10. aprila 2025 je Institut "Jožef Stefan" gostil Simpozij MAGNELIQ, ki je potekal v okviru projekta MAGNELIQ z naslovom "Magneto-električna tekočina – za boljše zaznavanje". Projekt koordinira prof. dr. Darja Lisjak, izvaja pa ga Odsek za sintezo materialov in kompleksne snovi Instituta v sodelovanju s partnerji s Fizikalnega inštituta Češke akademije znanosti, italijanskega CNR-IOM, Univerze v Mariboru, ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter visokotehnološkega podjetja Prensilia SRL iz Italije. Prvi del simpozija, namenjen znanstveni skupnosti, je obsegal predstavitve ključnih rezultatov projekta, še posebej razvoju novih mehkih magneto-električnih materialov, podprtih s teoretičnim modeliranjem. V drugem, aplikativno usmerjenem delu, pa so udeleženci prikazali, kako so bili ti materiali preneseni v napredne brezstične senzorske tehnologije, med njimi miniaturni optični senzor rotacije in senzor sile, namenjen uporabi v podporni medicinski robotiki. Te inovacije predstavljajo pomemben korak k vključevanju pametnih materialov v senzorike prihodnosti, z obetavnim znanstvenim in industrijskim potencialom.

Dr. Gašper Slapničar z Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" je na okrogli mizi Umetna inteligenca med prelomom in paradoksom: kakšna je prihodnost?, ki jo je organizirala AmCham Slovenija, skupaj s sogovorci iz AFLabs in Microsofta razpravljal o eni izmed najbolj perečih dilem današnjega časa: je umetna inteligenca rešitev ali del problema pri vprašanju trajnostnega razvoja. Gostje so se strinjali, da umetna inteligenca ponuja priložnosti za večjo produktivnost, optimizacijo procesov in razvoj trajnostnih poslovnih modelov. Hkrati pa so poudarili pomen kritičnega razmišljanja pri njeni uporabi ter energetske izzive, ki jih takšni modeli prinašajo. Dr. Slapničar je predstavil primere najboljših praks, kot sta model Hidra za napovedovanje poplav za jadransko regijo in pobuda SRIP Pametna mesta in skupnosti, kjer se umetna inteligenca uporablja za inteligentno upravljanje stavb, prometa in zdravstva. Razprava se je dotaknila tudi pomena zanesljivih podatkov, njihove interpretacije in digitalne pismenosti, udeleženci pa so poudarili, da so za tehtno uporabo UI nujni dobra zgodnja izobrazba, medsektorsko sodelovanje in odgovornost.

5. aprila 2025 je fundacija Breakthrough podelila t. i. znanstvene oskarje za leto 2025. Nagrado za preboj na področju temeljne fizike je podelila kolaboracijam na velikem hadronskem trkalniku v CERN-u ALICE, ATLAS, CMS in LHCb. Med 13.508 raziskovalci iz več kot 70 držav so tudi sodelavke in sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan". Prof. dr. Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev: »Po Milnerjevi nagradi, predhodnici nagrade Breakthrough, ki so jo leta 2012 za odkritje Higgsovega bozona prejeli vodje kolaboracij ATLAS in CMS, pomeni letošnja nagrada pravi preboj v podeljevanju nagrad za vrhunske znanstvene dosežke. Podeljena je vsem 13.508 znanstvenikom, sedanjim in tudi bivšim članom kolaboracij, ki so izvedle nagrajene raziskave. S tem je v popolnosti priznan kolaborativni način raziskovanja, ki vsaj v tej veji znanosti edini vodi do vrhunskih dosežkov. Ponosni smo, da je med 5.345 poimensko navedenimi člani kolaboracije ATLAS tudi okoli 20 sedanjih in bivših sodelavcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev«. Čestitamo!

V sodelovanju SRIP ToP, ki ga koordinira Center RIP na IJS in SBRA, je bil v nekdanjih prostorih Univerze v Bruslju, kjer sta bila v preteklosti navzoča tudi Albert Einstein in Marie Skłodowska Curie, organiziran dogodek z naslovom Smart Factories of Tomorrow: Transitioning to Industry 4.0/5.0. Pred številnimi poslušalci iz najrazličnejših evropskih ustanov, podjetij in združenj se je najprej predstavil SRIP ToP, nato pa so sledile predstavitve robotike (doc. dr. Igor Kovač - IJS), tehnologij vodenja (dr. Miha Glavan - IJS), sodobnih proizvodnih metod za materiale ter nano in kvantne tehnologije (prof. dr. Matjaž Spreitzer - IJS), fotonike (prof. dr. Rok Petkovšek - ULFS), plazemskih tehnologij (prof. dr. Ita Junkar - IJS), pametnih tovarn (prof. dr. Niko Herakovič - ULFS) in pametna mehatronska orodja (dr. Aleš Hančič - Tecos). Celoten program je bil dodatno obogaten s predavanji vodilnih predstavnikov: EIT Manufacturing; European Commission, DG Research and Innovation, Industry 5.0 and AI in Science Unit; European Factories of the Future Research Association EFFRA; Flanders Make - Smart Factory Benelux.

Sodelavca Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Anton Gradišek in dr. David Susič sta člana v mednarodnem konzorciju, ki ga sestavljajo še raziskovalci iz Argentine, Čila in ZDA (Columbia University, Missouri, in Massachusetts Institute of Technology Media Lab). V okviru projekta, ki ga delno sofinancira National Geographic Society, preučujejo ogroženo vrsto čmrlja Bombus dahlbomii, ki živi v Patagoniji in v Čilu. To vrsto čmrljev ogrožajo izguba habitatov zaradi intenzivnih kmetijskih praks ter uvažanja evropskih vrst za potrebe opraševanja v kmetijstvu – uvoženi čmrlji pa nato predstavljajo invazivno vrsto, ki tekmuje z domačimi. Raziskave se osredotočajo na spremljanje čmrljev s pomočjo bioakustike. Sodelavci na MIT so razvili poseben sistem kamer in mikrofonov, s katerimi se zajemajo podatki, ki se nato na Institutu "Jožef Stefan" analizirajo z metodami umetne inteligence. Bazo podatkov, ki je bila zbrana v mestu Puerto Blest v Argentini, ki poleg zvočnih posnetkov vsebuje tudi podatke o vremenu, so objavili v reviji Nature Scientific Data.

V okviru 33. Dnevov Jožefa Stefana smo podelili zlate znake Jožefa Stefana. Priznanje Institut podeljuje avtorjem najodmevnejših doktorskih del s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih. Dr. Jan Rozman, ki je trenutno v Veliki Britaniji, je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Fizikalni modeli epitelijske morfogeneze na predlog mentorja prof. dr. Primoža Ziherla z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Doc. dr. Blaž Škrlj je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Učinkovito nevro-simbolno strojno učenje na predlog mentorice prof. dr. Nade Lavrač z Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in Instituta "Jožef Stefan". Dr. Andraž Dolar je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Vpliv mikroplastike v zemlji na imunske procese pri kopenskem raku Porcellio Scaber (Crustacea:Isopoda) na predlog mentorice izr. prof. dr. Anite Jemec Kokalj z Biotehniške fakultete UL.