K3 / Foto

December, 2024

Božično drevo kemije (I. Milošev)

V laboratoriju so tri naše sodelavke, L. Gašparič, A. Koblar in L. Zhang, postavile posebno božično drevo, ki ga je navdihnila kemija. Namesto tradicionalnih okraskov drevo krasijo erlenmajerice, bučke in merilni valji z raznobarvnimi tekočinami. Posamezni elementi so skrbno pritrjeni na kovinski stativ z laboratorijskimi sponami. Topel sij lučk, nežno ovit okoli stekel, daje celotni postavitvi praznično vzdušje in poudari barvno paleto tekočin. Vesele praznike!

November, 2024

Fotografije iz kiparske razstave Boštjana Kavčiča “Vrnitev Boginje Izide”, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija (A. Kraš)

Patina je površinska plast, ki nastane na bakru, njegovih zlitinah (kot sta bron in medenina) ter drugih kovinah zaradi naravne oksidacije ali umetnega nanašanja s kemikalijami in toploto, da se doseže določen estetski učinek. Patina povečuje vizualno privlačnost kovine, saj ji doda barvo, teksturo in globino ter pogosto ustvarja staran ali antičen videz.
Na razstavi Boštjana Kavčiča so bile bronaste skulpture obdelane z različnimi patinami, da bi ustvarile edinstvene teksture in barve ter obogatile njihove vizualne in simbolne lastnosti. Na primer, turkizna patina, ustvarjena z bakrovim nitratom in amonijevimi solmi, daje živahen modro-zelen odtenek, medtem ko žadasta patina, običajno narejena z uporabo bakrovega acetata ali bakrovega klorida, ustvari bogat zelen ton, ki spominja na žad. Modro-siva patina nastane z uporabo amonijevega klorida ali bakrovega nitrata, kar ustvari subtilen sivkast odtenek, medtem ko starodavna zelena patina, dosežena z bakrovim sulfatom ali drugimi bakrovimi solmi, posnema vremensko obrabljen videz starih bronastih predmetov.Posebno redka rubinasta patina nastane z uporabo bakrovih soli in nadzorovane toplote, kar zagotavlja globok in izrazit rdeč odtenek. Svetlo rjava patina, ustvarjena z železovim nitratom ali žveplovim lugom, skulpturam doda topel, zemeljski ton. Te raznolike patine ne le poudarjajo estetske lastnosti skulptur, temveč tudi prispevajo k sodobni reinterpretaciji mita o boginji Izidi in s tem bogatijo pripoved s sodobnim umetniškim izrazom.

Oktober, 2024

WD-40, Ljubljana, Slovenija. (A. Kraš)

Ali ste vedeli, da je WD-40, nepogrešljiva rešitev za vse, od odvijanja zarjavelih vijakov do “utiševanja” škripajočih vrat, dobil ime po 40. poskusu izpodrivanja vode (angl. "Water Displacement 40th" formula)? Norman Larsen in njegova ekipa so leta 1953 potrebovali kar 40 poskusov, da so našli pravo formulo. Sprva je bil izdelek razvit za zaščito rakete Atlas pred korozijo, zdaj pa je nepogrešljiv v vsakem domu in delavnici po vsem svetu.
Zato se naslednjič, ko vas premagajo neuspehi ali obup, spomnite, da tudi najboljši dosežki zahtevajo vztrajnost in potrpežljivost. Dobre stvari potrebujejo svoj čas! To leto WD-40 praznuje 71. obletnico! Nazdravimo vztrajnosti in pogumu, da nikoli ne obupamo! 🎉

September, 2024

Eifflov stolp v času olimpijskih iger 2024 (levo) ter Eifflov stolp od blizu (desno). (A. Kraš in T. Poženel Kovačič)

Prvotno zgrajen kot začasna struktura za Svetovno razstavo leta 1889 v Parizu ob praznovanju 100. obletnice francoske revolucije, je Eifflov stolp sčasoma postal eden najbolj prepoznavnih svetovnih znamenitosti. Stolp, ki ga je zasnoval Gustave Eiffel ob pomoči inženirjev Maurica Koechlina in Émila Nouguierja, je bil sprva namenjen, da stoji le dve desetletji. Vendar pa je njegova uporabnost za znanstvene poskuse in radijske prenose hitro pokazala njegov pomen, kar je privedlo do njegovega statusa kot simbol Pariza.

Danes Eifflov stolp ostaja ponosni simbol mesta in je imel pomembno vlogo tudi na olimpijskih igrah leta 2024, kjer simbolizira mednarodno sodelovanje in obeležuje še eno stoletnico, odkar je Pariz nazadnje gostil igre. Poleg tega je bil Pariz letos gostitelj Evropske korozijske konference – EUROCORR.

Da bi ohranili njegovo strukturo in ikonični videz, je stolp vsakih sedem let prebarvan s približno 60 tonami posebne barve »Eifflova rjava«, ki dopolnjuje pariško panoramo in hkrati ščiti železno konstrukcijo pred korozijo. Ta natančni proces izvajajo izkušeni delavci plezajoč s čopiči, da zagotovijo popolno in temeljito pokritost.

Poleg prebarvanja Eifflov stolp redno vzdržujejo in pregledujejo, da zagotovijo njegovo varnost in stabilnost. Pri tem uporabljajo napredna orodja in tehnike, vključno z droni, ultrazvočnim testiranjem, magnetnim pregledom, radiografskim testiranjem in radarjem za preiskovanje tal, da temeljito preverijo strukturno celovitost stolpa. Ti napori pomagajo ohraniti moč in veličastnost stolpa kot brezčasni simbol pariškega šarma in človeške iznajdljivosti za prihodnje generacije.

Avgust, 2024

Spomenik Julija Cezarja (levo) ter prikaz patine in korozije (desno). (A. Koblar)

Spomenik se nahaja na mestu, kjer naj bi Julij Cezar nagovoril svoje vojake s slavnimi besedami »Alea iacta est«, oziroma »Kocka je padla«. Zaradi političnih nesoglasij je bil spomenik odstranjen in skrit ter dolgo časa veljal za izgubljenega. Po osvoboditvi mesta Rimini so ga našli zakopanega na bližnjem polju in ga ponovno postavili na Piazza Tre Martiri. Zaradi izpostavljenosti okolju je bronast spomenik v celoti prekrit z različnimi vrstami patine in na nekaterih predelih močno korodiran.

Julij, 2024

Valobran, Pula, Hrvaška (I. Milošev) Valobran je bil zgrajen leta 1914 v času Avstroogrske Monarhije z namenom zaščite pulske luke in mesta pred plimovanjem morja. Žal je v zadnjih letih zelo slabo vdrževan in je korozija dodobra načela kovinsko konstrukcijo.

Junij, 2024

Edro III ladijska razbitina, Ciper (L. Gašparič) Tovorna ladja Edro III je nasedla severno od Paphosa leta 2011. Posadko so rešili, iz ladje pa so prečrpali preostali bencin in druge možne vire onesnaženja morja. Naredili so več načrtov za odstranitev 80 metrov dolge in okoli 2500 ton težke ladijske razbitine, vendar zaradi zahtevnosti projekta noben ni bil izveden. Ladja je ostala podvržena morskemu okolju in počasi korodira.

April, 2024

Zrjavela ladja, Hulhamale, Maldivi (I. Milošev) Redna obnova korozijske zaščite ladij je pomembna sicer korozija kovinskega trupa ladje v morskem okolju hitro napreduje.

Marec, 2024

Zmajski most, Ljubljana, Slovenija (I. Milošev) Simbol Ljubljane je zmaj. Legenda pravi, da naj bi Ljubljano ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitezu ukradel zlato runo, nato s tovariši Argonavti na ladji pobegnil preko Črnega morja v Dunavo in Savo vse do Ljubljanice. Jazon se je spoprijel z zmajem, ki je živel ob izviru reke Ljubljanice in ga ubil. Simbol zmaja, ki se je postopoma iz pošasti prelevil v zaščitnika, krasi tudi grb našega glavnega mesta, saj simbolizira moč, pogum in modrost. Kipi zmaja krasijo tudi kamniti most v centru Ljubljane, ki ga je leta 1900 zgradil arhitekt Jurij Zaninović in je lep primer secesijske arhitekture. Most je bil zgrajen ob 40. obletnici vladavine cesarja Franca Jožefa in zato imenovan Jubilejni most. Kmalu je most postal znan kot Zmajski most. Vsako stran mosta krasta dva zmaja, ki so narejeni iz bakra, saj je bil bron takrat predrag. Površina bakrenih zmajev je s časom pridobila značilno zeleno patino. (Vir: visitljubljana.com)

Februar, 2024

Ladja Vasa, Stockholm, Švedska (T. Poženel Kovačič) Vasa je švedska bojna ladja, ki je bila zgrajena med letoma 1626 in 1628. Ladja je potonila na svoji krstni plovbi 10 avgusta 1628 po le 1300 m plovbe. Ladja je bila nato pozabljena in v poznih 1950 letih ponovno najdena. Ladijski trup so leta 1961 v celoti izvlekli z morskega dna in leta 1988 je ladja z vsemi najdbami dobila svoj prostor – muzej Vasa. Ladja je bila narejena po naročilu švedskega kralja Gustavusa Adolphusa, ki je začel vojno s Poljsko-Litvo (1621 – 1629). Narejena je bila v ladjedelnici v Stockholmu in je bila oborožena z litimi bronastimi topovi. Bila je bogato okrašena in ob dokončanju je bila to ena najmočnejših bojnih ladij na svetu. Vasa pa je bila nevarno nestabilna, saj je bila preveč obtežena v zgornjem delu ladijskega trupa. Kljub temu je bil izdan ukaz o izplutju in ladja se je le po nekaj minutah plovbe takoj, ko je zapihala blažja sapica, preveč nagnila ter zajela vodo in potonila. Ob odkritju ladje leta 1961 je bilo najdenih več tisoče artefaktov. Med drugim ostanki vsaj 15 ljudi. Odkriti so bili tudi deli oblek, orožje, topovi, kovanci, pribor, hrana in pijača,…in tudi 6 od 10 jader. Najdeni predmeti in človeška okostja so neprecenljiv vpogled v takraten način vojskovanja, tehnično znanje izdelave ladij in vsakdanje življenje ljudi v 17. stoletju. Vasa je danes najbolje ohranjena ladja iz 17.stoletja in je še vedno predmet raziskav ter nenehnega truda za njeno ohranitev. Ladja je potonila na 32 m globine Stockholmskega pristanišča. Skozi leta se je posedla na dno morja v blato in glino. Železni vijaki, ki so povezovali ladijski trup in topovske krogle na krovu, so rjaveli. Posledica metanja organskih odpadkov v vode pristanišča je tudi hidrogen sulfid, katerega nastanek je botroval porabi kisika iz vode. Onesnažena voda z malo kisika je pomagala ohranjati potopljeno ladjo, saj je glivam in bakterijam, ki napadajo les, onemogočala rast. Zato je tem organizmom uspelo uničiti samo nekaj mm površine lesa. Vsi predmeti narejeni iz kovanega železa so skorodirali v morski vodi. Večina litoželeznih predmetov pa je preživelo in so bili konzervirani, četudi so zarjaveli. Litoželezni izdelki imajo več ogljika in četudi je železo skorodiralo, ogljikova mrežna struktura obdrži obliko predmeta (topovska krogla). Litoželezni predmeti z Vase so bili konzervirani pri visokih temperaturah v vodiku, kar je zaustavilo korozijo. Površine so bile nato pred nadaljnjo korozijo zaščitene s parafinskim voskom.

Januar, 2024

Lokomotive serije 62, Vrhnika, Slovenija (P. Rodič) Lokomotiva 62-121 že vrsto let zastopa lokomotive svoje serije pri Železniškem muzeju Slovenskih železnic, od 6. oktobra 2023 pa je na novi lokaciji pri nekdanjem končnem postajališču na Vrhniki. Izdelali so jo leta 1957, dolga je 9 m, tehta 48 t, dosegala pa je najvišjo hitrost 45 km/h. Več informacij je dostopnih tukaj.

December, 2023

Gensko modificirana mala morska deklica, Bjørn Nørgaard, Pristan Langelinie, Kopenhagen, Danska (M. Dlouhy) Kip je leta 2006 oblikoval priznani danski profesor Bjørn Nørgaard iz Kraljeve danske akademije lepih umetnosti. Pravtako bronasta "Genetsko spremenjena mala morska deklica" ponuja postmodernistično interpretacijo originala iz leta 1913, ki je razstavljen v istem pristanu. Za razliko od svoje prvotne predhodnice, ki jo je ustvaril Edvard Eriksen, ta različica prikazuje izkrivljeno postavo - podaljšane okončine, skrčeno držo in obraz brez izrazitih potez. Kot del Nørgaardovega "Genetsko spremenjenega raja", ta kip izziva genetske konvencije in predstavlja igrivo različico Eriksenove originalne skulpture. V bližini lahko najdete abstraktne kipe Adama in Eve, Marije Magdalene, nosečega moškega ter Jezusa Kristusa, ki skupaj tvorijo zanimiv skupek umetniških izrazov. Do danes kip še ni bil oskrunjen, morda je to tudi razlog, zakaj ni tako dobro ohranjen kot original.

November, 2023

Mala morska deklica, Edvard Eriksen, Pristan Langelinie, København, (M. Dlouhy) Kip male morske deklice, razkrit leta 1913 je dar pivovarja Carla Jacobsena njegovemu rodnemu mestu Københavnu. Mala morska deklica počiva v Langeliniejevem pristanu in je skovana v bronu. Kip je visok 1,25 metra in tehta 175 kilogramov. Delo navdihnjeno z alegorično zgodbo Hansa Christiana Andersena o žrtvovanju za prepovedano ljubezen, prikazuje delno preobraženo bajeslovno bitje, ki prihaja na površje ob zori in mraku, zre proti obali in hrepeni po svojemu princu. Jacobsenovo navdušenje nad zgodbo se je rodilo iz baletne predstave, kar ga je vzpodbudilo k naročilu dela pri kiparju Edvardu Eriksenu. Jacobsena si je želel, da bi deklico poosebila balerina Ellen Price, ki je lik uporobila v baletu leta 1909. Vendar je Pricejeva zavrnila poziranje v aktu, zato je model postala Eriksenova žena. Kljub vandalizmu, dvakratni izgubi glave, enkratni izgubi roke in napadom s slikarsko barvo, je Mala morska deklica vedno obnovljena in toplo pozdravlja obiskovalce kopenhagenskega pristanišča.

Oktober, 2023

Spomeniki Gothenburga, Gothenburg, Švedska (I. Milošev) V Gothenburgu na Švedskem je v oktobru 2023 po več kot desetih letih letna konferenca združenja The Electrochemical Society (ECS) ponovno potekala v Evropi. Konference ECS so namreč večinoma organizirane v ZDA. Gothenburg je čudovito mesto, drugo po velikosti na Švedskem, ki ga je leta 1621 osnoval kralj Gustav Adolf kot močno utrjeno trgovsko kolonijo. Gothenburg ima namreč strateško pozicijo ob ušču reke Göta v Severno morje in je danes pomembna luka. Gothenburg je tudi mesto študentov, saj sta tukaj dve pomembni univerzi - Univerza Gothenburg in Tehniška Univerza Chalmers. V Gothenburgu je bilo ustanovljeno podjetje Volvo, ki ima tukaj svoj sedež. V mestu je veliko lepih spomenikov, ki pritegnejo s svojo umetniško vrednostjo in umestitvijo v urbani prostor. Zelena patina brona in bakra, ki je nastala tekom desetletij, poda mestu poseben pridih.

September, 2023

Granattor, Millstätter Alpe, Avstrija (L. Gašparič) Železni prehod na vrhu hriba meri 3.20 metra v višino in 3.50 metra v širino, napoljen pa je s tonami granatne kamnine. Postavljen je na območju največjih nahajališč granata v Alpah in pripoveduje zgodbo o rubinasto rdečem dragem kamnu.

Avgust, 2023

Konstrukcija za splavljanje plovil, Korčula, Hrvaška (B. Kapun) Železna konstrukcija za splavljanje čolnov je močno prizadela korozija. Morska voda, obogatena s solmi, je povzročila rjo. Korozijo je še pospešila prisotnost organizmov, kot so alge in bakterije. Takšni primeri iz narave poudarjajo vpliv naravnih dejavnikov na kovinske strukture v morskem okolju ter pomembnost uporabe ustrezno odpornih materialov in rednega vzdrževanja.

Julij, 2023

Tirkizni topovi v trdnjavi Quitbay, Aleksandrija, Egipt (I. Milošev) Citadelo (trdnjava) Quitbay je v 15. stoletju zgradil sultan Abu Al-Nasr Quitbay na otoku Pharos v zalivu Alexandrije v Egiptu. Včasih je na tem mestu stal Svetionik Aleksandrije, eden izmed sedmih čudes antičnega sveta, ki je bil porušen v potresu u 10. stoletju. Monumentalna citadela, obkrožena morjem, je bila ena izmed najpomembnejših obrambnih trdnjav ne le v Egiptu ampak tudi ob obali Sredozemlja. S časom je citadela izgubljala na vojaški pomembnosti. V 19. stoletju, v času vladavine Mohameda Ali Pasha, je bila citadela renovirana in v notranjost obzidja postavljeno najbolj moderno orožje tistega časa – topovi iz bakrene zlitine, verjetno brona, to je zlitine bakra in kositra. V tistem časo so bakreni topovi bili bolj cenjeni od železnih, saj so bili lažji, boljše prenesejo stres pri streljanju in so bolj odporni proti koroziji. Ob dolgotrajni, skoraj 200-letna izpostavljenosti morski atmosferi, se je na površini brona naredila patina v čudoviti tirkizni barvi. Barve patin, ki se s časom spontano tvorijo na površinah kovin, so odvisne od kemijske sestave in vlažnosti atmosfere kateri so izpostavljene. Zelena patina na bronu je lahko sestavljena iz mešanice bakrovih kloridov, sulfidov, sulfatov in karbonatov. Tirkizna barva pa nastane ob prisotnosti morskih soli in amonijaka.

Junij, 2023

Avtoportret s kapo in šalom, Rembrandt, 1633, Narodna galerija, Ljubljana, Slovenija (A. Kraš) Pri kovinskem jedkanju korozija prevzame premišljeno in nadzorovano vlogo, saj selektivno odstranjuje površino materiala z uporabo korozivnih snovi. Z zaščito želenih delov površine pred korozijo se odstranijo samo nezaščitena področja in ustvarijo se specifični vzorci. Uporablja se v umetnosti, tiskarstvu in industriji. Rembrandt van Rijn, legendarni nizozemski slikar, bakrorezec in risar, je to tehniko izvajal s posebno prefinjenostjo. Čeprav so se orodja, materiali in tehnike od časov Rembrandta močno razvili, so temeljni principi jedkanja v umetnosti ostali enaki. Rembrandtovo jedkanje se začne s kislinsko odporno snovjo, imenovano "osnova", ki se nanaša na kovinsko ploščo (običajno baker). V času Rembrandta je bila osnova izdelana iz prašnatega kostnega pepela ali oglja ter lanenega olja. Osnova deluje kot zaščitna prevleka, ki preprečuje kislini, da bi vplivala na območja, ki morajo ostati nedotaknjena. Ko je osnova nanesena, je Rembrandt uporabljal orodje, kot je jedkalna igla ali čopič, s katerim je previdno opraskal skozi osnovo in razkril podlajnjo kovino. Nato je kovino potopil v kislinsko kopel, ki je običajno vsebovala dušično kislino, ki je selektivno korodirala razkrito kovino. Trajanje potopa je določalo globino korozije in intenzivnost izrezanih linij ali tekstur. Ta postopek je zahteval natančnost in nadzor, saj je moral Rembrandt vsako linijo jedkati z različnim pritiskom, da bi dosegel raznolike svetlobne in senčne učinke. Ko je bila metalna plošča očiščena, jo je namestili na valjčni tiskarski stroj in prekril s papirjem, na katerega se končno odtisnil vzorec jedkanja. Poleg tega, da je bilo mogoče ustvariti več odtisov iz ene kovinske plošče, je bilo mogoče tudi spreminjati že obstoječe jedkanine z brusenjem določenih delov plošče in ponovnim jedkanjem, kar je omogočalo prilagajanje odtisom. V autoportretu, prikazanem na sliki, lahko opazimo Rembrandtove spretnosti pri jedkanju skozi zapletene linije, ki občutljivo definirajo njegov obraz in gube oblačil.

Maj, 2023

100 let korozije pod zemljo, Godovič, Slovenija (T. Poženel Kovačič) Nedokončan železniški predor pri Godoviču je ostalina prve svetovne vojne, grajen v letih 1916-1917. Normalnotirno 28 km dolgo železniško progo med Logatcem in Črnim Vrhom so gradili ruski ujetniki pod Avstro-Ogrskim ujetništvom. Ta železnica naj bi nadomestila prekinjeno ozkotirno progo s katero so oskrbovali soško fronto. Po porazu italijanske armade, oktobra 1917, je avstrijska vojska dela na železniški trasi takoj ustavila. Nedokončani predor je tehnični primer gradnje železniških predorov v začetku 20. stoletja, saj lahko na 400 m dolgem odseku vidimo vse faze izgradnje. Predor je ostal nedokončan, so pa njegov del v bunker preuredili italijanski obmejni organi za varovanje rapalske meje. Leta 1920 je namreč zahodna tretjina današnjega ozemlja Republike Slovenije skupaj s Hrvaško Istro in mestom Reko z Rapalskim sporazumom pripadla Kraljevini Italiji. Tako je ostalo vse do leta 1947. Slika prikazuje površino jeklenega nosilnega elementa in stropa po več kot 100 letih pri konstantni temperaturi in povišani vlagi, ki sta značilni za jamska okolja. Na izpostavljeni površini so vidne debele plasti železovih oksidov (Fe₂O₃·xH₂O), del površine pa je zaščiten z ometom. Pri pronicanju vode skozi strop se z odlaganjem apnenca tvorijo tudi kapniki.

April, 2023

Washingtonov spomenik, Washingtonu D.C., ZDA (I. Milošev) Washingtonov spomenik v Washingtonu D.C. je zgrajen v čast Georgeu Washingtonu, prvemu predsedniku Združenih držav. Votel obelisk v egipčanskem slogu, visok 170 m, je bil dokončan leta 1888 in je izdelan iz marmorja, granita in modrega gnajsa. Med letoma 1884 in 1889 je bila najvišja zgradba na svetu, nato pa jo je prehitel Eifflov stolp. Na vrhu obeliska je piramida iz masivnega aluminija s težo 2,85 kg. Aluminij je bil izbran, ker je lahek in odporen proti koroziji. V osemdesetih letih 19. stoletja je bil aluminij draga in redka kovina, ki se je uporabljala predvsem za nakit. V tistem času je bila aluminijasta piramida največji odlitek aluminija na svetu.

Marec, 2023

Korozija turmalinov, Salzburg, Avstrija (A. Kraš) Korozija je v svojem najširšem pomenu postopno poslabšanje materiala zaradi interakcije z okolico. Korozija je po naravi 90% elektrokemičnih procesov in je najpogosteje povezana z industrijsko izdelanimi kovinami, čeprav jo opazimo tudi v drugih materialih. Skupni imenovalec korozije vseh materialov je lokalna napaka v materialih, ne glede na to, ali je nastala na mejah zrn, na zunanjih ali notranjih robovih, mehanskih poškodbah ali kje drugje. Slika prikazuje korozijo draguljev imnenovanih turmalini, najbolj kompleksnih silikatnih mineralov, sestavljenih predvsem iz aluminijvih in borovih ciklosilikatov. Videti je, da se preferencialno raztapljanje, oz. korozija, zgodi na kristalnih napakah. Globoke luknje so se oblikovale v sicer popolnoma ohranjenem kristalu.

Februar, 2023

Rudi zlata in srebra, Salzburg, Avstrija (A. Kraš) Zaradi stabilne elektronske konfiguracije, žlahtne kovine, kot so zlato, srebro, platina, paladij, rodij, rutenij in osmij, kljubujejo nekaterim kemijskim reakcijam, tudi koroziji. Omenjeno se odraža v odpornosti proti različnim tipom preperevanj, zato žlahtne kovine v naravi pogosto najdemo v elementarnem stanju. Nasprotno, ostale kovine običajno najdemo v obliki izoliranih žepov, kjer se zaradi naravnih kemijskih procesov reducirajo do stabilnih oksidov (rud), kar pusti za sabo le majhne kosmiče ali vključke čiste kovine. Slednje je lep prikaz natančnega izvora procesa korozije, kot naravni nagnjenosti metalurški obdelavi kovine, da se vrne v svoje prvotno, termodinamično stabilno stanje rude. Glavni produkti korozije so torej spojine, najdene v rudah, zlasti oksidi in hidroksidi, občasno lahko nastajajo tudi stabilni kloridi ali sulfati.

Januar, 2023

Korozija na zunanjosti pločevink, Ljubljana, Slovenija (S. Stavber in A. Kraš) Veliko reaktivnih (agresivnih) organskih spojin se hrani v dvojni embalaži in praviloma hladi v hladilnikih ali celo zamrzovalnikih. Notranja embalaža je iz, za specifično kemikalijo, obstojnega materiala, zunanjo embalažo pa običajno predstavljajo kovinske pločevinke, namenjene transportu in varnejšem shranjevanju do začetka uporabe. Notranjost pločevink je pogosto premazana z materiali, ki jo ščitijo pred korozijo, vmesni prostor do osnovne embalaže pa je napolnjen z negorljivim in do kemikalije stabilnim materialom. Taka zaščita je dovolj za varen transport in kratkotrajno shranjevanje agresivne kemikalije. Zunanja površina zaščitne pločevinke pa je vseeno izpostavljena agresivni korozijski atmosferi, ki je vedno prisotna v prostorih shranjevanja kemikalij. Po daljši in neprimerni shrambi takih kemikalij pride do znatne korozije embalaže (glej sliko), pa tudi površin prostora (npr. hladilnikih), kjer so shranjene. Zato nasvet: agresivne kemikalije čimprej uporabite, neporabljene pa uničite. Druga možnost je seveda nabava izredno drage, a za to namenjene in prirejene, hladilne opreme.

December, 2022

Anodna (levo) in katodna (desno) zaščita, Vrhnika, Slovenija (P. Rodič) [LEVO] Kovinska konstrukcija mestnih luči je izpostavljena različnim zunanjim vplivom (npr. mraz, sneg, vlaga), zato je potrebna učinkovita korozijska zaščita. Eden izmed načinov zaščite je s cinkovim trakom, ki je pritrjen na spodnjem delu na kovinsko konstrukcijo in zakopan v zemljo. To omogoča dolgotrajno (večletno) zaščito. [DESNO] Pogosto v naravi opazimo merilno mesto katodne zaščite. Toda bistvo se skriva pod njem, saj označuje mesto kjer poteka podzemeljski vodi (npr. zemeljskega plina). Te so povezani s katodno zaščito, kar omogoča dolgotrajno korozijsko zaščito kovinskih cevi.

November, 2022

Diatomeje na površini prevleke, Jadransko morje, Slovenija (B. Kapun in I. Milošev) Bioobraščanje je plast mikro/makro organizmov, ki nastane na umetnih ali naravnih površinah kot so ladje in pomoli ob potopitvi v vodno, predvsem morsko okolje. Proces obraščanja se začne v nekaj minutah po potopitvi zaradi fizičnih interakcij med površino in organskimi molekulami (proteini). Nastali film je izhodišče za nadaljnjo pritrditev in rast mikro- in makroobraščanja. Izvedli smo terensko testiranje Al-Si zlitin, prevlečenih s sol-gel prevlekami v Jadranskem morju, da bi preverili njihovo odpornost proti koroziji in obraščanju. Posnetek z elektronskim mikroskopom prikazuje diatomeje, pritrjene na površini prevleke po enem mesecu potopitve. Diatomeje ali kremenaste alge (diatoma) so skupina mikroalg. Lahko so različnih oblik, večina pa je bilateralno simetričnih, kot na sliki. Diatomeje so obdane s celično steno iz prozornega, opaličnega kremena, silicijevega dioksida SiO₂, običajno okrašenega z različnimi ornamenti. Podobno kot rastline, diatomeje s fotosintezo pretvarjajo svetlobno energijo v kemično energijo in ustvarijo 20-30 % zraka, ki ga dihamo.

Oktober, 2022

Tramvajski tiri na cesti, Berlin, Nemčija (A. Kraš) Zaradi nižjih gradbenih stroškov, povezanih z uporabo tramvajskih/železniških tirov za prenos električne energije, je popolna izolacija kovinske površine tirnice kot sredstvo protikorozijske zaščite manj izvedljiva. Korozijske jamice na tirnicah običajno nastanejo hitro in se na srečo tudi hitro združijo na veliki površini, namesto da bi rasle globoko. Posledica tega je splošna korozija, kjer izguba materiala, za razliko od lokaliziranih napadov, ne ogroža celovitosti konstrukcije. S časom, rja, ki nastane zaradi splošne korozije, zagotavlja določeno stopnjo zaščite pred korozijo, ki lahko v kombinaciji s pravilnim vzdrževanjem in pregledom zagotavlja varno delovanje železnice več let, če ne desetletij.

September, 2022

Premec ladje, Nerezine, Hrvaška (A. Kokalj) Ostanek ladje, na katero so naložili velike kamne in jo tako potopili ter iz nje naredili pomol. Nad vodno gladino je viden le premec, ki ga je že dodobra načela korozija.

Avgust, 2022

Baker in mesing v vsakdanjem življenju, Ljubljana, Slovenija (I. Milošev) Pitje kave skuhane v džezvi in servirane v fildžanu ob kocki sladkorja in ratluku je posebno doživetje. Kazandžijski zanat oziroma tradicija izdelave teh predmetov iz bakra ali mesinga sega v Bosni stoletja nazaj.

Julij, 2022

Poletni čas, Rdeče morje, Egipt (I. Milošev) Ladje potrebujejo učinkovito protikorozijsko zaščito v obliki premazov in prevlek, še zlasti tisti deli, ki so bolj izpostavljeni morski vodi.

Junij, 2022

Richard Serra: Postavitev za Guggenheim muzej Bilbao (M. Dlouhy) Richard Serra je umetnik kiparskega minimalizma. Za njegova umetniška dela je značilno, da sestojijo iz ogromnih kovinskih zavitih plošč, kot je primer na fotogrfiji. Vremensko jeklo, ki ga uporablja, se pogosto imenuje COR-TEN. Material te vrste je zaradi svoje kemične sestave odporen na atmosfersko korozijo. Ko je izpostavljen zunanjemu okolju, na površini tvori zaščitno oksidno plast, ki ustvarja videz preperele površine in hkrati ščiti kovino pred nadaljnjimi poškodbami. Sčasoma tako jeklo razvije videz, podoben rji, ki Serrarovim delom daje poseben podpis.

Maj, 2022

Galvanizacija jekla (A. Kraš) Med galvanizacijo jekla, ko se staljeni cink ohlaja, se na površini materiala razvijejo kristalna zrna v obliki snežink ali šesterokrakih zvezd, imenovane »bleščice«. Prisotnost svinca kot nečistoče v cinkovi rudi povzroča bleščanje, zato so bleščice nekoč služile kot indikator zaščite jekla. Z današnjimi postopki rafiniranja cinka lahko svinec odstranimo in lahko pripravimo tudi pocinkane jeklene površine brez bleščic.

April, 2022

Podvodna korozija, Sharm el Sheikh, Egipt (G. Milošev) Razbitina ladje Thilstegrom je ena izmed najbolj znanih potapljaških lokacij na svetu. Nahaja se v območju Sharm el Sheikha v Egiptu na globini 30 m. Thilstegron je bila britaska tovorna ladja, ki jo je nemška vojska leta 1941 bombardirala v Rdečem morju. Fotografijo je leta 2019 posnel Goran Milošev, na sliki je Ingrid Milošev.

Marec, 2022

Ograja ob morju, Koper (B. Kapun) Posebna oblika korozije, imenovana galvanska korozija, se pogosto pojavi na stičišču dveh kovin. Galvanska korozija nastane, ko sta dve različni kovini potopljeni v prevodno raztopino in sta električno povezani. Ena kovina (katoda) je zaščitena, druga (anoda) pa korodira.

Februar, 2022

Ostanek želzniškega mostu, Kranjska Gora (N. Lešić) Železniško progo Jesenice-Trbiž so dokončali in otvorili leta 1870 ter jo iz uporabe izvzeli leta 1966 zaradi dotrajanosti infrastrukture. Na sliki vidimo železno konstrukcijo mostu, ki ga zaradi neustrezne zaščite dobro najeda rja. Z izrazom rja imenujemo površinsko oksidativno poškodbo železa, kjer se tvorijo različni amorfni rdečerjavi železovi(III) oksid hidrati.

Januar, 2022

Strehe v Parizu, Pariz, Francija (I. Milošev) Za Pariz so značilne sive strehe iz cinka. Z odlokom Napoleona III. so začeli cink uporabljati v sredini 19. stoletja, saj je bil dostopen v rudnikih Moresnet. Renovacija pariških streh je bila zaupana Baronu Hausmannu, ki je z uvedbo značilnih podolgovatih oken in streh iz cinka popolnoma transformiral izgled mesta, ki do danes ostajajo ena izmed največjih atrakcij Pariza. Zaščitna mat patina na cinku ga ščiti pred vremenskimi vplivi. Sama izdelava in postavitev varjenih cinkovih streh je izredno zahtevna in je od leta 2019 umeščena pod zaščito UNESCO-a.

December, 2021

Izgubljeni nakupovalni voziček, Kotor, Črna Gora (M. Poberžnik) V okoljih z veliko mikroorganizmi mikrobi na površini najrazličnejših materialov tvorijo biofilme. Znotraj teh se lahko vzpostavi mikrookolje, ki je ugodno za korozijske procese. Takšni vrsti korozije pravimo mikrobna korozija ali biokorozija.

November, 2021

Vremensko jeklo, Štanjel (I. Milošev) Stopnice na razgledni točki v gradu Štanjel so izdelane iz t. i. vremenskega jekla. Gre za družino konstrukcijskih nizkoogljičnih jekel, imenujemo jih tudi korten (COR-TEN), ki vsebujejo majhne količine bakra, kroma, niklja, fosforja, silicija in mangana. Na zraku se na površini tega jekla tvori zaščitna plast, ki je trpežna proti vremenskim vplivom in konstrukcija zato ne potrebuje barvanja. Ne gre torej za škodljivo rjo, ampak za zaščitno patino. Zemeljske barve te zaščitne patine so nekaterim všeč, drugim ne.

Oktober, 2021

Bojni jarek iz 1. svetovne vojne, Sabotin (L. Gašparič) Sabotin je 609 metrov visok hrib nad Novo Gorico. Za namene prve svetovne vojne je bil ozemlje močno prekopano. Vrh je predstavljal pomembno obrambno točko, ki je branila Gorico vse do 6. avgusta 1916, ko so po kratki in krvavi bitki goro zavzeli Italijani. Železni povojni ostanki danes razpadajo zaradi korozije, a še zmeraj opominjajo na vojne grozote izpred več kot 100 let.

September, 2021

Haizearen orrazia, San Sebastian (M. Dlouhy) Haizearen orrazia, se iz baskovščine dobesedno prevede v Glavniki vetra. Gre za skupek treh skulptur iz železa avtorja Eduarda Chillida. Baskija je še posebej znana po kovinski industriji, predvsem po izkopavanju železove rude in pridelavi jekla, ki sta še zmeraj med prevladujočimi gospodarskimi panogami severne Španije.

Avgust, 2021

Galvanska korozija na vrhu Rašice, Rašica (A. Kraš) Vrh Staneta Kosca, bolj znanega pod imenom Rašica krasi 17 metrov visok razgledni stolp postavljen leta 1957 v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona. S stolpa, ki ga je načela galvanska korozija se nam ponudi lep razgled na okoliške hribe in gore, predvsem na Kamniško Savinjske Alpe ter na celotno Ljubljansko kotlino.

Julij, 2021

Zgornja postaja tirne vzpenjače, Ljubljanski grad (I. Spajić) Več kot stoletno idejo o tirni vzpenjači na Ljubljanski grad so realizirali leta 2006 in je do danes prepeljala že več kot 4,5 milijonov potnikov.

Junij, 2021

Razgled na železniški postaji, Ljubljana (L. Gašparič) 2. junija v Sloveniji obeležujemo Dan železničarjev. Na ta dan je leta 1846 na slovensko ozemlje pripeljal prvi vlak, zato tokratno fotografijo meseca pocvečamo železniški industriji.

Maj, 2021

Uvala Luka, Rakalj, Istra (I. Milošev) Posebno vzdušje čudoviti uvali Luka pridoda ladja iz druge svetovne vojne. Leta v morski vodi so pustila neizogibne posledice na kovinski konstrukciji.