'''Mnenje Znanstvenega sveta Instituta o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020'''
 
Znanstveni svet Instituta Jožef Stefan je na 179. izredni seji dne 26. oktobra 2010 razpravljal o Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020. Člani ZS so ugotovili, da je ta dokument pomemben korak v pozitivni smeri glede na prejšnja Izhodišča za pripravo RISS. ZS zato pozdravlja napore, ki jih je MVZT vložil v pripravo tako pomembnega dokumenta, še zlasti pozdravljamo dejstvo, da je iz RISS jasno razvidna temeljna vloga znanosti v slovenski družbi 21. stoletja. ZS pa pogreša neposredno in jasnejšo povezavo med RISS in Nacionalnim programom visokega šolstva, vendar meni, da bo to mogoče upoštevati v končnem dokumentu.

Znanstveni svet IJS je še posebej razpravljal o treh predlogih za dopolnitev RISS.

1. Preambula: ZS IJS predlaga, da se v uvodnem delu RISS doda preambula, v kateri država Slovenija priznava trajno privrženost znanosti in ugotavlja vodilno vlogo znanosti pri družbenemu napredku in ustvarjanju blaginje za državljane Slovenije. Slovenija podpira celovitost in nedeljivost znanosti, ter podpira krepitev avtonomije znanosti in njenih institucij s ciljem večanja znanstvene moči Slovenije. RS podpira usklajeno soodvisnost znanosti, razvoja in inovacij, kar edino vodi k splošnemu družbenemu napredku in blaginji.

2. Ukrepi: ZS IJS predlaga, da se v RISS doda prednostni seznam od 5 do 10 ukrepov (v obliki »Executive Summary«), ki so razvrščeni po vrstnem redu njihove pomembnosti. ZS predlaga naslednji vrstni red ukrepov po njihovi pomembnosti:

 * Ukrep: Oblikovanje programa »Mladi doktorji znanosti v gospodarstvu«, s katerim bi dosegli povečanje števila doktorjev znanosti, prednostno v naravoslovju in tehniki. RISS pravilno ugotovlja, da slovenskim podjetjem primanjkuje 10 000 razvojnih inženirjev, ZS IJS pa dodaja, da gospodarstvu primanjkuje tudi 3 000 doktorjev znanosti, zlasti naravoslovja in tehnike, ki bodo te razvojne inženirje vodili k inovacijam in ki bodo sposobni prenašati znanje iz znanstvene sfere v gospodarstvo. RISS naj zastavi bolj ambiciozno povečanje človeških virov. Potrebno je izoblikovati konkreten načrt s konkretnimi ukrepi, kako bomo prišli do visoko usposobljenih strokovnjakov v podjetjih (njihovo število, finančna sredstva, infrastruktura, roki), ki jih potrebujemo za inovacijski preboj Slovenije.
 * Ukrep: Vzpostaviti mehanizme za uspešno sodelovanje znanosti in gospodarstva in prednostno spodbujanje pionirskih temeljnih ter v ključne tehnologije usmerjenih aplikativnih raziskav, ker bomo z več mladimi doktorji znanosti v podjetjih povečevali sposobnost slovenskega gospodarstva za prenos znanstvenih spoznanj in razvoj novih tehnologij. To je v RISS že delno predvideno s spodbujanjem skupnih projektov in spodbujanjem pionirskih raziskav, ki jih po mnenju ZS IJS lahko izvajajo samo vrhunske znanstvene institucije. ZS predlaga, da se v Slovenijo prenesejo dobre prakse in učinkoviti modeli projektnega sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, ki so znani iz razpisov EU, kakor tudi učinkoviti model spodbujanja pionirskih raziskav, kot ga uporablja European Research Council. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti gradnji evropsko primerljivega sistema ocenjevanja prijav in evalvacije rezultatov raziskovalnega dela.
 * Ukrep: Povečati avtonomijo znanosti in njenih inštitucij. ZS IJS meni, da je znanost lahko uspešna in močna samo ob strokovni in finančni avtonomiji, ki jo trajno zagotavlja država po zgledu drugih uspešnih evropskih držav. ZS ugotavlja, da je sedanja statusna ureditev slovenskih institucij znanja v preteklih letih v veliki meri ovirala in v določenih obdobjih celo ogrozila razvoj znanosti. ZS predlaga, da se statusna ureditev znanstvenih institucij uredi z zakonom na tak način, da bodo samostojno odločale o svojem razvoju, da bodo finančno avtonomne, da bodo deregulirane in da imajo možnost izvzetja iz sistema javnih uslužbencev.
 * Ukrep: Izboljšanje vodenja in upravljanja slovenskega gospodarstva. ZS IJS meni, da je družbena, inovacijska in socialna kriza, v kateri je Slovenija, predvsem posledica slabega upravljanja slovenskih podjetij in zgrešenega razvojnega modela, ki je temeljil le na stalnem zniževanju stroškov, ne pa na vlaganjih v inovacije, napredek in razvoj. ZS IJS v RISS pogreša kritično analizo vzrokov, ki so slovenska podjetja privedla v inovacijsko krizo, ne najde tudi ukrepov, ki bi te slabosti odpravile in vzpostavili sistem odgovornega upravljanja, kakršen je poznan v državah članicah EU. ZS IJS zato predlaga, da Slovenija preko mehanizmov odločanja, ki jih ima na razpolago, zagotovi razmere in pogoje za odgovorno in strokovno upravljanje slovenskih podjetij.

 * Ukrep: Nova paradigma: Inovativno slovensko gospodarstvo. ZS IJS še posebej pozdravlja vse ukrepe, ki so že navedeni v RISS z namenom ustvarjanja novega in inovativnega gospodarstva, kot so odcepljena (angl. »spin-off«) in nova (angl. »start-up«) podjetja, hitrejša rast in prednostna podpora inovativnim podjetjem, davčna politika v korist povečevanja inovativnosti in intelektualna lastnina. ZS še posebej opozarja, da Slovenija potrebuje korenit preobrat v zavedanju javnosti o pomenu kreativnosti in inovativnosti za blaginjo družbe in njen razvoj v 21. stoletju.

3. Zakon o IJS: ZS IJS podpira približevanje raziskovalnega dela in univerzitetnega izobraževanja, vendar pa je mnenja, da priključitve znanstvenih institutov k univerzam niso korak, ki bi rešil inovacijsko krizo slovenskih podjetij. Ta ukrep ne bo pospešil prenosa znanja iz akademske sfere v poslovni sektor, niti ne bo povečal znanstvene moči Slovenije. Zato ZS IJS odločno nasprotuje apriorni priključitvi IJS kateri koli sedanji univerzi. Zato ZS IJS predlaga, da se finančna in strokovna avtonomija IJS uredi in trajno zagotovi s posebnim zakonom o IJS kot instituciji posebnega nacionalnega pomena.
 <<BR>>