Aktualno

Vabilo na dogodek SurfBio Innovation Hub

23. oktober 2023

Kot del projekta Twinning Surfbio vas 9. novembra 2023, od 12. do 16. ure z veseljem vabimo na slavnostno odprtje Inovacijskega središča za raziskave površin in koloidne biologije. Ta dogodek predstavlja pomemben mejnik v našem prizadevanju za vzpostavitev inovacijskega središča, ki bo povečalo vidnost področja koloidne biologije, nam pomagalo zgraditi široko znanstveno skupnost in partnersko mrežo ter nam omogočilo bolj učinkovit pristop k izzivom, s katerimi se sooča industrija. Lahko se udeležite osebno v predavalnici na Reaktorskem centru na Odseku za okoljske znanosti ali virtualno, in iskreno upamo, da se nam boste pridružili pri tej proslavi. Prosimo, da se registrirate tukaj. Dogodek je brezplačen. Več informacij najdete na povezavi.

Naslednji dan, 10. novembra, od 9. do 13. ure organiziramo zimsko šolo Raziskovanje interakcij med mikrobnimi celicami in površino ter celuloznimi koloidi: napredne analitične metode, izobraževalni dogodek, na katerem se lahko študenti in raziskovalci naučijo o naprednih analitičnih metodah, uporabljenih pri proučevanju različnih celičnih interakcij. Dogodek bo prav tako organiziran v hibridni obliki. Prosimo, da se registrirate tukaj. Udeležba je tudi brezplačna.

Interni poziv za zbiranje predlogov za dodelitev sredstev RSF v letu 2023

20. oktober 2023

Poziv je namenjen zagotavljanju dodatnih sredstev za razvoj širše znanstvenoraziskovalne dejavnosti Instituta "Jožef Stefan" s področja znanosti, s poudarkom na kariernem razvoju mladih, na področju razvoja infrastrukture, in na področju strateških projektov in inovativnosti, in da se na ta način raziskovalcem olajša in omogoči ustvarjanje obetajočih novih raziskovalnih področij ali da se izboljša rezultate obstoječega dela.

Interni poziv za zbiranje predlogov za dodelitev sredstev RSF v letu 2023 [PDF]

OBRAZCI

Prijavni obrazec IA: podpora kariernemu razvoju raziskovalkam in raziskovalcem na začetku kariere
Prijavni obrazec IB: Podpora doktorandkam in doktorandom
Prijavni obrazec IC: Podpora raziskovalkam in raziskovalcem iz rizičnih držav
Prijavni obrazec IIA: Kritje amortizacije raziskovalne opreme
Prijavni obrazec IIB: Kritje stroškov nadgradnje in obnove laboratorijev
Prijavni obrazec IIIA: Sofinanciranje organizacije znanstvenih in strokovnih srečanj
Prijavni obrazec IIIB: Podpora strateškim projektom
Prijavni obrazec IIIC: Podpora nacionalnim iniciativam
Prijavni obrazec IIID: Podpora inovacijski dejavnosti

ČASOVNICA

Rok za objavo internega poziva: petek, 20. 10. 2023
Rok za oddajo vlog: petek, 27. 10. 2023
Objava končnega sklepa o izboru: petek, 10. 11. 2023

Nobelove nagrade 2023

4. oktober 2023

Nobelovo nagrado za medicino sta prejela Katalin Kariko in Drew Weissman za raziskave, ki so pripomogle k razvoju učinkovitih mRNK-cepiv proti covidu-19.

Prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo:
»Biologija RNA je hitro razvijajoče se področje, ki je v zadnjih letih močno napredovalo in obeta nove in bolj učinkovite pristope za razvoj terapij. Tudi biokemijski odseki na IJS se ukvarjamo z raziskavam tega področja pri različnih boleznih. Naša skupina se ukvarja z molekularnimi procesi, povezanimi z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so amiotrofična lateralna skleroza (ALS), frontotemporalna demenca (FTD) in Alzheimerjeva bolezen. Proučujemo predvsem povezanost bolezni z jedrskim transportom, celičnim odzivom na stres in različnimi spremembami v makromolekularnih interakcijah (protein : protein in protein : RNA).«

Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli francoski znanstvenik Pierre Agostini, madžarsko-avstrijski znanstvenik Ferenc Krausz in francosko-švedska znanstvenica Anne L'Huillier za svoj prispevek k raziskovanju dinamike elektronov v atomih in molekulah.

Prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi:
»S tovrstnimi metodami lahko merimo dogajanje znotraj molekul, denimo, kako se elektroni gibljejo v kemičnih reakcijah. Če znamo elektrone opazovati med tem, ko kemične reakcije še potekajo, lahko veliko bolje razumemo te pojave. Znanstveniki v laboratoriju sunke svetlobe razdelijo s pomočjo zrcal in jih nato spet združijo, pri tem pa pride do kratkih zakasnitev med sunki. S prvim sunkom snov vzbudimo in dosežemo prehode oziroma določene fenomene, z drugim sunkom, ki je ustrezno zakasnjen za nekaj atosekund, pa opazujemo, kako se sistem vrača v prvotno stanje. Tudi v laboratoriju za ultrahitro spektroskopijo na Institutu "Jožef Stefan", opravljamo takšne raziskave, ki temeljijo prav na odkritjih moje znanstvene kolegice Anne L'Huillier in preostalih dveh Nobelovih nagrajencev. Napravo je načrtoval Mihailovićev sodelavec Igor Vaskivskyi, znanstvenik iz Ukrajine, ki se je že pred leti pridružil Institutu "Jožef Stefan", vmes pa se je izpopolnjeval tudi na Švedskem. Leta 2019, po povratku v Slovenijo, je kandidiral na internem razpisu inštituta in na njem pridobil zagonska sredstva, s katerimi se je lotil gradnje. Ko bo naprava dokončana, bo dr. Vaskivskyi z njo lahko proučeval zelo podrobne lastnosti snovi. Če denimo opazujemo določeno kovino, sicer vemo, da je kovina, ne vemo pa, kako je nastala. S kratkimi pulzi svetlobe, ki jih bomo proizvajali, bomo lahko ugotovili tudi to. Laserska metoda, ki jo razvijamo, bo med drugim uporabna pri proučevanju lastnosti magnetnih snovi, ki se uporabljajo za izdelavo spominskih elementov v računalniških pomnilnikih. A to še zdaleč ni edina uporabna vrednost te naprave. Pravzaprav izdelujemo orodje, s katerim je mogoče proučevati lastnosti zelo raznolikih snovi.«

Nobelovo nagrado za kemijo so prejeli Moungi Bawendi, Louis E. Brus in Aleksej Ekimov za prispevek na področju kvantnih pik, je sporočila Švedska kraljeva akademija znanosti.

Doc. dr. Matjaž Humar, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi in vodja laboratorija Humar Lab:
»Kvantne pike so nano kristali polprevodnikov, pri katerih zaradi njihove majhne velikosti pridejo do izraza kvantno mehanski pojavi, ki bistveno vplivajo na njihove optične in elektronske lastnosti. Te edinstvene lastnosti, kot je na primer barva fluorescence, je mogoče kontrolirati že z samo velikostjo kvantnih pik. Njihova uporaba sega na veliko različnih področij in izdelkov. Uporabljajo se v televizijskih zaslonih (QLED), svetilih in v biomedicini za študij bioloških procesov. V prihodnosti pa imajo izjemen potencial za uporabo v sončnih celicah, za izdelavo izjemno majhnih senzorjev in tranzistorjev, in v kvantni komunikaciji. Na Institutu "Jožef Stefan" se s kvantnimi pikami ukvarjamo iz najrazličnejših vidikov, vključno z njihovo sintezo, teoretičnimi in eksperimentalnimi raziskavami njihovih lastnosti, kakor tudi njihovo uporabo v virih svetlobe in za biološke raziskave.«

Institut "Jožef Stefan" se je s takojšnjimi akcijami vključil v pomoč in reševanje prizadetim ljudem in območjem

16. avgust 2023

IJS je organiziral hitro zbiralno akcijo denarnih sredstev, v kateri je zbral 9.000 EUR in jih namenil za najnujnejše potrebščine za odpravo posledic v enem od zbirnih centrov v Savinjski dolini.
Eno od najbolj prizadetih območij je bilo območje Savinjske doline, še posebej blizu Savinje. V občini Polzela je voda udrla preko nasipa pri avtopoligonu Ločica, odnašala avtomobile in uničevala izven rečnega toka, da je veliko stanovanjskih hiš 'plavalo' v mulju, tudi ob upadli gladini. Vodo so gasilci črpali iz spodnjih prostorov in čistili ceste. Pomoč Karitas, Rdečega križa, občine, Civilne zaščite, gasilcev, mladih prostovoljcev in darovalcev dobrotnikov se zbira v športni dvorani košarkarskega kluba. Vzorno sodelovanje je navdušilo še druge. Na pobudo domačinke dr. Andreje Jelen so tudi direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar in zaposleni s tamkajšnjega območja nemudoma organizirali pomoč: agregate za električno energijo, črpalke, razvlažilnike, orodje, gorivo, sredstva za dezinfekcijo ter vodo, ki so jo s kombijem pripeljali na Polzelo. Po ogledu posledic povodenj so se odločili še za nakup čistil, sredstev za osebno higieno in najnujnejše hrane.
Dragi donatorji, hvala za vse, najbolj ker pomagate TAKOJ na najboljši možen način. Treba je odstraniti mulj in druge nanose, odstraniti vse neuporabno, razvlaževati in razkužiti prostore, šele potem popravljati zgradbe, beliti, polagati talne obloge, popravila in opremljanje. Odpravljanje škode bo še nekaj časa zahtevno in dejstvo je, da so v stiski prostovoljci, pa vseeno svoj čas namenijo soljudem. Hvala vsem, ki sodelujete in ki darujete!

Fotografije poplav v Savinjski dolini - Foto Andreja Jelen

IJS za članice in člane sindikata SVIZ

16. avgust 2023

Po Pravilniku o finančnih in solidarnostnih pomočeh SVIZ članice in člani lahko zaprosite tudi za solidarnostno pomoč SVIZ. Ta se dodeljuje na treh nivojih, najprej za pomoč zaprosite v sindikatu zavoda, po dodelitvi pomoči v zavodu lahko sindikalni zaupnik vašo vlogo skupaj z ustreznimi dokazili (opis situacije, fotografije in zapisniki o nastali škodi na nepremičninah in premičninah) posreduje na OO Ljubljane in okolice, v najtežjih situacijah pa bodo vloge posredovane tudi na SVIZ Slovenije. Skupna višina dodeljene solidarnostne pomoči v okviru SVIZ znaša 1.252 EUR. Predlagamo vam tudi, da spremljate obvestila vaših sindikalnih zaupnikov in spletno stran SVIZ glede morebitnih dodatnih akcij za pomoč prizadetim v poplavah.
Za vse informacije pišite na metka.straus@ijs.si.

Poročilo o vzorčenju ELME

16. avgust 2023

V soboto, 12. avgusta 2023, so raziskovalci ELME (Ekološki laboratorij z mobilno enoto), ki deluje v okviru Civilne zaščite RS, izvedli vzorčenje v Mežiški dolini, analize vzorcev bodo izvedli v laboratorijih Odseka za znanosti o okolju.

Poročilo vzorčenja s slikovnimi prilogami

IJS na terenu

16. avgust 2023

Ob različni pomoči, ki jo IJS vzpostavlja za najbolj prizadete, je pomembno tudi sodelovanje zaposlenih na terenu. Dr. Peter Rodič je vse dni pomagal kot poveljnik enote Civilne zaščite in kot prostovoljni gasilec.

Fotografije s terena - Foto Peter Rodič

Povabilo sodelavcem za pomoč mladim s prosto sobo, apartmajem ali stanovanjem

16. avgust 2023

Institut "Jožef Stefan" kot eno od možne pomoči prizadetim v poplavah zbira proste kapacitete zaposlenih, lahko je to soba, apartma ali stanovanje, ki bi jih za obdobje enega leta brezplačno oddali mladim, ki so jih poplave direktno prizadele. Razpoložljive kapacitete zbira dr. Romana Jordan na romana.jordan@ijs.si.