijih, komunikaciji s pomočjo teorije in strojev, informacijsko teorijo zavesti ter programiranjem informacijskih entitet. <
><
> V svoji dolgi in plodni znanstveni karieri je objavil več kot 100 znanstvenih in raziskovalnih člankov v štirih jezikih ter 2 knjigi. <
><
> Objavil je razprave v različnih časopisih, med drugim: <
> Telefunken-Zg (Frankfurt, 1954: Die geometrische Transformation von Impendanzdiagrammen), EV (1957: Magnetostrikcijski vod), Glasnik matematičko fizički i astronomski (Zgb, 1960: Problemi rešljivosti propozicijskih enačb; 1962: Nekateri aritmetični normalni algoritmi, Behandlung logistischer Probleme mit Ziffernrechner), Elektrotehnika (1964: Opombe o programiranih abstraktnih avtomatih), Mathematical systems theory (New York, 1967: Prekrivajoči se algoritmi), Automatika (Zgb, 1975: Uvod v normalne informacijske sisteme), Informatica (1987: Na poti do informacij; 1988/9: Informacijska logika; 1989: Informacijski principi in formalizacija), Cybernetica (Namur, Belgija, 1988: Načela informacij; 1988, 1989: Določitve informacij I, II) in drugje. Poleg tega je napisal več priročnikov za visokošolski študij, med njimi: Some algorithm theory and its applicability (1963), Splošna teorija substitucijskih algoritmov in njena povezava z digitalnimi avtomati (1966), Formalni jeziki in problemi analize (1968), A parsing concept for a high-level programming language (1968), Prekrivni jeziki I, II (1968, 1969), Linear overlapping algorithms (1969), Linear overplanning languages (1969), Jezik in jezikovno prevajanje I, II (1970, 1971), Prevajalniki (1977). <
><
> Dr. Anton P. Železnikar je bil eden od vizionarjev slovenske informatike. Videl je več korakov naprej. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen s strani Nacionalne znanstvene ustanove in drugih strokovnih združenj iz bivše Jugoslavije med leti 1968 – 1990. Je član Mednarodne akademije znanosti San Marino, Kibernetske akademije Stefan Odobleja, Lugano in Mednarodnega združenja za kibernetiko, Belgija. <
><
> Razstava Izvori prihodnosti, ki do 3. maja 2026 poteka v galeriji Kresija v Ljubljani ob 50 letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji, v svoji predstavitvi med drugim predstavlja tudi razmišljanje dr. Ivana Bratka. »Zgodba se začne septembra 1970. Trije nedavni diplomanti elektroinženirstva, Iztok Lajovic, Vladislav Rajkovič in jaz, smo obiskali dr. Antona Železnikarja, vodjo E4 oddelka na Institutu "Jožef Stefan". Izrazili smo željo po delu na inštitutu in vprašali, česa se lahko lotimo. Dr. Železnikar je bil izredno odprtega duha. V parih minutah se je naš pogovor osredotočil na umetno inteligenco. Slišali smo za obstoj tega področja in si predstavljali, da je razburljivo. To nam je zadostovalo,« se začetkov spominja dr. Ivan Bratko.|| || {{attachment:Zapustilnasje/BorisFrlec.jpg|Boris Frlec|width=225px}} <
><
> ''Prof. dr. Boris Frlec <
> 10. februar 1936 – februar 2026''|| '''~+Zapustil nas je prof. dr. Boris Frlec+~''' <
><
> Z globoko žalostjo in iskrenim spoštovanjem smo na Institutu "Jožef Stefan" in v širši slovenski znanstveni skupnosti sprejeli vest o smrti prof. dr. Borisa Frleca, enega najvidnejših predstavnikov slovenske znanosti in diplomacije druge polovice 20. stoletja. Bil je kemik svetovnega formata, dolgoletni direktor našega inštituta (1975–1984), redni profesor anorganske kemije, podpredsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije, veleposlanik in minister za zunanje zadeve Republike Slovenije v ključnem obdobju osamosvajanja ter mednarodnega uveljavljanja Slovenije. Leta 2025 je prejel prvo priznanje Ministrstva za zunanje in evropske zadeve za življenjsko delo v diplomaciji. <
><
> Boris Frlec se je rodil 10. februarja 1936 v Ljubljani v družini Franca in Antonije Frlec. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v rodnem mestu, kjer je leta 1954 maturiral. Leta 1959 je diplomiral na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani (danes del UL FKKT). Že v času študija se je honorarno zaposlil na Institutu "Jožef Stefan", po diplomi 1959 pa se je na Institutu zaposlil redno in začel svojo raziskovalno pot kot mladi kemik. Podiplomski študij je nadaljeval v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu, kar mu je omogočilo širok mednarodni pogled in stike, ki so kasneje zaznamovali njegovo kariero. <
><
> Na Institutu "Jožef Stefan" je hitro napredoval: postal je vodja laboratorija, pomočnik direktorja (1974) in nato direktor (od 9. aprila 1975 do 14. februarja 1984). Pod njegovim vodstvom je inštitut doživel »zlato obdobje« slovenske znanosti: razširil se je obseg raziskav, okrepilo se je mednarodno sodelovanje, uvedeni so bili novi programi in oprema, zlasti na področjih anorganske kemije, materialov, jedrske tehnologije in fluorovih spojin. Boris Frlec je bil ključen pri razvoju mladih raziskovalcev in pri uveljavitvi IJS kot vodilne ustanove v regiji. Posebej pomemben je njegov prispevek k rojstvu in uspešni izvedbi programa Mladi raziskovalci (prvotno '2000 mladih raziskovalcev'), ki je od 1985 dalje izobrazil dobrih 7000 doktorjev znanosti in močno kadrovsko okrepil slovensko družbo in še posebej znanost. <
><
> Leta 1981 je postal redni profesor anorganske kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (danes FKKT) Univerze v Ljubljani, na kateri je predaval in mentoriral številne generacije študentov in doktorandov. <
><
> Njegovo znanstveno delo je bilo osredotočeno na raziskovalno področje kemije fluora, kjer je pomembno prispeval k pripravi takrat izjemno redkih spojin z žlahtnimi plini in spojin v kompleksnih anorganskih sistemih. Posebej dragocene so bile njegove inovacije in tehnične izboljšave, ki so oblikovale in spremenile delo raziskovalne skupine. Objavil je vrsto člankov v prestižnih mednarodnih revijah, sodeloval pri ključnih projektih in pridobil mednarodno priznanje za natančnost, inovativnost in interdisciplinarni pristop. Bil je član številnih znanstvenih društev in odborov. <
><
> Leta 1984 je postal podpredsednik Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije (1984–1989). V tem obdobju je močno podpiral razvoj slovenske znanosti in visokega šolstva, prizadeval si je za večjo uveljavitev znanja v delovanju celotne družbe. Po osamosvojitvi Slovenije je prevzel diplomatske funkcije: bil je veleposlanik v ključnih državah in nato minister za zunanje zadeve (1997–2000) v obdobju, ko je Slovenija intenzivno gradila mednarodne vezi, se pripravljala na vstop v EU in NATO ter uveljavljala svojo suverenost. Njegova diplomatska pot je temeljila na umirjenosti, strokovnosti in sposobnosti graditi mostove med različnimi političnimi in kulturnimi svetovi. <
><
> Tudi po upokojitvi septembra 2006 je ostal aktiven v javnem življenju: sodeloval je v razpravah o zunanji politiki, znanosti in diplomaciji, delil izkušnje z mlajšimi generacijami in spremljal razvoj Instituta "Jožef Stefan", kjer je bil imenovan za častnega člana. <
><
> Prof. dr. Boris Frlec je bil človek izjemne integritete, širokega obzorja in globoke zavezanosti Sloveniji. Znal je združevati znanstveno natančnost z vizijo za razvoj institucij, države in mednarodnega sodelovanja. Pod njegovim vodstvom je IJS postal prostor, kjer so se rojevale generacije raziskovalcev, ki danes nosijo slovensko znanost v svet. Njegova etika dela, spoštovanje do sodelavk in sodelavcev ter sposobnost videti dlje od trenutnih izzivov ostajajo trajen zgled za vse nas, znanstvenike, diplomate, učitelje in vodje. <
><
> V imenu celotne skupnosti Instituta "Jožef Stefan", njegovih nekdanjih in sedanjih sodelavcev, študentov, kolegov z univerz, diplomatskih krogov ter vseh, ki smo imeli čast ga poznati, izrekamo najgloblje sožalje njegovi družini, prijateljem in vsem, ki jim je bil drag in pomemben. Hvala vam, profesor Frlec, za vse, kar ste dali Institutu "Jožef Stefan", slovenski znanosti, diplomaciji in domovini. Vaš odtis bo ostal globoko in za vedno vtisnjen v našo zgodovino. Naj vam bo lahka slovenska zemlja. <
><
> Ljubljana, februar 2026 <
><
> Prof. dr. Leon Cizelj <
> v imenu Instituta "Jožef Stefan" <
> in njegovih nekdanjih ter sedanjih <
> sodelavk in sodelavcev|| || {{attachment:Zapustilnasje/DanijelaRaickovic.jpg|Danijela Raičković|width=225px}} <
><
> ''Spomin… <
> Edini, ki ostane močan nad vsem, <
> edini cvet, ki ne ovene, <
> edini val, ki se ne razbije, <
> edina luč, ki ne ugasne.''|| '''~+Zapustila nas je Danijela Raičković+~''' <
><
> Draga Danijela, naša Dida - spomin nate ni le nežna misel, temveč del nas, ki bo ostal živ v vsakem trenutku, ko se bomo ustavili in prisluhnili tišini. Bila si punca vedrine, dobrosrčnosti in toplega nasmeha, tiste vrste človek, ki zna s svojo prisotnostjo razbliniti senco in vnesti svetlobo tja, kjer je manjkala. S svojo prijaznostjo si mnogim olepšala dneve, s svojo srčnostjo pa si pustila sled v vsakem, ki te je poznal. <
><
> Tvoja ljubezen do glasbe je bila tvoj podpis - melodija, ki si jo delila z nami in ki še zdaj nežno odmeva v naših spominih. Glasba te je spremljala skozi življenje, tako kot si ti spremljala nas - s toplino, razumevanjem in radostjo. <
><
> Hvaležni smo za vsak trenutek, ki smo ga preživeli s teboj. V tvojem nasmehu smo čutili iskrenost, v tvojih besedah mir, v tvojem pogledu dobroto. Tvoja pot se je zaključila, a tvoje sledi ostajajo – v zgodbah, ki jih bomo pripovedovali, v pesmih, ki jih bomo poslušali, in v srcih, ki si jih dotaknila. <
><
> Počivaj v miru, draga Dida, med zvezdami, kjer ti pripada mesto svetleče in tiho. <
><
> Naj tvoj smeh in tvoja svetloba še naprej grejeta vse, ki te nosimo v sebi. <
><
> Danijelin pogreb bo v četrtek, 6. 11. 2025, ob 13.00 na pokopališču Divača - stari del. Žara bo v vežici ob 11.00.|| || {{attachment:Zapustilnasje/AndrejLikar.jpg|prof. dr. Andrej Likar|width=225px}}|| '''~+Umrl je prof. dr. Andrej Likar (1948-2025)+~''' <
><
> Z žalostjo sporočamo, da nas je zapustil naš spoštovani sodelavec, nekdanji vodja Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij in dolgoletni član Znanstvenega sveta Instituta. <
><
> Andrej Likar je bil slovenski fizik in univerzitetni profesor, ki je pomembno zaznamoval področje fizike v Sloveniji, zlasti področje fizikalnih merjenj ter fizike nizkih in srednjih energij. Diplomiral je leta 1971 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1976 tudi doktoriral iz fizike jedra. Od leta 1971 je bil zaposlen na matični fakulteti, od leta 1989 kot redni profesor in dekan FMF v mandatnem obdobju 2009-2011. Strokovno se je izpopolnjeval na Univerzi v Uppsali na Švedskem, leta 1972 pa je postal višji raziskovalni sodelavec na Institutu "Jožef Stefan". Bil je tudi predsednik Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA), od leta 2015 pa častni član tega društva. <
><
> Prof. dr. Andrej Likar je bil vrhunski fizik na področju fizike jedra in fizikalnih merjenj, ki je kot mentor in profesor znanje nesebično prenašal na mlade rodove. Bil je izjemno prijeten, spoštljiv in blag človek, z neverjetnim darom za pripovedovanje. Zelo ga bomo pogrešali – ne le kot vrhunskega fizika, temveč tudi kot izjemnega človeka. <
><
> Pogreb bo v soboto, 11. 10. 2025, ob 11.00 na pokopališču v Polju izpred mrliške vežice 1. <
><
> Svojcem izrekamo iskreno sožalje.|| || {{attachment:Zapustilnasje/VeselkoZagar.jpg|Veselko Tihidrag Žagar|width=225px}}|| '''~+Zapustil nas je Veselko Tihidrag Žagar+~''' <
><
> Z žalostjo sporočamo, da se je po dolgi bolezni od nas poslovil upokojeni inženir kemije Veselko Tihidrag Žagar. Na Institutu se je zaposlil leta 1972 in celo kariero, vse do leta 2012, s profesorjem Janezom Seligerjem deloval v Laboratoriju za jedrsko kvadrupolno dvojno resonanco. Veselko Tihidrag Žagar je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju originalnih metod jedrske kvadrupolne dvojne resonance na področju fizike trdne snovi, na področju tekočih kristalov in aktivnih farmacevtskih učinkovin. <
><
> Na Odseku za fiziko trdne snovi F5 ga bomo ohranili v spominu kot zelo vestnega, prijaznega in duhovitega sodelavca. <
><
> Pogreb bo v soboto, 11. 10. 2025, ob 12.00 na pokopališču Nove Žale, izpred mrliške vežice 2. <
><
> Svojcem izrekamo iskreno sožalje.||