1 |
Sašo Gyergyek, Anja Sedminek in Darko Makovec z Instituta "Jožef Stefan" so s sodelavci s Kemijskega inštituta v Chemical Engineering Journal objavili nov znanstveni članek, v katerem predstavljajo inovativen pristop k sintezi amonijaka, ki temelji na magnetnem segrevanju katalizatorja. Avtorji so za potrebe študije razvili z barijem promoviran rutenijev katalizator, ki omogoča hitro proizvodnjo amonijaka po potrebi in se zelo hitro odziva na spremembe doveden električen energije. Pokazali so, da lahko magnetno segrevanje dovaja energijo neposredno na katalitsko aktivna mesta, kar sistemu omogoča, da doseže največjo produktivnost sinteze amonijaka v manj kot desetih minutah. Posebej pomemben rezultat študije je ugotovitev, da lahko aktivna mesta dosežejo za 100 °C višjo temperaturo od izmerjene v plasti katalizatorja. To lokalno pregrevanje pomaga pojasniti tako visoke reakcijske hitrosti kot tudi zelo hiter dinamični odziv sistema. Študija kaže na velik potencial magnetno segrevanih katalitskih sistemov za trajnostne in dinamično upravljane kemijske procese. |
Raziskovalci mednarodnega konzorcija Project MinE so v največji dosedanji analizi eksoma pri amiotrofični lateralni sklerozi (ALS) odkrili nove redke genetske dejavnike, povezane s tveganjem za razvoj bolezni. Raziskava, objavljena v reviji Nature Genetics, prinaša pomemben vpogled v genetsko ozadje bolezni. Eksom je tisti del dednega zapisa, ki vsebuje navodila za izdelavo beljakovin, zato pogosto skriva spremembe, pomembne za nastanek bolezni. V raziskavi so analizirali podatke 13.138 bolnikov z ALS in 69.775 kontrol, rezultate pa dodatno potrdili še v neodvisni skupini 4.781 bolnikov in 130.928 kontrol. Med pomembnejšimi izsledki so potrditev gena YKT6 ter dodatna podpora genom HTR3C, GBGT1, KNTC1, ARPP21, DNAJC7 in CFAP410. Raziskava kaže, da je mogoče genetski dejavnik prepoznati pri več kot petini bolnikov z ALS. Med soavtorji študije so tudi slovenski raziskovalci prof. dr. Boris Rogelj z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Blaž Koritnik z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in UKC Ljubljana ter prof. dr. Janez Zidar z UKC Ljubljana. |
1 |
