Foto: Arne Hodalič in Katja Bidovec

Arhiv novic

28. novembra 2023 so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili navjišje državne nagrade na področju znanosti. Med dobitniki nagrad in priznanj so tudi trije sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Dolgoletni sodelavec Instituta "Jožef Stefan" in direktor med letoma 1992 in 1996 prof. dr. Danilo Zavrtanik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo za izjemne raziskovalne rezultate na različnih podpodročjih fizike visokih energij. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju toksinologije je prejel vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti prof. dr. Igor Križaj; ob številnih odmevnih dosežkih dr. Križaja še posebej izstopata dva, ki prinašata konceptualni preboj pri zdravljenju dveh najbolj perečih boleznih današnjega sveta – Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike je prejel vodja Odseka za plinsko elektroniko prof. dr. Uroš Cvelbar, ki je dosegel velik preboj v razumevanju in uporabi plinske razelektritve. Vsem nagrajencem čestitamo!

Arhiv novic

Aktivno krmiljenje kvantnih materialov je zelo zaželeno za širok spekter aplikacij. Metastabilna skrita stanja, kot je tisto, ki so ga pred leti odkrili raziskovalci Odseka za kopmpleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", ponujajo povsem nove funkcionalnosti. Vendar temeljni mehanizmi, ki vodijo do skritih stanj ostajajo v veliki meri odprta znanstvena tema. V novi študiji, objavljeni novembra 2023 v Science Advances, je prof. dr. Dragan Mihailović skupaj s skupino raziskovalcev iz Nemčije in ZDA raziskoval koherenčni nadzor prehoda v metastabilno skrito kvantno stanje v kvantnem materialu 1T-TaS₂. S časovno in kotno ločljivo fotoemisijsko spektroskopijo (trARPES) so v realnem času raziskovali elektronske in kolektivne vzbuditve med prehodom v skrito stanje. Z lasersko metodo optičnega vzbujanja s časovno kontrolirano sekvenco sunkov jim je uspelo koherentno krmiliti prehod v skrito fazo, s čimer so razkrili pomen kolektivnih vzbuditev in s tem pripomogli k razjasnitvi mehanizma za ta zanimiv pojav.

Arhiv novic

Izšla je monografija "Čmrlji v Sloveniji: Značilnosti, razširjenost, vrste, virusi, opraševanje", ki so jo založili Muzeji radovljiške občine. Avtorji, doc. dr. Petra Bole, prof. dr. Janez Grad, doc. dr. Anton Gradišek, Tomaž Oštir in prof. dr. Ivan Toplak, v knjigi opisujejo različne poglede na življenje teh pomembnih opraševalcev. Anton Gradišek, sodelavec Odsekov za inteligentne sisteme in fiziko trdne snovi, v svojih poglavjih opisuje preučevanje čmrljev s pomočjo senzorjev, predvsem temperature in zvoka, ki so jih opravljali skupaj s sodelavci Instituta "Jožef Stefan", s prof. Gradom ter s partnerji iz ZDA v okviru dveh projektov National Geographic. Med drugim so razvili metodo za štetje prihodov in odhodov čmrljev iz panja in metodo za prepoznavanje vrste čmrlja na podlagi zvoka brenčanja. Spremno besedo k monografiji je napisal profesor biologije, publicist in čebelar Janez Gregori. Monografija, ki je opremljena z obilico slikovnega gradiva, prinaša tudi nov pregled vrst, ki so prisotne v Slovenji. Če je prej veljalo, da pri nas živi 35 vrst čmrljev, jih zdaj poznamo 39.

Arhiv novic

Sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Lev Vidmar je uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne kariere in za svoj petletni projekt »Meje kvantnega kaosa - Boundaries of quantum chaos« pridobil 2 milijona evrov. Za Institut "Jožef Stefan" je to sedmi raziskovalni ERC projekt in v tokratnem razpisu edini slovenski, kot partnerska ustanova pa bo sodelovala tudi Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Osrednja hipoteza Vidmarjevega projekta temelji na dveh premisah: da se bližino faznega prehoda lahko zazna že v režimu, ki se zdi globoko v področju kaosa, ter da se ključne lastnosti faznega prehoda lahko opazi kot univerzalne lastnosti kvantne dinamike. Te premise omogočajo nov vpogled v razumevanje pogojev, kdaj bo zares prišlo do faznega prehoda in kdaj se ta pojavlja zgolj kot navidezna lastnost v majhnih kvantnih sistemih. Cilj projekta je tudi, da se te napovedi testirajo na najnovejših eksperimentalnih platformah, ki jih danes imenujemo kvantni simulatorji.

Arhiv novic

Na informativnem dnevu koordinatorjev Marie Skłodowska-Curie Action - MSCA, ki je potekal 9. novembra 2023 v Bruslju, so trije izbrani projekti MSCA ITN – EuPRAXIA-DN, FoodTraNet in PERSEPHONe – predstavili svoje izkušnje pri spodbujanju sinergij z drugimi projekti in pobudami. Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju, koordinatorka FoodTraNet projekta, je predstavila svoje izkušnje projekta pri vzpostavljanju sinergij z drugimi tekočimi EU projekti, kot sta PROMEDLIFE in FishEUTrust, ter posebej izpostavila plodno sodelovanje z industrijo. Primarni cilj projekta je vzpostavitev platforme za masno spektrometrijo za zagotavljanje kakovosti, varnosti in trajnosti živil ter zagotoviti usposobljenost nove generacije mladih raziskovalcev (ESR) na tem področju. Poleg tega je informativni dan koordinatorjev služil kot dinamičen forum, na katerem ti projekti niso le delili svojih dosežkov in izkušenj, ampak so tudi utrli pot za prihodnje skupno sodelovanje pri izobraževanju novih mladih kadrov v okviru MSCA programa. Posnetek lahko najdete na YouTube.

Arhiv novic

Skupina raziskovalcev z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" (prof. dr. Matjaž Žitnik, prof. dr. Matjaž Kavčič, doc. dr. Klemen Bučar, doc. dr. Andrej Mihelič, Mateja Hrast in Janez Turnšek) je v reviji Physical Review Letters skupaj s francoskimi kolegi iz Laboratorija LCPMR objavila članek z naslovom Shake-up Assisted Photoelectron Recapture. V članku poročajo o novi vrsti razpada atomskih stanj, pri kateri sodelujejo trije elektroni. Prstni odtis tridelčnega razpada so našli v modificirani obliki spektralne črte KM-LLM v resonančnem Augerjevem spektru argona, ki jo povzroči interferenca s tisočkrat verjetnejšim razpadom, pri katerem sodelujeta dva elektrona. Poskus je bil izveden na žarkovni liniji GALAXIES na sinhrotronu SOLEIL v bližini Pariza. Hkrati je izšel daljši spremljevalni članek v reviji Physical Review A, ki prikaže in analizira spektralno mapo resonančnega Augerjevega razpada dvojno vzbujenih stanj 1s⁻¹3p⁻¹nln’l’ v argonu. Gre za prvo tovrstno meritev in simulacijo razpada dvojno vzbujenih stanj v atomih.

IJS sodeluje

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike