1 |
Slovenija je 21. junija 2025 tudi uradno postala 25. polnopravna članica CERN-a. »Polnopravno članstvo Slovenije je izjemno priznanje naši znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Hkrati potrjuje in krepi ugled Slovenije kot države, ki svojo prihodnost gradi na znanju in znanosti,« pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. »S Slovenijo nas povezuje dolgoletno sodelovanje. Njene znanstvenice in znanstveniki že desetletja sodelujejo na projektu Atlas,« je poudaril predsednik Sveta Cerna Costas Fountas. »Največ se bo spremenilo za inženirski kader, ki bo imel poln dostop do Cernove tehnologije, in pa za izobraževanje,« je prepričan vodja slovenskih znanstvenikov prof. dr. Marko Mikuž. Na Esplanade des Particules bo 3. julija zaplapolala slovenska zastava, slovesnosti pa se bo poleg predsednika vlade Roberta Goloba, ministra Igorja Papiča, državnega sekretarja ter člana Sveta Cerna Jureta Gašpariča in veleposlanice v Ženevi Anite Pipan udeležila tudi delegacija Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom direktorja prof. dr. Boštjana Zalarja. |
Raziskovalci Amirhossein Lame Jouybari, dr. Samir El Shawish in prof. dr. Leon Cizelj z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" so v ugledni znanstveni reviji International Journal of Plasticity predstavili novo teorijo za natančnejši opis nastanka lokaliziranih strižnih pasov v obsevanih kovinah pod mehanskimi obremenitvami. Nova teorija uvaja spremenljivo dolžinsko skalo, ki povezuje nastanek strižnih pasov z razvojem mikrostrukture materiala. Na ta način pasovi ostanejo omejeni na ozka območja tudi pri večjih deformacijah, kar ustreza obnašanju dejanskih materialov. Teorija je še posebej uporabna za kovine, ki pri obremenitvi kažejo mehčanje, kot so materiali izpostavljeni nevtronskemu obsevanju v jedrskih reaktorjih. Ti materiali so nagnjeni k nastanku lokaliziranih strižnih pasov, kar lahko povzroči koncentracijo napetosti na kristalnih mejah in posledično vodi do nastanka razpok. Predlagana teorija skupaj z numerično implementacijo predstavlja pomemben korak naprej pri napovedovanju obnašanja kovin v zahtevnih delovnih pogojih, kot so jedrski reaktorji. |
1 |
