1 |
Revija Nature Reviews Physics je objavila pregledni članek z naslovom »Platforms for the realization and characterization of Tomonaga–Luttinger liquids«. V članku doc. dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z mednarodno skupino sodelavcev poda pregled fizikalnega področja, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo na podlagi teoretičnega koncepta Tomonaga-Luttingerjeve tekočine. Koncept opisuje fiziko interagirajočih kvantnih delcev v eni dimenziji, kjer je v primerjavi z običajnejšim primerom treh dimenzij vloga interakcij tako močna, da vodi do zelo nenavadnega kolektivnega obnašanja, ki pa je povsem univerzalno, tako da velja enako za fermione, bozone in anyone. Članek prikaže, kako se je ta koncept izkazal za uspešnega pri opisu eksperimentalnih rezultatov v tako raznolikih sistemih, kot so organski prevodniki, ogljikove nanocevke, kvantne žice, topološka robna stanja v kvantnih spinskih Hallovih izolatorjih, Josephsonovi stiki, Bosejeve tekočine v nanokapilarah ter kvantne spinske verige in lestve. |
Celuloza iz odpadnega rastlinskega materiala predstavlja trajnostni vir ogljika za rast mikroorganizmov in pretvorbo v uporabne kemikalije, pri čemer je nabor tovrstnih organizmov relativno omejen in biotehnološko neizkoriščen. Mlečnokislinske bakterije so varni in industrijsko pomembni mikroorganizmi, ki proizvajajo vrsto uporabnih metabolitov, vendar same po sebi ne morejo rasti na celulozi kot primarnem viru ogljika. Raziskovalci z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" so zato v okviru projekta Era.NET Cell4Chem v tesnem sodelovanju s partnerji z inštituta CNRS in Univerze Aix-Marseille iz Francije uspešno razvili gensko spremenjene seve bakterije Lactococcus cremoris. Ta dosežek predstavlja pomemben korak k razvoju konsolidiranega bioprocesa na osnovi mlečnokislinskih bakterij, ki bi lahko v prihodnje omogočil neposredno pretvorbo rastlinskih odpadkov v uporabne kemikalije na okolju prijazen način. Pri raziskavi, objavljeni v reviji Bioresource Technology, sta sodelovala Petra Štravs in prof. dr. Aleš Berlec. |
1 |
