Na Institutu "Jožef Stefan" je 20. januarja 2026 potekala konferenca Država, gospodarstvo in javnost: Prihodnost slovenskega energetskega prehoda. Ključni politični odločevalci so s priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki opredelili temeljne vrednote in principe slovenskega energetskega prehoda ter poudarili pomen vključevanja in participacije državljanov kot temelja uspešne izvedbe. Primeri iz Evrope, Združenih držav Amerike, držav članic OECD, nizozemskega Borseleja, Irske in Mestne občine Krško kažejo, da je stopnja družbenega zaupanja in uspešnosti tako energetskega kot tudi zelenega prehoda neločljivo povezana s sodelovanjem in komuniciranjem z državljani. Upoštevanje novega odnosa med državo, gospodarstvom in javnostjo v luči zelenega prehoda in raznolikih stališč, ki so bila izražena na okrogli mizi o prihodnosti energetskega prehoda v Sloveniji, vsekakor predstavlja izziv. Konferenca je s številčno udeležbo in predstavljenimi primeri deliberacije začrtala okvire prihodnjih razprav na tem področju in možnosti učinkovitega reševanja izzivov.

S slovesnim dogodkom na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so 20. januarja 2026 obeležili začetek Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije, ki predstavlja osrednjo vstopno točko za dostop do znanj, usposabljanj in informacij s področja umetne inteligence. V konzorciju so poleg GZS partnerji tudi Institut "Jožef Stefan", Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za elektrotehniko in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Univerza v Novi Gorici, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter Inštitut ASEF za izobraževanje in raziskovanje. Center bo razvil mrežo svetovalcev za podjetja, spodbujal sodelovanje z zagonskimi podjetji in organiziral delavnice za različne deležnike. Pripravljal bo tudi analitične podlage za odločevalce, spremljal potrebe podjetij, ocenjeval učinke ter prenašal preizkušene tuje prakse v slovensko okolje in slovenske promoviral v tujini.

15. januarja 2026 je Laboratorij za vesoljsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan" obiskala Sunita Williams, ena najpomembnejših žensk na področju raziskovanja vesolja. V družbi direktorja Instituta prof. dr. Leona Cizlja, vodij laboratorija prof. dr. Igorja Mekjavića in dr. Urše Ciuha ter predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport si je ogledala človeško centrifugo in se spoznala z delom raziskovalk in raziskovalcev, vesoljske pisarne in predstavnikov slovenskih podjetij, ki so aktivna v programu Človeških in robotskih raziskav pri ESA. Še posebej je bila navdušena nad študenti izobraževalnega programa Erasmus Mundus Joint M.Sc: »Ne ustavite se, ko je nekaj težko,« jim je položila na srce in dodala: »Navdihujoče je videti, koliko se dogaja v tej mali državi, tudi na področju vesoljskih raziskav.« Laboratorij v Planici je ključnega pomena v programih ESA, raziskave pa doprinašajo pomembna dognanja ne le za astronavte, ampak tudi za spremembe v vsakdanjem življenju kot posledica neaktivnosti in različnih bolezni.

Projekt AddMag je bil izbran med uspešne projekte programa M-ERA.Net, kar potrjuje njegovo znanstveno odličnost in močan industrijski vpliv na področju naprednih magnetnih materialov. Projekt, financiran v okviru M-ERA.Net, je dokazal, da je z aditivno proizvodnjo mogoče izdelati trajne magnete z odličnimi magnetnimi lastnostmi, visoko dimenzijsko natančnostjo in bistveno boljšo trajnostjo v primerjavi s konvencionalnimi proizvodnimi postopki. Pri projektu je sodelovala tudi raziskovalna skupina Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom dr. Benjamina Podmiljšaka, ki je pomembno prispevala k razvoju in validaciji inovativnih pristopov za aditivno izdelavo magnetnih materialov ter k demonstraciji industrijsko relevantnih primerov uporabe. Uvrstitev med uspešne projekte M-ERA.Net poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri razvoju rešitev, ki podpirajo krožno gospodarstvo, zmanjšujejo odvisnost od primarnih virov redkih zemelj in krepijo strateško avtonomijo Evrope na področju trajnih magnetov.

Raziskovalke in raziskovalci Odseka za sintezo materialov in Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" so razvili dva nova sistema feromagnetnih tekočin ali tekočih magnetov. V le-teh se magnetne nanoploščice barijevega heksaferita uredijo v magnetne domene spontano, brez uporabe zunanjega magnetnega polja. Za razliko od edine do sedaj znane izotropne feromagnetne tekočine v 1‑butanolu, kjer stabilnost suspenzij nanoploščic zagotavljajo odbojne elektrostatske interakcije, v novih dveh sistemih prevladujejo sterične in solvatacijske odbojne interakcije, kar dokazuje, da je feromagnetno urejanje možno tudi brez daljnosežnih odbojnih elektrostatskih interakcij med magnetnimi nanoploščicami. Za razliko od prvotne feromagnetne tekočine v 1‑butanolu, ki se meša z veliko drugimi topili, nova dva sistema omogočata razvoj brezcevnih mikročrpalk za nepolarne sisteme z uporabo nove vodne feromagnetne tekočine in vodne sisteme z uporabo nove organske feromagnetne tekočine. Rezultati so del raziskav projekta MAGNELIQ (EU Horizon 2020, No 899285).

Sara Klopčič, Aljaž Kavčič in dr. Matjaž Humar iz Laboratorija za biološko, mehko in kvantno optiko in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so skupaj z dr. Nereo Sebastián z Odseka za kompleksne snovi v reviji Advanced Science objavili članek Electrically and Geometrically Tunable Photon Pair Entanglement from Ferroelectric Nematic Liquid Crystal. V njem so pokazali, da je v feroelektričnih nematskih tekočih kristalih mogoče generirati kvantno prepletene pare fotonov ter hkrati zvezno uravnavati njihovo stopnjo prepletenosti. Z ustreznim spreminjanjem debeline vzorca in zasuka molekul lahko preko spontane parametrične pretvorbe navzdol ustvarijo tako neprepletena kot popolnoma prepletena fotonska stanja. Poleg tega so demonstrirali, da je stopnjo prepletenosti mogoče v realnem času nadzorovati z zunanjim električnim poljem, ki vpliva na orientacijo molekul v vzorcu. Ta lastnost predstavlja pomembno prednost tekočih kristalov pred klasičnimi trdnimi nelinearnimi kristali in odpira pot k razvoju t. i. kvantnih zaslonov.