Prof. Ingrid Milošev, vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan", je letošnja dobitnica prestižne mednarodne nagrade H.H. Uhlig Award, ki jo podeljuje znanstveno združenje The Electrochemical Society s sedežem v ZDA. Nagrado, ki se od leta 1973 dodeljuje v spomin na tega izjemnega znanstvenika na področju korozije, je prof. Milošev prejela za izjemne dosežke na področju znanosti in tehnologije s temeljnimi prispevki pri raziskavah inhibicije korozije, površinski obdelavi in koroziji biomaterialov. Njene raziskave se osredotočajo na korozijske procese in korozijsko zaščito tehnoloških in biomedicinskih materialov, vključno z inhibitorji korozije, sol-gel prevlekami, konverzijskimi in anorganskimi prevlekami. Dr. Milošev je objavila približno 240 člankov v revijah z recenzijo in devet poglavij v knjigah z več kot 13.300 citati (h-index 58). Ob dodelitvi nagrade je prof. Milošev imela vabljeno predavanje z naslovom »The Remarkable Versatility of Copper: From its Corrosion Resistance to Antibacterial Properties«.

V Centru Rog so 14. oktobra 2024 predstavili letošnje dobitnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj. Med petnajstimi nagrajenci sta tudi sodelavca Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Andreja Benčan Golob z Odseka za elektronsko keramiko in izr. prof. dr. Lev Vidmar z Odseka za teoretično fiziko. Prof. dr. Andreja Benčan Golob je dobitnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov. Prof. dr. Andreja Benčan Golob je s svojimi raziskavami pomembno prispevala k razvoju okolju prijaznih materialov za pretvorbo in shranjevanje energije. Izr. prof. dr. Lev Vidmar je dobitnik Zoisovega priznanja za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov. Vidmar je s svojimi ugotovitvami postavil pod vprašaj dolgo uveljavljeno teorijo o toplotnih in električnih izolatorjih ter razvil nov pristop, ki omogoča prepoznavanje toplotnih in električnih lastnosti. Svečana podelitev nagrad in priznanj bo 28. novembra 2024 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Čestitamo!

V okviru 27. multikonference Informacijska družba 2024 so 11. oktobra 2024 na Institutu "Jožef Stefan" podelili tudi nagrade 17. Mednarodne konference o prenosu tehnologij (ITTC). Letošnji nagradi za najboljšo inovacijo z javnih raziskovalnih organizacij z največjim tržnim potencialom sta prejela doc. dr. Ita Junkar z Instituta "Jožef Stefan" za novo tehnologijo »SugarHeal: Sweet Relief«, ki rešuje problematiko celjenja kroničnih ran, ter prof. dr. Uroš Petrovič, prav tako z IJS, za inovacijo »Nova platforma za generiranje protiteles z eno domeno v mikroorganizmih«. Nacionalno nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za podjetja je prejelo podjetje Hidria, ugledno slovensko podjetje, zaradi zgledne uporabe sistema intelektualne lastnine in velikega poudarka na inovativnosti. Nacionalno nagrado Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za inovatorje je prejel doc. dr. Gregor Primc. V zadnjem desetletju je Gregor Primc pridobil več patentov, s čimer dokazuje svojo izjemno inventivnost in predanost aplikativnim raziskavam. Čestitamo!

V okviru 27. mednarodne multikonference Informacijska družba 2024, ki je med 7. in 11. oktobrom 2024 potekala na Institutu "Jožef Stefan", so podelili nagrade konference za dosežke v letu 2023. Nagrado za tekoče delo na področju informacijske družbe v preteklem letu je prejel prof. dr. Sašo Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan". Prof. Džeroski je najpogosteje citirani slovenski raziskovalec na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki živi v Sloveniji. Nagrado Michija-Turinga za življenjsko delo je letos prejel prof. dr. Borut Žalik. Nagrado za najboljši dosežek na področju informacijske družbe, informacijsko jagodo, je prejelo tekmovanje ACM Slovenija, nagrada za najslabši dosežek, informacijska limona, pa je bila podeljena dogajanju v zvezi z nabavo in razdeljevanjem osebnih računalnikov. Podelili so tudi nagrade Legende računalništva in informatike. Prejeli so jih Marko Bajec, Igor Bernik, Marjan Krisper, Marjan Mernik, Milan Ojsteršek, Devid Palčič in Borut Robič. Čestitamo!

V Krki so 27. septembra 2024 podelili 54. Krkine nagrade za srednješolske raziskovalne naloge. Na letošnji razpis se je odzvalo kar 100 dijakov iz 19 slovenskih gimnazij in srednjih šol s 55 pripravljenimi nalogami, od katerih jih je bilo 26 nagrajenih s Krkinimi nagradami, 29 pa s Krkinimi priznanji. Pri dveh Krkinih nagradah je bil den od mentorjev doc. dr. Peter Rodič z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan". Nagradi je prejela raziskovalna naloga “Površinska zaščita magnezijeve zlitine za aplikacije v biomedicini” avtorice Mije Kapun ter mentorjev doc. dr. Petra Rodiča in Grega Celcarja z Gimnazije Jožeta Plečnika (GJP). Nagrajena je bila tudi raziskovalna naloga “Lasersko strukturiranje površine aluminijeve zlitine za pripravo superhidrofobnih površin” avtorjev Maksa Laha in Maja Horvata ter mentorjev doc. dr. Petra Rodiča, doc. dr. Matica Možeta s FS UL in Grega Celcarja z GJP. Raziskovalno delo Maksa in Maja je bilo predstavljeno tudi na simpoziju pred slavnostno podelitvijo. Čestitamo nagrajencem in se veselimo nadaljnjega sodelovanja z nadobudnimi srednješolskimi raziskovalci tudi v prihodnje.

Tehniška univerza v Harbinu na Kitajskem je vodjo Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leona Cizlja imenovala za gostujočega profesorja za obdobje petih let. Gre za univerzo z največjim programom jedrskega inženirstva na Kitajskem in s tem tudi na svetu. Za več kot 1.200 študentov, od tega skoraj 150 mednarodnih, skrbi hitro rastoči kolektiv več kot osemdesetih pretežno zelo mladih profesorjev. Prof. Cizlju je odločbo o imenovanju in pečat šole izročil podpredsednik univerze prof. dr. Yu Zhiven ob prisotnosti dekana Fakultete za jedrske znanosti in tehnologije prof. dr. Tan Sichao in prodekanice prof. dr. Gao Puzhen. Med obiskom je prof. Cizelj vodil tudi mednarodno evalvacijo programa jedrskega inženirstva, ki so jo opravili ugledni profesorji iz ZDA, Koreje, Tajvana, Hong Konga, Pakistana, Italije, Dominikanske republike in Kitajske inženirske akademije. Predstavil je tudi raziskave uporabe umetne inteligence pri napovedovanju težkih nesreč v jedrskih elektrarnah, ki jih v okviru Horizon Europe projekta ASSAS vodita Odseka za tehnologije znanja in reaktorsko tehniko.