V001 / IJS / Arhiv

ARHIV NOVIC


Arhiv novic

Doc. dr. Matjaž Humar iz laboratorija Humar Lab in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je po projektu ERC za začetek samostojne raziskovalne poti leta 2019 pridobil še projekt ERC za potrditev koncepta svojih raziskav in hitrejši prehod v inovacije (ERC Proof of Concept Grant). Cilj novo pridobljenega projekta EdibleLasers je izdelava laserjev le iz užitnih materialov in njihova uporaba za senzorje v hrani, zdravilih in drugih izdelkih. To področje raziskovanja je skoraj neobstoječe in zato ponuja ogromno možnosti, saj bodo takšni laserji omogočali zelo natančno merjenje lastnosti hrane in tako pripomogli k njeni kvaliteti in varnosti. Zaradi svoje majhnosti ne bodo spremenili lastnosti hrane, ker bodo narejeni iz hrane same, pa bodo lahko hitreje zaznali spremembe v svežini. Užitni laserji odpirajo tudi možnost širše uporabe: kot senzorji za medicinske namene, v snoveh in izdelkih za kmetijstvo, industrijo, trajnostni monitoring okolja in pitne vode. Na ta način bodo laserji pomembno vplivali na kakovost življenja.


Arhiv novic

Prof. dr. Barbara Malič z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" je na konferenci 41st Meeting on Ferroelectric materials and Their Applications, ki je potekala od 12. do 15. junija 2024 v Kjotu, Japonska, prejela mednarodno nagrado za raziskave feroelektričnih in piezoelektričnih materialov. Namen konference je bil združiti raziskovalce in inženirje z Japonske in mednarodne skupnosti, ki se posvečajo pojavom, povezanim s polarizacijo, metodam merjenja, pripravi, lastnostim in karakterizaciji materialov, vključujoč monokristale, keramiko, amporfne snovi, tanke plasti, polimere, tekoče kristale in kompozite, ter možnostim njihove uporabe. Prof. Malič je v vabljenem predavanju povzela raziskave piezoelektrične volumenske keramike na osnovi kalijevega natrijevega niobata. Slednji je poleg materialov na osnovi barijevega titanata in natrijevega bizmutovega titanata okolju prijaznejša alternativa komercialno najbolj razširjeni visoko učinkoviti piezoelektrični volumenski keramiki, ki vsebuje okrog 60 utežnih % svinca.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko so s sodelavci Univerze v Vilniusu v reviji Science Advances objavili članek, ki obravnava ključno vprašanje o izvoru nenavadno visokih piezoelektričnih odzivov v keramičnem sistemu PMN–PT, modificiranim s samarijevemi ioni. Že objavljene študije poročajo o različnih mehanizmih, a običajno v kontekstu t.i. »univerzalne« razlage, ki so tipično osredotočene le na en vidik materiala. S kombinacijo nelinearne piezoelektrične harmonične analize in strukturne analize na več velikostnih nivojih so avtorji članka prišli do zaključka, da je visok piezoelektrični odziv nemogoče pripisati izključno enemu mehanizmu. Koherentno interpretacijo vseh eksperimentalnih podatkov je moč doseči le s kombinacijo različnih intrinzičnih in ekstrinsičnih dinamičnih prispevkov ter upoštevajoč kompleksni vpliv samarijevega dopanta na lokalno in povprečno strukturo materiala. Članek opozarja tudi na problem v raziskavah, kjer novodobne okoliščine izvajajo pritisk k objavi znanstvenih člankov z odmevnimi t.i. »univerzalnimi« razlagami.


Arhiv novic

Na Institutu "Jožef Stefan" smo močno vpeti v Evropski raziskovalni prostor (ERA), saj izvajamo številne projekte različnih evropskih programov. Najmočneje smo vpeti v program Obzorje Evropa, v katerem trenutno izvajamo preko 100 projektov s skupnim proračunom preko 37 milijonov eur. Ker želimo vsaj tako uspešno sodelovati tudi v naslednjem okvirnem programu (10. okvirni program - 10OP), smo v široki razpravi oblikovali Mnenje IJS o 10OP, ki ga je formalno sprejel Znanstveni svet IJS na svoji junijski seji. V tem trenutku se oblikujejo smernice za oblikovanje 10OP, na katere vplivajo stališča držav članic, združenj in deležnikov, kakršen je tudi Institut "Jožef Stefan". Z vidika potreb raziskovalne skupnosti in spodbujanja inovacij smo oblikovali priporočila na naslednjih ključnih področjih: proračun, mednarodno sodelovanje, struktura, odprta znanost, raziskovalna in tehnološka infrastruktura, širitev, misije, vrednotenje in upravljanje projektov. Več na spletni strani Mednarodno sodelovanje.


Arhiv novic

Zaradi tehnološkega napredka in povezovanja eksperimentov z vse bolj izpopolnjenimi numeričnimi simulacijami je topološka biološka in mehka snov živahno raziskovalno področje, ki privablja znanstvenike z različnih področij. Vendar so zaradi visoke stopnje specializacije sodobne znanosti številni rezultati ostali omejeni na posamezna področja, različni žargoni pa raziskovalcem otežujejo izmenjavo idej in sodelovanje pri oblikovanju celovitega pogleda na raznolike pojave. Prav to pa je bila zadostna spodbuda za evropsko COST grupacijo EUTOPIA, da je pripravila obsežen pregledni članek o topoloških efektih pri organizaciji DNK in genoma do spletenih proteinov, polimernih materialov, tekočih kristalov in teoretične fizike. Doc. dr. Simon Čopar, prof. dr. Miha Ravnik, prof. dr. Primož Ziherl in prof. dr. Slobodan Žumer, sodelavci Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so skupaj s sodelavci iz skupine EUTOPIA v reviji Physics Reports objavili obsežen pregledni članek Topology in soft and biological matter.


Arhiv novic

V letošnjem letu Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana obeležuje 20. obletnico svojega delovanja. MPŠ je bila ustanovljena leta 2004 kot neodvisna visokošolska ustanova. Pobudo za ustanovitev MPŠ je dal Institut "Jožef Stefan", močno so jo podprla tudi podjetja, kot so Gorenje, Kolektor, Alpacem ter mednarodna mreža sodelujočih univerz in raziskovalnih inštitutov iz Evropske unije, ZDA, Japonske in številnih drugih držav. Institut "Jožef Stefan" zagotavlja osrednjo raziskovalno in izobraževalno podlago, medtem ko svoje znanje in inovacijske zmogljivosti za reševanje razvojnih problemov prispevajo tudi drugi partnerji, kot so vabljeni raziskovalni inštituti, industrijska in druga podjetja. V počastitev častitljivega jubileja je bilo 28. junija 2024 na Gallusovem nabrežju v Ljubljani odprtje razstave "20 let napredka v znanju in inovacijah". Na razstavi so bile predstavljene fotografije priznanih fotografov Arneja Hodaliča in Katje Bidovec, ki izpostavljajo nekatere dosežke Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana.


Arhiv novic

Doc. dr. Iztok Urbančič in dr. Boštjan Kokot iz Laboratorija za biofiziko Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta s kolegi z Inštituta za optiko in biofiziko iz Jene (Nemčija) objavila članek z naslovom Effects and avoidance of photoconversion-induced artifacts in confocal and STED microscopy v reviji Nature Methods. Fluorescenčno mikroskopijo omejuje fotokonverzija zaradi neprekinjene osvetlitve, ki povzroči ne le fotobledenje, temveč tudi pretvorbo fluorescenčnih molekul v vrste z različnimi spektralnimi lastnostmi zaradi fotobledenja. Avtorji članka so pokazali, da je pri fluorescenčni mikroskopiji potrebno biti pazljiv pri uporabi visokih laserskih moči; poleg že znanega pojava bledenja (“photo-bleaching”) se lahko spekter nekaterih barvil premakne proti nižjim valovnim dolžinam (”photo-blueing”). Fluorescenčni signal takega barvila razsikovalci torej zaznajo v spektralnem oknu drugega barvila, kar lahko vodi v napačne eksperimentalne zaključke. Pri karakterizaciji pojava je bila ključna edinstvena kombinacija STED mikroskopa s spektralno-občutljivim detektorjem, ki ga imamo na IJS.


Arhiv novic

Aljaž Kavčič in doc. dr. Matjaž Humar iz Laboratorija za biološko in mehko fotoniko Odseka za fiziko trdne snovi in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter dr. Nerea Sebastian z Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” so skupaj s sodelavci z Instituta "Max-Planck Institute for the Science of Light" v reviji Nature objavili članek z naslovom Tuneable entangled photon pair generation in a liquid crystal - Nastavljivo ustvarjanje prepletenih fotonskih parov v tekočem kristalu. V delu so kot prvi predstavili tvorbo prepletenih fotonov v tekočih kristalih ter s tem nasploh prvo demonstracijo tega procesa v organski snovi. Poleg tega, da je učinkovitost tvorbe prepletenih fotonov v tekočih kristalih primerljiva z najboljšimi obstoječimi izvori, je njihova glavna prednost v dejstvu, da je stanje para fotonov mogoče spreminjati. To je moč doseči z apliciranjem električnega polja ali pa z ureditvijo molekul tekočega kristala v ustrezno konfiguracijo. Z zmožnostjo spreminjanja kvantnega stanja predstavljeni rezultati nakazujejo izjemen praktični potencial za številne kvantne tehnologije. O delu že piše NewScientist, povzetek raziskave pa si lahko ogledate tudi v video posnetku.


Arhiv novic

Na zaključnem sestanku projekta INSPIRES (EIT RawMaterials) so sodelavke in sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale (dr. Benjamin Podmiljšak, dr. Tomaž Tomše, prof. dr. Spomenka Kobe) v konzorciju 11 partnerjev izpostavili dosežen cilj oz. uspešen primer krožnega gospodarstva brez izmeta. Z radikalnimi ekološko neoporečnimi inovacijami pri recikliranju trajnih magnetov, s poudarkom na lahko dostopnem viru, to so motorji v gospodinjskih aparatih, so razvili nove avtomatizirane postopke razstavljanja odpadnih naprav in iz le-teh pridobivanja magnetov. Vzpostavili so metode njihovega recikliranja in preizkusili nove poti krožnega gospodarstva s ključnimi industrijskimi partnerji znotraj regije (Kolektor, Gorenje, Domel, ZEOS in Surovina). Analizirali so njihovo trajnostno uspešnost z ekonomskega in okoljsko neoporečnega življenjskega cikla. Znanje in tehnologije iz regij, ki niso RIS (tehnologijo recikliranja je zagotovil nemški partner Univerza v Pforzheim-u), so doprinesle izpopolnjenje v regiji Slovenija. Partner CEPS (Centre for European Policy Studies) iz Bruslja pa je učinkovito posredoval dosežke projekta odločevalcem za nadaljnje ukrepe.


Arhiv novic

Na reaktorju TRIGA Instituta "Jožef Stefan" je 3. junija 2024 začela delovati nova eksperimentalna naprava, zanka za aktivacijo vode KATANA. KATANA omogoča izvajanje številnih eksperimentov, povezanih z aktivirano vodo, in služi kot naprava za kalibracijo detektorjev žarkov gama ter za eksperimentalno validacijo računskih metodologij in računalniških programov, s katerimi lahko modeliramo časovno in prostorsko odvisne vire sevanja. Dodatno bo naprava služila tudi za izboljšanje jedrskih podatkov za aktivacijo vode in testiranje materialov za ščitenje pred ionizirajočim sevanjem v bodočih fuzijskih reaktorjih. Razvoj nove naprave je potekal pod vodstvom prof. dr. Luke Snoja, vodje Odseka za reaktorsko fiziko in reaktorja TRIGA, večino dela pa sta opravila doktorska študenta Domen Kotnik in Julijan Peric. Mednarodna fuzijska skupnost je navdušena nad novo svetovno pridobitvijo z veliko količino predlogov za sodelovanje v eksperimentalnih kampanjah v prihodnosti, Slovenija pa se je s to svetovno unikatno napravo postavila na svetovni zemljevid raziskovalnih infrastruktur, ki pomembno prispevajo k fuziji kot trajnostnemu brezogljičnemu viru energije za prihodnost človeštva.


Arhiv novic

Okužbe z bakterijo Clostridioides difficile povzročajo širok nabor hudih črevesnih simptomov, ki lahko pripeljejo tudi do smrti, pri čemer so problematične zlasti trdovratne bolnišnične okužbe. Iskanje in poznavanje novih načinov zdravljenja je zato bistvenega pomena. Sodelavci Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" dr. Abida Zahirović, prof. dr. Borut Štrukelj in prof. dr. Aleš Berlec so v sodelovanju s sodelavci s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v ugledni reviji Gut Microbes pripravili obsežen članek o pristopih k zdravljenju, ki ne vključujejo antibiotikov ali fekalne transplantacije. Novi pristopi vključujejo modulacijo črevesne mikrobiote, nevtralizacijo bakterijskih toksinov, modulacijo imunskega odziva in neposredno baktericidno delovanje, pri čemer se kot učinkovine med drugimi uporabljajo protitelesa, definirane bakterijske mešanice, bakterofagi in nizkomolekularne učinkovine, ki niso antibiotiki. Učinkovine so sicer v različnih stopnjah razvoja, pri čemer so nekatera monoklonska protitelesa in definirane bakterijske mešanice že registrirane kot zdravila.


Arhiv novic

Skupini Svetloba in snov Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Skupina za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta med 29. in 31. majem 2024 organizirali mednarodno srečanje na temo izredno aktualnih feroelektričnih mehkih snovi z naslovom 'Workshop on Ferroelectric Nematic Liquid Crystals', ki je potekalo v Veliki predavalnici IJS. Dogodka so se udeležili vodilni svetovni raziskovalke in raziskovalci s tega področja, kar je priznanje odličnosti raziskav, ki potekajo na tem širšem področju na IJS in FMF UL. Čeprav so feroelektrične 3D tekočine teoretično napovedali že pred več kot sto leti, so bile eksperimentalno realizirane šele pred kratkim. Edinstvenost feroelektričnih nematskih materialov je bila izredno odmevna, kar je razvidno tudi iz intenzivnih raziskav, ki sledijo njihovemu odkritju. Z organizacijo te delavnice želita skupini na Institutu "Jožef Stefan" in Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani prispevati k izmenjavi znanja in možnostim sodelovanja na tem hitro napredujočem in dinamičnem raziskovalnem področju.


Arhiv novic

Na 5. slovenskem posvetovanju mikroskopistov SDM24 je potekal natečaj za najboljšo mikroskopistično sliko. Na naslovnici je nagrajena slika na področju znanosti materialov. Gre za kompleksno mikrostrukturno študijo zvara dveh visoko trdnostnih Al zlitin (Al-Cu-Mg in Al-Cu-Mg-Zr). Na sliki je prikazan detajl kristalne strukturne zlitine s paralelnimi defekti, posnetim v HAADF tehniki na novem »state of the art« vrstičnem presevnem elektronskem mikroskopu Spectra 300, instaliranem v novih prostorih IJS. Spectra 300 je state-of-the-art raziskovalna oprema zadnje generacije presevnih elektronskih mikroskopov in omogoča celovito strukturno in kemijsko karakterizacijo materialov na atomskem in sub-atomskem nivoju. Mikroskop ima FEG izvor elektronov, korektor sferične aberacije in monokromator, kar omogoča izvajanje različnih tehnik presevne elektronske mikroskopije. TEM priprava vzorca in analiza je avtorsko delo dr. Sandre Drev s Centra za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo Instituta "Jožef Stefan" v sodelavi s Fakulteto za strojništvo UL.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" Peter Medle Rupnik, Luka Cmok, Nerea Sebastián in Alenka Mertelj so v reviji Advanced Functional Materials objavili članek z naslovom Viscous Mechano-Electric Response of Ferroelectric Nematic Liquid. Avtorji v članku poročajo o pojavu mehanoelektrične transdukcije v feroelektrični tekočini pri sobni temperaturi. Pokazali so, da je mogoče z mehansko aktuacijo celice, napolnjene s feroelektričnim nematičnim tekočim kristalom, spreminjati električno polarizacijsko strukturo tekočine in posledično meriti induciran električni tok. Avtorji opisujejo, da so opaženi pojavi v fundamentalnem različni od piezoelektričnega pojava v trdni snovi, saj imajo viskozni karakter, ker se polarizacija spreminja s tokom tekočine. Slednje ima visok tehnološki potencial, saj je mogoče z rahlim dotikom naprave ustvarjati električne signale, ki se razlikujejo glede na jakost dotika. Feroelektričnim tekočinam se zato obeta uporaba na področjih od taktilnih senzorjev do pridobivanja električne energije pri nizkih frekvencah aktuacije.


Arhiv novic

Aprila 2024 je bil na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" v okviru Festivala Odprte hiše Slovenije 2024 na ogled projekta IJS NANO Brainroom, ki je v letih 2021-2022 nastajal v sodelovanju z BAAM arhitekti. IJS NANO Brainroom oz. “Brainstorming” prostor je multifunkcionalen prostor, ki se prilagaja potrebam raziskovalk in raziskovalcev visokotehnoloških nanomaterialov in je lahko kuhinja z jedilnico, učilnica s pisarniškimi mesti, prostor za sestanke, bralni kotiček s knjižnico in hkrati osrednji prostor, kjer se lahko zbere 40 zaposlenih. Postavitev miz se prilagaja načinu druženja: izvlečne klopi za večja druženja, združitev dveh miz za sestanke in miza za individualno delo. Festival, ki je letos potekal pod naslovom Arhitektura novih priložnosti, je izpostavil vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Arhitekti so v sklopu festivala izbrano skupino ljudi popeljali skozi prostore in jim predstavili proces, koncept in idejo zasnove prostora, s čimer so omogočili širjenje vrednot kakovostno oblikovanega prostora in predstavitev stroke širši javnosti.


Arhiv novic

V okviru Centra za Razvojno Inovacijsko Partnerstvo na Institutu "Jožef Stefan" je skupina PMiS skupaj z Odsekom za sisteme in vodenje in Odsekom za znanosti o okolju pridobila projekt iz programa I3, EISMEA »Severnojadranska vodikova investicijska platforma (North Adriatic Clean Hydrogen Investment Platform - NACHIP)« v znesku 7.636.142,84 EUR nepovratnih sredstev. V konzorciju NACHIP, ki ga vodi Institut "Jožef Stefan", sodeluje 12 zasebnih in javnih organizacij iz Slovenije, Hrvaške in avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine iz Italije. Triletni projekt temelji na skupni dolgoročni pobudi teh držav za vzpostavitev čezmejnega vodikovega ekosistema ter na projektu »Severnojadranska vodikova dolina - NAHV«, hkrati pa vključuje tudi cilje Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije S5, evropskega zelenega dogovora in evropske vodikove strategije. Predvidene so naložbe v vseh treh regijah, preko oblikovanja vrednostnih verig ključnih deležnikov na področjih mobilnosti (zemeljskega in morskega transporta in logistike), v mestnih območjih in v proizvodnem sektorju.


Arhiv novic

Prof. dr. Tadej Rojac z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavci s Kitajske, Nemčije, Avstralije in Švice v reviji Advanced Functional Materials objavil članek Piezoelectric properties of BiFeO₃ exposed to high temperatures. Z objavo poročajo o nenavadnem pojavu v feroelektrični keramiki bizmutovega ferita (BiFeO₃), ki se zaradi visoke Curiejeve temperature (TC = 830 °C) že vrsto let proučuje za visokotemperaturne piezoelektrične aplikacije. Odkrili so, da se piezoelektrični odziv, ki se sicer izniči pri temperaturah nad ~400 °C, ponovno vzpostavi pri ohlajanju materiala. V nasprotju s pogosto privzeto razlago o depolarizaciji keramike in permanentni izgubi piezoelektričnosti gre v tem primeru za reverzibilni pojav, ki izhaja iz termično aktivirane električne prevodnosti ferita. Odkritje pojava je odprlo pot pri optimizaciji pogojev polarizacije BiFeO₃, kar utegne imeti praktični pomen pri razvoju tovrstnih okolju prijaznih piezoelektrikov brez svinca. Raziskava ponuja vpogled v potencialno uporabo BiFeO₃ predvsem z vidika termične stabilnosti piezoelektričnega odziva.


Arhiv novic

Kvazidelci Bogoljubova so osnovne enodelčne vzbuditve superprevodnih materialov, ki nosijo magnetni moment. Luka Pavešič in Rok Žitko z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" sta razvila model za hibridne kvantne naprave iz dveh superprevodnih otočkov, ki sta med seboj povezana preko polprevodniške kvantne pike ter napovedala obstoj "prekomerno senčenega" osnovnega stanja. V tem stanju po en kvazidelec Bogoljubova iz vsakega otočka skuša ustvariti kvantno prepleteno stanje s spinom elektrona v kvantni piki, kar vodi k feromagnetni poravnanosti spinov kvazidelcev v otočkih na veliki medsebojni razdalji. Napovedi so preverili raziskovalci iz Niels Bohrovega Instituta v Kopenhagnu v natančno izdelani umetni nanostrukturi iz indijevega arzenida z meritvami diagramov stabilnosti, spektrov vzbuditev in odziva na zunanje magnetno polje. Verige alternirajočih kvantnih pik in superprevodnih otočkov bi se dalo v prihodnje uporabiti za izgradnjo kvantnih simulatorjev za proučevanje lastnosti spinskih verig. Delo je objavljeno v Nature Communications.


Arhiv novic

Sodelavci Instituta "Jožef Stefan" Jaka Pišljar, Andriy Nych, Uliana Ognysta, Andrej Petelin, Samo Kralj in Igor Muševič so s kolegi s FMF UL in FNM UM ter Institute of Physics, Kijev v reviji Physical Review Letters objavili članek Dynamics and Topology of Symmetry Breaking with Skyrmions. V članku obravnavajo nastanek vrtinčastih struktur-polskirmionov, ki se pojavijo v nekaterih kiralnih tekočih kristalih. Pokazali so, da polskirmioni nastanejo iz neurejene faze na zelo poseben način, ko kiralni tekoči kristal ogradijo pod debelino 100 nm. V tem območju so pod mikroskopom lahko s prostim očesom opazovali počasne fluktuacije, pri katerih se polskirmioni-vrtinci spontano tvorijo in razpadajo, kar je pokazano na spremljajoči sliki. Ta dinamika je za kar 4 velikostne rede počasnejša od pričakovane in so jo uspešno pojasnili s termično vzbujenimi preskoki med strukturnimi stanji, ki si postanejo energijsko bližnja zaradi močnega vpliva površin. Takšen prehod je zanimiv tudi iz topološkega vidika, saj eksperimenti razkrivajo, na kakšen način se v tem sistemu ohranja topološki naboj. Članek je bil izpostavljen tudi v Physics.


Arhiv novic

Doktorska študentka Petruša Borštnar z Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" je v okviru svoje doktorske naloge pod mentorstvom doc. dr. Nine Daneu in v sodelovanju s kolegi s Kemijskega inštituta in Univerze Cheng Kung v Tajvanu v reviji ACS Nano objavila članek z naslovom Transient Ruddlesden–Popper-Type Defects and Their Influence on Grain Growth and Properties of Lithium Lanthanum Titanate Solid Electrolyte. V raziskavi je opisan razvoj grobozrnate keramike na osnovi litijevega lantanovega titanata (LLTO) pod vplivom ploskovnih defektov tipa Ruddlesden-Popper. Na podlagi analiz s kvantitativno visokoločljivostno vrstično presevno elektronsko mikroskopijo (HAADF-STEM) so pojasnili proces od nastanka defektov v začetni fazi rasti zrn preko njihovega vpliva na pretirano rast LLTO zrn in do končne rekristalizacije RP-sekvenc v LLTO. Rezultati so pomemben prispevek k razvoju trdnega elektrolita za uporabo v litij ionskih baterijah, pri katerem je celokupna ionska prevodnost neposredno povezana s številom upornih mej med zrni.


Arhiv novic

Dr. Martina Modic z Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" z Luko Muravcem in Bradom Downeyem sestavlja zmagovalno ekipo, ki je s projektom Zemlja ni bila vedno imenovana Zemlja zmagala na idejnem natečaju ELES 3000: Ustvarjalni projekt v javnem prostoru. Zmagovalni projekt bo v Živalskem vrtu Ljubljana predstavljal mogočno instalacijo, ki bo pozornost obiskovalcev neposredno usmerila v element, ki ga načeloma jemljemo kot samoumevnega. Instalacija bo obiskovalce živalskega vrta opozarjala na vsa nevidna bitja in plasti njihovega planeta. Obiskovalci bodo ob instalaciji izvedeli več o pomenu treh najbolj značilnih slojev prsti. Ti sloji tal so v preteklosti omogočali raznovrstne ekosisteme, saj zagotavljajo različna okolja in vire za rastline ter mikrobne skupnosti. Prisotnost instalacije bo ustvarila trajno učno zapuščino, ki bo navdihovala generacije obiskovalcev, da bodo cenile lepoto in kompleksnost naravnega sveta ter se zavzevale za njegovo zaščito v prihodnosti. In javnost ozaveščala o pomenu ohranjanja biotske pestrosti.


Arhiv novic

Na Institutu "Jožef Stefan" in na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v teh dneh potekajo dogodki v okviru svetovnega kvantnega dne, ki ga praznujemo vsako leto 14. aprila. Prof. dr. Francesca Ferlaino je na Kolokviju IJS predstavila fiziko dipolarnih kvantnih plinov, Olivier Ezratty pa v ciklu predavanj razlaga znanstvene in tehnične izzive na področju kvantnih računalnikov in drugih kvantnih naprav. Na delavnici so se dijakinje in dijaki seznanili z osnovnimi načeli kvantne fizike in obiskali več laboratorijev. Ob robu dogodkov za širšo javnost je potekala tudi okrogla miza, ki so se je udeležili ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, direktor Direktorata za znanost in inovacije MVZI dr. Tomaž Boh ter predstavnice in predstavniki javnih raziskovalnih organizacij in univerz, industrije ter Olivier Ezratty, svetovalec na področju kvantnega. Udeleženci so izmenjali mnenja o stopnji razvoja kvantnega računalništva in kvantnih tehnologij, skupnih evropskih prizadevanjij in ciljih, priložnostih in izzivih za Slovenijo ter nacionalni strategiji na kvantnem področju.


Arhiv novic

Raziskovalci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" v sodelavi s kolegi z Univerze v Lisboni poročajo o najnovejšem znanstvenem preboju v raziskavah materialov z naslovom Plasma-Driven Tuning of Dielectric Permitivity in Graphene, ki je izšel v reviji Small. Študija razkriva pionirski pristop, pri katerem v grafen vključujejo dušikove atome tekom plazemske sinteze in s tem spreminjajo dielektrično permitivnost grafena v širokem frekvenčnem območju od 1–40 GHz. S selektivnim vključevanjem dušikovih atomov v grafen se elektronska struktura materiala spremeni in tudi inducira zelo nizkoenergijska (0.5-2 eV) 2D površinska plazmonska vzbujena stanja. Pojav vodi do negativnih vrednosti dielektrične konstante predvsem na Ka pasovnem območju od 30 do 40 GHz. Nova metoda, ki temelji na uporabi plazme, tako uvaja popolnoma nove koncepte v načrtovanju 2D nanomaterialov na atomarnem nivoju, saj omogoča nadzorovano in nastavljivo dielektrično permitivnost ter utira pot naslednji generaciji spremenljivih metamaterialov.


Arhiv novic

Vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Dragan Mihailović je s projektom Hidden metastable mesoscopic states in quantum materials uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce in za svoj petletni projekt pridobil 2,5 milijona evrov. Za prof. dr. Mihailovića je to drugi raziskovalni ERC projekt in skupno tretji ERC projekt, prof. Mihailović pa je edini Slovenec, ki bo vse tri projekte izvajal na slovenskih institucijah. Konkretno bodo s sodelavci v projektu eksperimentalno preučevali urejanja elektronov v kvantnih sistemih v časovnem območju, ki je bilo do zdaj nedosegljivo. Ekipa raziskovalcev pod vodstvom prof. Mihailovića ima ambiciozen načrt, saj želi razviti nove metode, ki bodo omogočile slikanje gibanja posameznih elektronov v snovi z zelo visoko prostorsko in časovno ločljivostjo 0,000000000002 sekunde oziroma dve pikosekundi. »Na neki način želimo narediti 'videokamero', ki lahko z atomsko ločljivostjo snema s hitrostjo zaklopa dve pikosekundi,« je pojasnil prof. Mihailović. Za Institut "Jožef Stefan" je to osmi raziskovalni ERC projekt. Posnetek predstavitve


Arhiv novic

Prof. dr. Svjetlana Fajfer z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je imela predavanje Theory Summary na konferenci Electroweak Interactions & Unified Theories 2024, ki je potekala od 24. do 31. marca 2024 v La Thuile v Italiji. Na konferenci pod okriljem serije najprestižnejžih konferenc Rencontres de Moriond s področja fizike delcev po vsem svetu, ki vsako leto predstavijo pomembne rezultate, je nastopilo več kot 100 predavateljev s predstavitvami kolaboracij iz CERN-a ATLAS, CMS, LHCb, Belle II, BaBaR, astroparticle eksperimenti LUXE, LUXE 2, nevtrinskih eksperimentov Katrin, T2K, No a, CUORE, FASER, ICECUBE, Alpha-g, iskanje aksionov v eksperimentih LIDA in 21 cm. Skupno je bilo 77 predavanj, od tega 54 s področja eksperimentalnih raziskav in 23 s področja teoretičnih raziskav. Mladi raziskovalci so predstavili svoje rezultate v forumih mladih znanstvenikov kot petminutna predavanja. Svjetlana Fajfer je v zaključnem predavanju konference predstavila pregled teoretičnih predavanj na konferenci in obete teoretične fizike osnovnih delcev.


Arhiv novic

Doc. dr. Denis Golež z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je z eksperimentalnimi kolegi iz Cornell in Columbia University v ZDA pokazal, da lahko kristal Ca₂RuO₄ zelo hitro pretvorimo iz izolatorja v kovino s pomočjo ultrahitrega laserskega pulza. Največje presenečenje je nastopilo, ko so analizirali lastnosti kovinskega stanja in ugotovili, da je to stanje drugačno kot stanja v ravnovesnem faznem diagramu. Takšnim eksotičnim stanjem snovi fiziki pravijo skrita stanja in nova potrditev je bila objavljena v Nature Physics. Teoretični preboj raziskave je povezava lasersko vzbujenega prehoda s termodinamskim faznim prehodom. Slednji je podoben prehodu med vodo in ledom, saj je prvega reda in tako omogoča ujetje v metastabilnem stanju. Raziskovalci so pokazali, da lahko analogijo s podhlajeno vodo neposredno prenesejo na dinamiko prehoda med izolatorjem in kovino ter spremljajo trajektorije prehoda iz ene v drugo fazo (glej sliko). To za eksperimentalne kolege odpre cel razred materialov, ki so kandidati za nove skrite faze snovi. Tudi zato doc. dr. Denis Golež s svojimi sodelavkami in sodelavci aktivno nadaljuje te raziskave.


Arhiv novic

Z marcem 2024 se je s prvim sestankom na Tehnični univerzi vzhodne Bavarske (OTH) Regensburg začel projekt Evropska mreža doktorskega študija »Magnetna mehka snov za robotiko« (MAESTRI). Mreža odgovarja na velike potrebe po izobraževanju nove generacije strokovnjakov na porajajočem se področju »mehke« robotike. Tako imenovana magnetna mehka robotika temelji na uravnavanju lastnosti materialov, kot so elastomeri in različne tekočine, ki vsebujejo magnetne delce, z magnetim poljem. Konzorcij projekta sestavlja sedem partnerjev iz petih držav (Danska, Nemčija, Italija, Avstrija, Slovenija), ki prihajajo s področij biologije, znanosti o materialih, fizike in robotike. Poleg tega so v projekt vključeni trije pridruženi partnerji, med njimi tudi Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. Namen raziskav je prikaz vrste mobilnih robotov in robotskih prijemal, opremljenih z vso potrebno elektroniko in nadzornimi sistemi. V projektu sta sodelavca Odseka za sintezo materialov Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Darko Makovec in prof. dr. Darja Lisjak zadolžena za sintezo magnetno-odzivnih materialov.


Arhiv novic

Obiskovalkam in obiskovalcem ter sodelavkam in sodelavcem se iskreno zahvaljujemo za to, da smo tudi z njihovo pomočjo uspeli pripraviti kar se da uspešne 32. Dneve Jožefa Stefana. Uspeli so nam zanimivi in dobro obiskani dogodki, v soboto, 23. marca 2024, pa je na Dnevu odprtih vrat več kot 100 koordinatorjev obiskov 2.000 obiskovalk in obiskovalcev popeljalo preko 9 programov na Jamovi 39 in 4 na reaktorju na ogled skupno 28 odsekov IJS ter na Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo ICJT in Center za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo CEMM. V celotnem tednu smo pripravili 4 strokovna predavanja, 3 okrogle mize, Stand-up šov eksperimentov, podelitev zlatih znakov, odprtje razstave in interno srečanje mladih, v skupno šestih dneh nas je obiskalo približno 3.000 ljudi. Med njimi tudi 6 šol, v soboto celo dijakinje in dijaki Tehniškega zavoda Jurija Vege iz italijanske Gorice. Posnetki vseh dogodkov so dostopni na povezavi, skupaj s fotografijami pa bodo objavljeni tudi na uradni spletni strani. Hvala vsem in vsakemu posebej in že kličemo: nasvidenje naslednje leto!


Arhiv novic

Na Institutu "Jožef Stefan" smo 20. marca 2024 podelili zlate znake Jožefa Stefana avtorjem najodmevnejših doktorskih del s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih. Dr. Matic Može je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Hibridne strukturirane površine za izboljšan prenos toplote pri mehurčkastem vrenju" na predlog mentorja prof. dr. Iztoka Golobiča s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in somentorja doc. dr. Matevža Zupančiča. Dr. Aleks Smolkovič je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Odkrivanje strukture okusa v modelih nove fizike z natančnimi opazljivkami" na predlog mentorja izr. prof. dr. Nejca Košnika in prof. dr. Jerneja Fesela Kamenika z Instituta "Jožef Stefan". Dr. Jan Šuntajs je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela "Neravnovesne in statistične lastnosti izoliranih kvantnih večdelčnih sistemov" na predlog mentorja izr. prof. dr. Leva Vidmarja z Instituta "Jožef Stefan". Iskreno čestitamo!


Arhiv novic

Institut “Jožef Stefan” je 13. marca 2024 pred začetkom 32. Dnevov Jožefa Stefana na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo pripravil srečanje za novinarje, na katerem je predstavil program in bistvene poudarke največjega letnega dogodka inštituta. Direktor prof. dr. Boštjan Zalar: »Prireditve so namenjene predstavitvi in promociji dela raziskovalk in raziskovalcev našega inštituta. Letošnji dnevi so v primerjavi s prejšnjimi malo posebni, saj smo se tokrat skušali še bolj približati javnosti: ob strokovnih predavanjih bo letos več interaktivnih dogodkov in okroglih miz, kjer bodo raziskovalci z različnih področij soočili mnenja na trenutno aktualne teme.« V ospredju dogajanja bodo okrogle mize Zabavna znanost 18. marca ob 13. uri, Znanost in (jedrska) energija 20. marca ob 11. uri in Disruptivnost tehnologij v kontekstu družbenega in ekonomskega razvoja 22. marca ob 11. uri. Kot prejšnja leta se bodo zvrstila tudi odlična strokovna predavanja, tokrat prof. dr. Danila Zavrtanika, prof. dr. Nektariosa Tavernarakisa, prof. dr. Igorja Križaja in prof. dr. Paula Attfielda. Vabljeni!


Arhiv novic

Doc. dr. Jure Kokalj z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" in FGG UL je v reviji The Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) objavil članek Electronic diffusion in a normal state of high-Tc cuprate YBa₂Cu₃O₆₊ₓ. V njem je predstavil ugotovitve glede elektronskega transporta v visokotemperaturnem superprevodnem kupratu YBa₂Cu₃O₆₊ₓ pri temperaturah nad kritično temperaturo Tc. Z uporabo Nernst-Einsteinove relacije za toplotni in nabojni tok, predhodnih meritev ter ugotovitev iz numeričnih simulacij mu je uspelo določiti obnašanje težko merljive elektronske difuzijske konstante, povprečne proste poti in nabojne susceptibilnosti. Rezultati so razkrili nepričakovano kratke proste poti v območju Mott‑Ioffe‑Regel limite (l~a) že pri temperaturah nad 200 K za nizka dopiranja, znatno kršitev t. i. Plankove limite ter nabojno susceptibilnost z znatno odvisnostjo od temperature in dopiranja. Ta vpliva na obnašanje električne prevodnosti, kar kaže, da jo bo v teh materialih mogoče razumeti le ob hkratnem upoštevanju termodinamskih količin.


Arhiv novic

V Atriju ZRC SAZU sta L'Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO na predvečer Dneva žena podelila štipendije za ženske v znanosti za leto 2024. Izmed treh dobitnic sta kar dve sodelavki Instituta “Jožef Stefan”. Mag. Tina Arh z Odseka za fiziko trdne snovi raziskuje magnetizem kvantnih materialov, eno najbolj živahnih področij v sodobni fiziki trdne snovi, ki bi lahko predstavljalo pomembno platformo za razvoj nove generacije kvantnih tehnologij, danes pa njihovo razumevanje zahteva uporabo najsodobnejših eksperimentalnih in teoretičnih metod. Urša Čerček, mag. ind. farm.,z Odseka za biotehnologijo se posveča raziskovanju nevrodegenerativnih bolezni amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in frontotemporalna demenca (FTD) s ciljem razvoja boljših terapij za zdravljenje bolezni, s čimer bi omilila velike spremembe v življenju bolnika in svojcev ter breme zdravstvenemu sistemu. L'Oréalovo štipendijo je prejela tudi kemičarka Tjaša Rijavec s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo! Posnetek podelitve


Arhiv novic

Od 15.–18. februarja 2024 je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal mednarodni sejem IFAM - International trade for automation & mechatornics. Tradicionalno se ga je udeležil tudi SRIP Tovarne prihodnosti (SRIP ToP), ki ga koordinira Institut "Jožef Stefan". Poleg dejavnosti SRIP ToP so bili prikazani dosežki Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan", Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, zavoda Rudolfovo, EIT Manufacturing in EIT Manufacturing RIS HUB v Sloveniji, podjetja Albatros PRO ter predstavnikov programa HyBReED. V sklopu sejma je SRIP ToP organiziral tudi poslovna foruma. Prvi forum se je nanašal na predstavitev RRI programa DIGITOP - Digitalna transformacija robotiziranih tovarn prihodnosti (koordinator programa je prof. dr. Aleš Ude). Drugi sklop je bil namenjen programu HyBReED, ki ga koordinira Kemijski inštitut, IJS pa je eden od partnerjev. Razstavni prostor so obiskali številni obiskovalci, med drugim je bil SRIP ToP predstavljen tudi ministrici za inovacije in rast republike Bolgarije.


Arhiv novic

Letos Evropska organizacija za jedrske raziskave CERN obeležuje 70. obletnico delovanja. In prav v tem letu bosta Slovenija in CERN izvedla postopke za polnopravno članstvo v tej prestižni znanstveno-raziskovalni organizaciji. Prvi korak je obisk visoke delegacije iz CERN-a, ki bo presojala pripravljenost naše države. Delegacija se je 19. februarja 2024 na Institutu "Jožef Stefan" srečala z direktorjem inštituta prof. dr. Boštjanom Zalarjem, rektorjem Univerze v Novi Gorici prof. dr. Boštjanom Golobom, prorektorjem Univerze v Ljubljani prof. dr. Antonom Ramšakom, dekanom Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani prof. dr. Janezom Bončo in drugimi sodelavci, Na FMF UL je pa direktor CERNa za raziskave in računsko okolje prof. dr. Joachim Mnicha v predavanju predstavil prihodnost fizike delcev. Polnopravnega članstva se veselijo tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan", saj bo omogočilo še bolj intenziven prenos znanja in inovacij v raziskovalni sferi, pa tudi v slovensko izobraževanje in industrijo.


Arhiv novic

Predstavniki Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" so 6. februarja 2024 obiskali podjetje Kolektor Mobility d. o. o. v Idriji. Dolga tradicija in izkušnje na področju razvoja in proizvodnje komponent in sistemov za mobilnost podjetje umeščajo med najzanesljivejše globalne ponudnike celostnih rešitev avtomobilske industrije. Inštitut ima z njim skupni projekt za raziskave korozijskih procesov rotorskih in statorskih komponent elektromotorskih pogonov za avtomobilske aplikacije. Gostiteljica in vodja projekta v podjetju Kolektor Mobility je bila dr. Nataša Kovačević, namen obiska pa je bil pregled rezultatov v zadnjem trimesečnem obdobju in ogled laboratorijev v podjetju. Skupni projekt poteka v okviru misije GREMO i-Motion, ki so jo ustanovila slovenska avtomobilska podjetja kot skupen razvojni načrt gospodarske panoge z namenom misije zelene in digitalne preobrazbe slovenske avtomobilske industrije. Gre za zanimivo in sodobno tematiko korozijskih procesov in se veselimo skupnih izzivov, ki so pred nami.


Arhiv novic

Urška Andrenšek, Primož Ziherl in Matej Krajnc z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so s sodelavci z Université Côte d’Azur v reviji Developmental Cell objavili članek z naslovom A mechanical wave travels along a genetic guide to drive the formation of an epithelial furrow during Drosophila gastrulation. V članku so preučevali oblikovanje cefalične brazde med gastrulacijo pri vinski mušici. Pokazali so, da njeno oblikovanje sproži majhna skupina iniciatorskih celic, ki aktivirajo mehanski prožilni val vzdolž dorsalno-ventralne osi zarodka, njihova pozicija v zarodku pa je določena z prostorsko odvisno izražavo genov. Cefalična brazda je ena izmed reverzibilnih morfoloških sprememb pri vinski mušici, zato so zanimivi tudi njihovi rezultati, ki nakazujejo, da obliko formirane brazde vzdržuje celična adhezija med apikalnimi celičnimi stranicami. Eksperimentalne rezultate so podprli s simulacijami ogliščnega modela, ki so dobro poustvarile dinamiko širjenja cefalične brazde, čeprav podrobnosti prenosa signala med celicami brazde še niso znane.


Arhiv novic

Dr. Urška Trstenjak z Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" je skupaj s kolegi iz raziskovalne skupine Electronic Materials (PGI-7) Forschungszentrum Jülich v reviji Advanced Functional Materials objavila članek z naslovom Heterogeneous Integration of Graphene and HfO₂ Memristors. V sklopu raziskave so z uporabo pulznega-laserskega nanašanja (PLD) uspešno sintetizirali tanke plasti HfO₂ na predlogah grafen/SiO₂/Si s kvazi van der Waals rastjo. S podrobno analizo podatkov Ramanove spektroskopije so ugotovili, da so napake, ki se pojavijo v grafenu po nanosu HfO₂, pretežno tipa sp² ter nastanejo zaradi visoke kinetične energije delcev v plazmi. Pokazali so, da je mogoče z zamenjavo kisika z argonom med PLD sintezo HfO₂ ohraniti zadostno količino kisika v plasteh HfO₂ ter hkrati visoko kakovost plasti grafena, ki lahko nato služi kot spodnja elektroda v memristorjih. Ugotovitve raziskave, da se grafen lahko uporablja za heterogeno integracijo kristalnih tankih filmov HfO₂, pa so uporabne tudi pri snovanju drugih elektronskih naprav, ki vsebujejo grafen.


Arhiv novic

Na Odseku za tehnologije znanja in Odseku za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" so v letu 2024 začeli s projektom SEEDS — Elektrificirani sistemi ogrevanja in hlajenja z integriranimi obnovljivimi viri za prožno ter energetsko in stroškovno učinkovito rabo energije. Projekt vključuje 26 partnerjev iz osmih držav in je financiran v okviru programa Obzorje Evropa v skupnem obsegu 14,3 milijona evrov, od katerih je 0,75 milijona evrov razdeljenih med sodelujoča odseka. Cilj ekipe na IJS je razviti metodologijo za nudenje lokalno porazdeljenih storitev energetske fleksibilnosti. V ta namen bo uporabila napredne tehnologije strojnega učenja za napovedovanje stanja virov fleksibilnosti ter metode večkriterijskega odločitvenega modeliranja za identifikacijo in agregacijo lastnosti virov na podlagi znanja strokovnjakov s področja. Ti kriteriji bodo uporabljeni v učinkovitih optimizacijskih pristopih, ki bodo pripravili transparentne in energetsko učinkovite ponudbe fleksibilnosti. Razvite rešitve bodo testirane v okviru slovenskega pilota skupaj s partnerjema Petrol d. d. in Elektro Celje d. d.


Arhiv novic

Sodelavki Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" Jerica Sabotič in Nika Janež sta v sodelovanju s strokovnjaki s področja modre biotehnologije, članov mreže COST CA18238 Ocean4Biotech, pripravili obsežen članek o uporabi bioloških testov za učinkovito odkrivanje bioaktivnih spojin, ki je objavljen v prestižni reviji Biotechnology Advances. Članek vodi po zapletenem področju izbire in uporabe bioloških testov ter zagotavlja dragocen vpogled v učinkovito raziskovanje bioaktivnih spojin iz naravnih virov, s poudarkom na morskem okolju. Osredotoča se na spekter bioaktivnosti, ki so ključnega pomena za razvoj farmacevtskih izdelkov, prehranskih dopolnil in kozmetike. Poudarja pomen uporabe različnih protokolov bioloških testov ter izvajanja njihove validacije in nadzora kakovosti za zagotavljanje pridobivanja zanesljivih podatkov in ocene varnosti. Z zagotavljanjem načrta za učinkovito odkrivanje in razvoj bioaktivnih spojin je cilj tega skupnega prizadevanja okrepiti svetovno skupnost za naravne proizvode in modro biotehnologijo, ki si prizadeva za razvoj trajnostnih inovacij v okviru skladnosti z zakonodajo.


Arhiv novic

Skupina fizikov Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je skupaj s kolegi iz Italije odkrila prvi nastavljiv svetlobni modulator, ki lahko deluje v ekstremnih ultravijoličnih in rentgenskih spektralnih območjih. Potem ko je pred desetimi leti kot prva na svetu pokazala edinstveno lastnost materiala, je z zadnjo objavo članka v reviji Nature Photonics najbolje strnila deset let raziskovanja in postavila nove temelje za novosti v tehnologiji, proizvodnji čipov in znanosti. Naprava temelji na fotoinduciranih faznih prehodih v tako imenovana skrita stanja v elektronskem kristalu 1T-TaS₂. S prostorsko moduliranim svetlobnim žarkom na površini vzorca avtorji najprej vtisnejo periodično elektronsko strukturo, ki zaradi sočasne deformacije kristalne rešetke deluje kot uklonska mrežica za rentgenske žarke. Vtisnjena mrežica ne poškoduje kristala, a je kljub temu izjemno stabilna in ne potrebuje zunanjega vira energije. Naprava je najbolj obetavna pri izdelavi zahtevnih elektronskih čipov z nanometrskimi elementi. Igor Vaskivskyi in Dragan Mihailović sta odkritje predstavila v videu.


Arhiv novic

V CERN-u je bil 23. in 24. januarja 2024 ustanovni sestanek Mednarodne kolaboracije za raziskave in razvoj fotonskih detektorjev in tehnik za identifikacijo osnovnih delcev (DRD4), ki jo je ustanovilo 76 raziskovalnih skupin iz 20 držav za koordinacijo raziskav in razvoja detektorjev za naslednjo generacijo eksperimentov na področju fizike delcev do leta 2045. Oblikovanje kolaboracije sta koordinirala prof. dr. Peter Križan in dr. Christian Joram, izr. prof. dr. Rok Pestotnik pa je deloval kot član pripravljalne skupine. Med ustanovnimi skupinami kolaboracije, ki je nastala v skladu z Načrtom za raziskave in razvoj detektorjev Evropske komisije za prihodnje pospeševalnike (ECFA), je tudi Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan". Rok Pestotnik je bil izvoljen za vodjo razvoja in raziskav na področju polprevodniških fotonskih detektorjev, enega od petih delovnih sklopov kolaboracije. Zaupanje, ki so ga sodelavcem IJS izkazale raziskovalne skupine kolaboracije DRD4, pomeni veliko priznanje za dejavnost Odseka in spodbudo za naprej.


Arhiv novic

Evropska komisija je z visokimi ocenami odobrila dve projektni prijavi Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" za raziskave trajnih magnetov za Zeleni prehod, v skupni vrednosti 15,4 mio €. Projekt SINGLE-GRAIN RE-ENGINEERED Nd-Fe-B PERMANENT MAGNETS (GREENE) bo koordiniral inštitut pod vodstvom izr. prof. dr. Kristine Žužek. Predvidena sredstva za inštitut znašajo 2 mio €. GREENE gradi na inovativnem pristopu ustvarjanja visokoenergetskega magneta na osnovi sistema Nd-Fe-B, z inženiringom mej med zrni na nivoju posameznih zrn. Razvoj konceptov projekta bo realiziran z demonstracijsko linijo v Sloveniji. V projektu SUBSTITUTION OF RARE EARTHS FOR ADVANCED NOVEL MAGNETS IN ENERGY AND TRANSPORT APPLICATIONS (BEETHOVEN) pa bo Institut "Jožef Stefan" z dr. Petro Jenuš eden od partnerjev (0,5 mio € za inštitut). BEETHOVEN predlaga znanstvene poti za zamenjavo kritičnih materialov z razvojem magnetov na osnovi zlitin z visoko entropijo, kompozitov na osnovi feritov in feritov tipa W. Podpis pogodbe o financiranju je predviden spomladi 2024.


Arhiv novic

V reviji PNAS je izšel članek, ki so ga napisali sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Gregor Pirnat, Matevž Marinčič, prof. dr. Miha Ravnik in doc. dr. Matjaž Humar. Raziskovalci so razvili metodo za kvantitativno merjenje mehanskih lastnosti mehkih bioloških tkiv in materialov na osnovi meritev "whispering gallery mode" optičnih resonanc kapljičnih mikroresonatorjev. Kapljice so vstavili na primer v možgansko tkivo in skozi meritve majhnih sprememb v spektrih, izmerjenih na različnih koncih posamezne kapljice, določili obliko in deformacijo kapljice z nanometrsko natančnostjo. Kapljica je preko elastokapilarne interakcije sklopljena z okolico, zato lahko s preučevanjem odziva kapljice na deformacijo okolice izmerijo tudi materialne lastnosti okoliškega materiala. Zaradi visoke občutljivosti optičnih resonanc so lahko izmerili sile velikosti le nekaj pikonewtonov na površini kapljic. Namen metode je elastografija mehkih delov telesa, vse od sluzi do nekaterih mišic.


Arhiv novic

Avtomatsko vodenje je danes zaradi svojega sistematičnega pristopa k reševanju problemov interdisciplinarna znanost. Prof. dr. Juš Kocijan z Odseka za sisteme in vodenje Instituta "Jožef Stefan" ter soavtorji prof. dr. Rihard Karba, prof. dr. Tadej Bajd, dr. Mojca Žagar Karer in doc. dr. Gorazd Karer so pri založbi Springer izdali Terminološki slovar avtomatskega vodenja sistemov in robotike. Slovar vsebuje gesla s področij avtomatskega vodenja, ki vključujejo matematično modeliranje, simulacijo dinamičnih sistemov, tehnologijo avtomatizacije s pripadajočimi elementi in robotiko. Namenjen je predvsem strokovnjakom in študentom, ki se ukvarjajo s tehnologijo vodenja in dinamičnimi sistemi; za uporabo slovarja je potrebno vsaj osnovno znanje na tem področju. Različni izrazi lahko označujejo isti koncept, zato se v slovarju uporabljajo tudi navzkrižne reference. Namen slovarja je vsaj v dosegljivem obsegu zbrati in poenotiti terminologijo na področju avtomatskega vodenja, dinamičnih sistemov in robotike.


Arhiv novic

Sintija Stevanoska in prof. dr. Sašo Džeroski z Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" sta z raziskovalci Kemijskega inštituta sodelovala pri odkritju in razvoju nove tehnologije uravnavanja delovanja različnih proteinov, poimenovane INSRTR. Z metodami strojnega učenja sta znotraj te tehnologije omogočila lažjo izbiro mesta za vstavljanje peptida, prilagojeno na tarčni protein. Tehnologija INSRTR omogoča uravnavanje delovanja proteina preko kratkega vstavljenega peptida, podobno kot tranzistorji v elektronskih vezjih. Skupina raziskovalcev je pokazala, da lahko s to tehnologijo vključijo ali izključijo delovanje izbranega proteina in ga celo kombinirajo za izvedbo logičnih operacij v živih celicah. Novo tehnologijo, ki bi lahko bila uporabna za terapijo in druge biotehnološke namene, so demonstrirali v človeških celicah na več encimih, proteinih v celični signalizaciji, prepoznavanju DNK ter protitelesih, s katerimi usmerjajo imunoterapijo raka. Članek je objavila revija Cell Discovery iz skupine Nature.


Arhiv novic

Prof. dr. Luka Snoj in dr. Anže Jazbec z Odseka za reaktorsko fiziko ter prof. dr. Sonja Lojen in dr. Arne Bratkič z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Rok Kostanjšek in doc. dr. Tinkara Tinta z Nacionalnega inštituta za biologijo ter dr. Nataša Toplak in Simon Koren iz podjetja Omega d.o.o. so v ugledni reviji International Journal of Radiation Biology objavili članek o mikrobnem biofilmu v zadrževalnem tanku jedrskega reaktorja TRIGA. Dolga leta so se operaterji reaktorja spopadali z nastankom biofilma, ki so ga redno čistili. Po temeljiti raziskavi, v kateri so opazili doslej nepoznano aglomeracijo bakterijskih celic po nevtronskem obsevanju, pa so odkrili vzroke za nastanek biofilma in njegovo sestavo. V članku avtorji opišejo bakterijske rodove, vpletene v nastanek biofilma, in časovne spremembe v vrstni sestavi, ki se spreminja glede na bližino reaktorske sredice - s tem pa na spremenljive vrste ionizirajočega sevanja. Po teh spoznanjih problemov z biofilmom na reaktorju TRIGA na IJS ni več.


Arhiv novic

Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar iz Laboratorija za biointegrirano fotoniko Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v reviji Physical Review X objavila članek z naslovom Smectic and soap bubble optofluidic lasers. V delu sta kot prva pokazala, da milni mehurčki in mehurčki iz smektičnih tekočih kristalov, z dodanimi fluorescenčnimi barvili, oddajajo lasersko svetlobo, če jih vzbujamo z zunanjim laserjem. Laserji, narejeni iz mehurčkov, delujejo na principu "whispering gallery mode" optičnih resonanc. Predvsem so zanimivi smektični mehurčki, ki imajo izredno tanko in enakomerno debelo steno ter so zelo stabilni. Iz spremljanja spektra izsevane laserske svetlobe, ki vsebuje več sto enakomerno razmaknjenih vrhov, lahko izmerimo tudi le deset nanometrov velike spremembe velikosti milimetrskega mehurčka. Ta izjemna natančnost je omogočila uporabo smektičnih mehurčkov kot enih najbolj občutljivih senzorjev električnega polja in tlaka, razvitih do zdaj. Matjaž in Zala sta raziskavo natančno predstavila v videu.


Arhiv novic

Raziskovalci z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta “Jožef Stefan” so razvili novo metodo za avtonomno učenje razstavljanja predmetov z roboti. Medtem ko je avtonomno robotsko učenje pogosto zelo časovno zahtevno, lahko robot s predlaganim pristopom hitro najde optimalno rešitev. Podlaga za hitro iskanje je upoštevanje fizičnih omejitev, ki nastanejo med razstavljanjem predmetov, s čimer lahko robot bistveno zmanjša iskalni prostor. Predlagano metodo so avtorji Mihael Simonič, Aleš Ude in Bojan Nemec objavili v članku Hierarchical learning of robotic contact policies, ki je bil objavljen v ugledni reviji Robotics and Computer-Integrated Manufacturing. Raziskava je nastala v okviru projekta Samodejna rekonfiguracija robotske celice za reciklažo elektronskih naprav (ReconCycle) iz Obzorja 2020, ki ga koordinira prof. Ude. Metoda bo prispevala k hitrejšemu razvoju aplikacij za robotizirano reciklažo elektronskih izdelkov, ki je možna le z roboti z visoko stopnjo adaptivnosti. Le-ta je nujno potrebna zaradi velike variabilnosti elektronskih naprav.


Arhiv novic

Metastabilnost kvantnih sistemov je redka in še vedno slabo razumljena. V članku, pred kratkim objavljenem v Nature Communications, je Anžetu Mrazu s kolegi v skupini prof. dr. Dragana Mihailovića v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani uspelo vizualizirati zelo nenavadno mikroskopsko dinamiko elektronov v metastabilnem stanju 1T-TaS₂. Z uporabo večkoničnega nizkotemperaturnega tunelskega mikroskopa pokažejo, da vbrizgani elektroni tvorijo topološko zapletene mreže, ki se ne morejo zlahka vrniti v osnovno urejeno stanje na kristalni rešetki. Posebej presentljivo je, da v teh mrežah naboj elektronov ni več celoštevilčen, ampak privzame ulomčne vrednosti, kot so 13/10, 23/40 in 3611/5000. Število različnih ulomkov se izkaže, da je zelo veliko, a končno. Možnost manipulacije topološke prepletenosti takšnih omrežij z električnim tokom preko zunanjega vezja nakazuje pot pri iskanju metastabilnih stanj v večdelčnih kvantnih sistemih in tudi pri izdelavi novih kvantnih naprav za uporabo v kvantnih računalnikih.


Arhiv novic

V okviru projekta EU MSCA ITN GMOS-Train, ki ga koordinira prof. Milena Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan", so objavili zanimivo raziskavo, ki je dostopna v Nature Geosciences. Pomen študije je predvsem v tem, da je nova raziskava uporabila meritve fluidov v izviru, plinskega curka, morske vode in vzorcev kamnov iz hidrotermalnega izvira Trans-Atlantic Geotraverse (TAG) na Srednjeatlantskem grebenu. Vzorci so bili zbrani med posebnimi GEOTRACES in IODP ekspedicijami. Skupne opazovanja kažejo, da je večina živega srebra, obogatenega v fluidih iz izvira, razredčena v morski vodi, le majhen delež pa se lokalno očisti. Ekstrapolacija rezultatov nakazuje, da je globalni hidrotermalni pretok živega srebra iz srednjeoceanskih grebenov majhen (1,5–65 ton letno) v primerjavi z antropogenimi izpusti živega srebra. Čeprav to nakazuje, da je večina živega srebra v oceanu antropogenega izvora, daje tudi upanje, da bo stroga izvedba zmanjševanja emisij v okviru Minamatske konvencije zmanjšala ravni živega srebra v ribah in izpostavljenost ljudi.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so pri študiju rasti rutilnih fibrov opazili, da ta material spontano disociira vodo. Gre za prvi primer t.i. disociativne interakcije med mineralnimi površinami in vodo, ki odpira novo smer raziskav v katalitski cepitvi vode. Delo je nastalo v okviru doktorskega študija dr. Vanje Jordan pod mentorstvom prof. Aleksandra Rečnika. Za fibraste strukture dolgo ni bilo pametne razlage, dokler se v študijo ni vključila dr. Vesna Ribić z Univerze v Beogradu, ki je pričela z modeliranjem ter kvantno kemijskimi izračuni hidroksilizacije in transfera protonov, kar je vodilo do objave v Advanced Materials. Članek je bil takoj uvrščen v kategorije 'Editor's choice' ter 'Hot topic' na področju fotokatalitskega cepljenja vode. Pri delu so sodelovali še dr. Janez Kovač z Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko, dr. Sandra Drev iz Centra za elektronsko mikroskopijo in prof. Goran Dražić s Kemijskega inštituta, ki so pomembno doprinesli k razumevanju površinskih lastnosti in strukturne translacije rutilnih fibrov.


Arhiv novic

Mihael Boštjan Končar je za magistrsko raziskovalno delo z naslovom Modeliranje težkih nesreč v hitrih z natrijem hlajenih jedrskih reaktorjih prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Nagrajeno delo je pripravil na Odseku za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan". V delu se je pod mentorstvom prof. dr. Mihaela Sekavčnika s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, dr. Mitje Uršiča z Odseka za reaktorsko tehniko IJS ter delovnim mentorstvom dr. Mateja Tekavčiča z Odseka za reaktorsko tehniko IJS ukvarjal z interakcijo taline s hladilom, ki lahko nastopi ob težki nesreči v jedrskem reaktorju. Mihael Boštjan Končar je razvil lasten fizikalni model faznega prehoda za simulacije različnih primerov plastnega uparjanja v toku močno podhlajene kapljevine. Predlagane metode je predstavil na dveh mednarodnih konferencah, kjer je prejel nagrado za najboljšega mladega avtorja. Doktorski študij in poklicno pot nadaljuje na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, pri raziskovalnem delu pa bo še naprej sodeloval z Odsekom za reaktorsko tehniko IJS.


Arhiv novic

V Grand hotelu Union je 6. decembra 2023 potekal 2. Innovation Day Ljubljana, ki ga je organiziral SRIP Tovarne prihodnosti skupaj z Institutom "Jožef Stefan" in EIT Manufacturing. Dogodek je bil tradicionalno nadaljevanje lanskoletnega dogodka, ki je bil posvečen robotiki in proizvodnji, tokrat pa je bil osredotočen na materiale, ki igrajo zelo pomembno vlogo v globalnem svetu in so ključnega pomena za evropsko industrijo. V ospredju je bila predstavitev raziskovalno razvojnih dosežkov ter oblikovanje in proizvodnja sodobnih funkcionalnih materialov, s poudarkom na trajnih magnetih na osnovi redkih zemelj, ki so še posebej pomembni za e-mobilnost, vesoljsko industrijo in pretvorbo v čiste energije. Zbrane je nagovoril direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar. Med drugim so bili predstavljeni tudi rezultati EIT Manufacturing inovacijskega projekta aProMag, ki ga koordinira Institut "Jožef Stefan" in prof. Spomenka Kobe. Celotni dogodek, ki je odlično povzel dosežke slovenske znanosti in industrije, je vodil direktor SRIP ToP doc. dr. Igor Kovač.


Arhiv novic

5. decembra 2023 je v Rimu potekal dogodek Znanost in inovacije, Slovenija in Italija, katerega so se udeležili tudi predstavnice in predstavniki Instituta "Jožef Stefan". Po uvodnih nagovorih ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča in direktorja Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjana Zalarja je slednji z generalnim direktorjem CNR Giuseppejem Colpanijem podpisal listo petih projektov, ki so bili izbrani na razpisu na podlagi Sporazuma o sodelovanju med Institutom "Jožef Stefan" in Italijanskim raziskovalnim svetom CNR. Prof. dr. Darja Lisjak, prof. dr. Nina Kostevšek, prof. dr. Matjaž Žitnik in doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik so skupaj z italijanskimi partnerji predstavili opravljeno delo zadnjega leta. Raziskovalci obeh inštitutov so prisluhnili tudi predstavitvam različnih podjetij in preučili možnosti morebitnega sodelovanja. Za še boljše vezi med državama pa sta italijanska ministrica Anna Maria Bernini in slovenski minister Igor Papič podpisala memorandum o sodelovanju med državama na področju znanosti in inovacij.


Arhiv novic

Zaključil se je projekt SLOKIT, katerega glavni namen je nadgradnja portala raziskovalne infrastrukture CLARIN.SI s storitvami, ki bodo vsebine portala, predvsem korpuse, približale širši množici uporabnikov. V okviru projekta sta nastali dve jezikovni orodji, povzemalnik korpusnih podatkov Korpusnik ter aplikacija za stavčno poenostavljanje in analizo SENTA. Orodji je izdelala ekipa Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju z Društvom študentov invalidov in infrastrukturno podporo Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani v okviru konzorcija CLARIN.SI. Korpusnik nudi hiter osnovni pregled rabe besed v petih korpusih. Uporabnik lahko tako na enem mestu spremlja rabo besed v standardni, sprotni, akademski, spletni in govorjeni slovenščini. Aplikacija SENTA je namenjena poenostavljanju besedil. Kompleksne povedi poenostavi, enostavne povedi pa pusti nespremenjene. Pri tem pripravi tudi analizo z osnovno statistiko besedila. Posebna pozornost pri izdelavi obeh orodij je bila posvečena dostopnosti za uporabnike s posebnimi potrebami.


Arhiv novic

Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar se je 22. novembra 2023 srečal z delegacijo Beijing Jiaotong University (BJTU), ki so jo sestavljali podpredsednik g. Qiang Wu, prof. dr. Ke Guan in dr. Lei Fan. Kitajska univerza BJTU iz Pekinga, na kateri vsako leto študira 30.000 študentov, obsega 18 šol in deluje na področjih elektrotehnike, informatike, ekonomije, transporta, gradbeništva, strojništva, fizike, arhitekture in prava. Namen srečanja je okrepitev in razširitev sodelovanja med BJTU in IJS, ki že deset let uspešno poteka z Odsekom za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan". Direktor inštituta in podpredsednik univerze sta se seznanila s ključnimi področji delovanja, obstoječo raziskovalno infrastrukturo, pomembnejšimi raziskovalnimi dosežki in o mednarodnem sodelovanju. Sledila je razprava s poudarkom na podpori inovacijam, ki jo Institut "Jožef Stefan" nudi raziskovalcem. Ob koncu srečanja sta podpredsednik BJTU g. Qiang Wu in direktor IJS prof. dr. Boštjan Zalar podpisala sporazum o sodelovanju med inštitucijama.


Arhiv novic

Dr. Raghuraj Singh Chouhan in dr. Marko Štrok z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju z dr. Ivanom Jermanom s Kemijskega inštituta in kolegi iz tujine objavila članek Recent advancements in the development of Two-Dimensional nanostructured-based anode materials for stable power density in microbial fuel cells, ki je bil objavljen v reviji Renewable and Sustainable Energy Reviews. Delo se osredotoča na različne vidike mikrobnih gorivnih celic (MFC), ki predstavljajo nove vire energije z edinstvenimi lastnostmi za številne aplikacije, saj ustvarjajo moč z uporabo eksoelektrogenov, ki tvorijo biofilm na površini anode. V članku so predstavljene trenutne raziskovalne perspektive s celovitim povzetkom nedavnega razvoja na področju MFC, vključno z uporabo ogljikovih nanocevk, grafena, grafitnega ogljikovega nitrida, MXene in njihovih nanokompozitov kot anodnih materialov, izzivi in prihodnje perspektive v zvezi z razvojem MFC anodnih materialov, ki se zaključijo s splošnimi zaključki v zvezi z raziskavami MFC.


Arhiv novic

Pridobivanje in pretvorba sončne energije v vodikovo gorivo temelji predvsem na učinkovitih in stabilnih materialih. Prof. dr. Matjaž Spreitzer in dr. Hsin-Chia Ho z Odseka za raziskave sodobnih materialov, prof. dr. Miha Čekada z Odseka za tanke plasti in površine in prof. dr. Janez Kovač z Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko Instituta "Jožef Stefan" so pokazali, da je mogoče z enostavnim pristopom visokozmogljiv fotoabsorber, silicijev substrat, učinkovito zaščititi z robustno plastjo stroncijevega titanata (SrTiO₃) pred korozijo med fotoelektrokemičnimi reakcijami cepitve vode. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom in Inštitutom za fiziko Češke akademije znanosti so bili rezultati objavljeni v reviji ACS Applied Materials & Interfaces. Raziskava je pokazala, da se lahko z uporabo vmesne plasti reduciranega grafen oksida (rGO) na silicijevem substratu kristaliničnost in morfologijo zaščitne plasti SrTiO₃ ustrezno prilagodi, tako da se vzdržljivost silicijevega substrata in njena fotoelektrokemična zmogljivost močno izboljšata glede na lastnosti individualnih komponent.


Arhiv novic

28. novembra 2023 so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili navjišje državne nagrade na področju znanosti. Med dobitniki nagrad in priznanj so tudi trije sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Dolgoletni sodelavec Instituta "Jožef Stefan" in direktor med letoma 1992 in 1996 prof. dr. Danilo Zavrtanik je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo za izjemne raziskovalne rezultate na različnih podpodročjih fizike visokih energij. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju toksinologije je prejel vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti prof. dr. Igor Križaj; ob številnih odmevnih dosežkih dr. Križaja še posebej izstopata dva, ki prinašata konceptualni preboj pri zdravljenju dveh najbolj perečih boleznih današnjega sveta – Alzheimerjeve bolezni in venske trombembolije. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike je prejel vodja Odseka za plinsko elektroniko prof. dr. Uroš Cvelbar, ki je dosegel velik preboj v razumevanju in uporabi plinske razelektritve. Vsem nagrajencem čestitamo!


Arhiv novic

Aktivno krmiljenje kvantnih materialov je zelo zaželeno za širok spekter aplikacij. Metastabilna skrita stanja, kot je tisto, ki so ga pred leti odkrili raziskovalci Odseka za kopmpleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", ponujajo povsem nove funkcionalnosti. Vendar temeljni mehanizmi, ki vodijo do skritih stanj ostajajo v veliki meri odprta znanstvena tema. V novi študiji, objavljeni novembra 2023 v Science Advances, je prof. dr. Dragan Mihailović skupaj s skupino raziskovalcev iz Nemčije in ZDA raziskoval koherenčni nadzor prehoda v metastabilno skrito kvantno stanje v kvantnem materialu 1T-TaS₂. S časovno in kotno ločljivo fotoemisijsko spektroskopijo (trARPES) so v realnem času raziskovali elektronske in kolektivne vzbuditve med prehodom v skrito stanje. Z lasersko metodo optičnega vzbujanja s časovno kontrolirano sekvenco sunkov jim je uspelo koherentno krmiliti prehod v skrito fazo, s čimer so razkrili pomen kolektivnih vzbuditev in s tem pripomogli k razjasnitvi mehanizma za ta zanimiv pojav.


Arhiv novic

Izšla je monografija "Čmrlji v Sloveniji: Značilnosti, razširjenost, vrste, virusi, opraševanje", ki so jo založili Muzeji radovljiške občine. Avtorji, doc. dr. Petra Bole, prof. dr. Janez Grad, doc. dr. Anton Gradišek, Tomaž Oštir in prof. dr. Ivan Toplak, v knjigi opisujejo različne poglede na življenje teh pomembnih opraševalcev. Anton Gradišek, sodelavec Odsekov za inteligentne sisteme in fiziko trdne snovi, v svojih poglavjih opisuje preučevanje čmrljev s pomočjo senzorjev, predvsem temperature in zvoka, ki so jih opravljali skupaj s sodelavci Instituta "Jožef Stefan", s prof. Gradom ter s partnerji iz ZDA v okviru dveh projektov National Geographic. Med drugim so razvili metodo za štetje prihodov in odhodov čmrljev iz panja in metodo za prepoznavanje vrste čmrlja na podlagi zvoka brenčanja. Spremno besedo k monografiji je napisal profesor biologije, publicist in čebelar Janez Gregori. Monografija, ki je opremljena z obilico slikovnega gradiva, prinaša tudi nov pregled vrst, ki so prisotne v Slovenji. Če je prej veljalo, da pri nas živi 35 vrst čmrljev, jih zdaj poznamo 39.


Arhiv novic

Sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Lev Vidmar je uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne kariere in za svoj petletni projekt »Meje kvantnega kaosa - Boundaries of quantum chaos« pridobil 2 milijona evrov. Za Institut "Jožef Stefan" je to sedmi raziskovalni ERC projekt in v tokratnem razpisu edini slovenski, kot partnerska ustanova pa bo sodelovala tudi Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Osrednja hipoteza Vidmarjevega projekta temelji na dveh premisah: da se bližino faznega prehoda lahko zazna že v režimu, ki se zdi globoko v področju kaosa, ter da se ključne lastnosti faznega prehoda lahko opazi kot univerzalne lastnosti kvantne dinamike. Te premise omogočajo nov vpogled v razumevanje pogojev, kdaj bo zares prišlo do faznega prehoda in kdaj se ta pojavlja zgolj kot navidezna lastnost v majhnih kvantnih sistemih. Cilj projekta je tudi, da se te napovedi testirajo na najnovejših eksperimentalnih platformah, ki jih danes imenujemo kvantni simulatorji.


Arhiv novic

Na informativnem dnevu koordinatorjev Marie Skłodowska-Curie Action - MSCA, ki je potekal 9. novembra 2023 v Bruslju, so trije izbrani projekti MSCA ITN – EuPRAXIA-DN, FoodTraNet in PERSEPHONe – predstavili svoje izkušnje pri spodbujanju sinergij z drugimi projekti in pobudami. Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju, koordinatorka FoodTraNet projekta, je predstavila svoje izkušnje projekta pri vzpostavljanju sinergij z drugimi tekočimi EU projekti, kot sta PROMEDLIFE in FishEUTrust, ter posebej izpostavila plodno sodelovanje z industrijo. Primarni cilj projekta je vzpostavitev platforme za masno spektrometrijo za zagotavljanje kakovosti, varnosti in trajnosti živil ter zagotoviti usposobljenost nove generacije mladih raziskovalcev (ESR) na tem področju. Poleg tega je informativni dan koordinatorjev služil kot dinamičen forum, na katerem ti projekti niso le delili svojih dosežkov in izkušenj, ampak so tudi utrli pot za prihodnje skupno sodelovanje pri izobraževanju novih mladih kadrov v okviru MSCA programa. Posnetek lahko najdete na YouTube.


Arhiv novic

Skupina raziskovalcev z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" (prof. dr. Matjaž Žitnik, prof. dr. Matjaž Kavčič, doc. dr. Klemen Bučar, doc. dr. Andrej Mihelič, Mateja Hrast in Janez Turnšek) je v reviji Physical Review Letters skupaj s francoskimi kolegi iz Laboratorija LCPMR objavila članek z naslovom Shake-up Assisted Photoelectron Recapture. V članku poročajo o novi vrsti razpada atomskih stanj, pri kateri sodelujejo trije elektroni. Prstni odtis tridelčnega razpada so našli v modificirani obliki spektralne črte KM-LLM v resonančnem Augerjevem spektru argona, ki jo povzroči interferenca s tisočkrat verjetnejšim razpadom, pri katerem sodelujeta dva elektrona. Poskus je bil izveden na žarkovni liniji GALAXIES na sinhrotronu SOLEIL v bližini Pariza. Hkrati je izšel daljši spremljevalni članek v reviji Physical Review A, ki prikaže in analizira spektralno mapo resonančnega Augerjevega razpada dvojno vzbujenih stanj 1s⁻¹3p⁻¹nln’l’ v argonu. Gre za prvo tovrstno meritev in simulacijo razpada dvojno vzbujenih stanj v atomih.


Arhiv novic

V sklopu delovnega obiska evropske komisarke za enakost Helene Dalli in podpredsednika Evropskega parlamenta Marca Angela v Sloveniji, ki ju je spremljala delegacija slovenskih in evropskih institucij ter minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, so sodelavke Instituta "Jožef Stefan" dr. Romana Jordan, Iva Perhavec in dr. Kristina Žagar Soderžnik z visokimi gostjami in gosti na Reaktorskem centru v Podgorici spregovorile o napredku na področju enakosti spolov. V obdobju, ko mineva leto dni od sprejema prvega Načrta za enakost spolov za IJS, so delegaciji predstavile ukrepe ter dosežke na področju doseganja enakosti spolov, h katerim je pomembno prispeval projekt Athena, podprt s strani programa Evropske unije Obzorje 2020, ter jih seznanile z delom Komisije za enake možnosti v znanosti. Članice in člani delegacije so pohvalili prizadevanja Instituta za spodbujanje enakosti in vključenosti ter jih prepoznali kot vzorne modele za pozitivne spremembe. Po razpravi je sledila predstavitev in obisk Reaktorskega centra.


Arhiv novic

Skupina fizikov Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića je s kolegi iz Francije in ZDA izvedla eksperiment, ki prvič poroča o obstoju posameznih polaronov pri zelo visokih temperaturah v kristalu TaS₂. Sposobni so zaznati premike ionov, ki obdajajo posamezne elektrone, ko se premikajo po kristalu pri zelo visokih temperaturah na ultrakratki časovni skali 10⁻¹² sekunde. Ko se temperatura zniža, lahko sledijo tvorbi polaronskega kristala, ki ohrani karakteristične odmike ionov, videne pri posameznih polaronih. Nastalo stanje je superprevodno pri nizkih temperaturah, a tvori kvantno spinsko tekočino pri vmesnih temperaturah, katere podpis prepoznamo po simetriji premikov polaronske mreže. Delo odmeva na številnih področjih fizike, pionirska metoda pa odpira pot iskanju polaronov v drugih pomembnih materialih. TaS₂ je material z zanimivimi lastnostmi, še posebej metastabilnimi stanji za uporabo v računalniških spominih, o katerih so poročali številni nedavni članki v Science in Nature. Delo je bilo objavljeno v Nature Communications.


Arhiv novic

20. oktobra 2023 so podelili 53. Krkine nagrade za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge kot spodbudo mladim raziskovalkam in raziskovalcem k ustvarjalnosti, raziskovanju in razvoju. Krkine nagrade so prejeli štirje sodelavci Instituta "Jožef Stefan": Evelin Gruden, Sebastjan Nemec, Jan Jelen in Tina Černič. Dr. Evelin Gruden z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo je nagrado prejela za doktorsko delo Diskretne aluminijeve spojine – na poti k topnemu aluminijevemu trifluoridu pod mentorstvom izr. prof. dr. Gašperja Tavčarja. Dr. Sebastjan Nemec je Krkino nagrado prejel za doktorsko disertacijo Razvoj anizotropnih magnetnih nanodelcev in njihovi magnetno-mehanski učinki v biomedicini pod mentorstvom doc. dr. Slavka Kralja. Krkini nagradi za magistrsko delo sta prejela Jan Jelen pod somentorstvom izr. prof. dr. Gašperja Tavčarja in Tina Černič pod mentorstvom prof. dr. Darje Lisjak z Odseka za sintezo materialov. Pred podelitvijo je potekal tudi znanstveni simpozij, na katerem je svoje rezultate predstavil Jan Jelen. Čestitamo!


Arhiv novic

Andrej Zorko in Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta s soavtorji iz Indije in Nemčije v reviji Physics Reports objavila članek Experimental signatures of quantum and topological states in frustrated magnetism. Članek ponuja pregled najnovejših dognanj na področju kvantnih in topoloških stanj materialov, ki izhajajo iz magnetne frustracije, kot so spinski led (z vzbuditvami, ki se obnašajo kot magnetni monopoli), kvantne spinske tekočine (potencialne platforme za bolj robustne kvantne računalnike) ter topološke spinske teksture, kot so skirmioni (za spintronska vezja — magnetni analogi elektronskih vezij). Izpostavljeni so značilni eksperimentalni znaki teh eksotičnih, in pogosto izmuzljivih, stanj ter predstavljene najprimernejše eksperimentalne tehnike za njihovo karakterizacijo. Članek ponuja izčrpen pregled možnih smernic nadaljnjega razvoja tega področja in izpostavlja potencial za praktične aplikacije in za razrešitev pomembnih odprtih vprašanj v sodobni fiziki kondenzirane snovi.


Arhiv novic

Sodelavke in sodelavci Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" so se udeležili petega srečanja pogodbenic Minamatske konvencije (COP5), ki je potekalo med 29. oktobrom in 3. novembrom v Ženevi. Na srečanju so organizirali "Knowledge Lab" z naslovom "Povezovanje znanosti, politike in konvencije Minamata prek podiplomskega izobraževanja". Predstavili smo rezultate projekta EU MSCA ITN, GMOS-Train, ki ga koordinira odsek. Projekt GMOS-Train si prizadeva vzgojiti novo generacijo raziskovalk in raziskovalcev prek podiplomskega študija, ki bodo pomagali razumeti obnašanje živega srebra v atmosferskem in vodnem okolju ter prispevali k učinkovitemu obvladovanju onesnaževanja z živim srebrom. To je ključno za spremljanje učinkovitosti konvencije tako na lokalni kot globalni ravni ter tako direktno prispeva k izvedbi konvencije. Na srečanju COP5 so udeleženci pridobili vpogled v izvajanje politik, sodelovanje z deležniki in učinkovito komuniciranje kompleksnih znanstvenih konceptov širši javnosti.


Arhiv novic

Sodelavka Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Svjetlana Fajfer je imela na konferenci "Implications of LHCb measurements and future prospects", ki je od 25. do 27. oktobra 2023 potekala v CERN-u, zaključno predavanje (keynote talk) From Flavour Anomalies Towards New Physics. Cilj konference je bil študij najnovejših rezultatov LHCb kolaboracije, razprava o možnih interpretacijah in identifikacija pomembnih kanalov in opazljivk za testiranje teoretičnih pristopov v bližnji prihodnosti, takšno povabilo pa pomeni posebno priznanje za raziskovalko in za inštitut. Prof. Fajfer je v predavanju naredila pregled eksperimentalnih rezultatov, ki so vzbujali največ pozornosti teoretičnih fizikov na področju fizike delcev, predstavila je osnove nastajajočih teorij in možnosti opažanja posledic teh pristopov. Odstopanja rezultatov meritev od napovedi osnovne teorije delcev, znane kot Standardni model, namreč vplivajo na nastanek novih teoretičnih razlag in ustreznih teorij nove fizike.


Arhiv novic

Dr. Raghuraj Singh Chouhan, dr. Jan Gačnik, dr. Igor Živković, Sreekanth Vijayakumarau Nair in prof. dr. Milena Horvat z Odseka za znanosti o okolju in prof. dr. Alenka Vesel z Odseka za tehnologijo površin Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z dr. Primožem Šketom, Nigelom Van de Veldejem in dr. Ivanom Jermanom s Kemijskega inštituta ter raziskovalkami in raziskovalci iz tujine objavili članek z naslovom Zelena sinteza 2D nanokompozita magnetita/grafitnega ogljikovega nitrida za učinkovito odstranjevanje Hg²⁺, ki je bil predstavljen na naslovnici revije Environmental Science: Nano. V članku so avtorji opisali tehniko termalne sonikacije za proizvodnjo edinstvenih de novo nanoplošč tris-s-triazinovega ogljikovega nitrida, obogatenih z magnetitnimi nanodelci (M-g-CN). Nov način sinteze zagotavlja visok odstotek stabilnega, visoko selektivnega in ponovno uporabnega M-g-CN ter ima širok potencial za uporabo, zlasti kot zeleni adsorbent v Pasivnih vzorcih ali materialih za namene odpravljanja onesnaženja.


Arhiv novic

Dr. Tomaž Tomše in dr. Petra Jenuš z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" sta se na mednarodnem razpisu ERA-MIN3: Transnational Call 2023 Raw Materials for the Sustainable Development and the Circular Economy s svojima projektoma SIREN - Rapidly sintered re-engineered Nd-Fe-B permanent magnets based on recycle content (Tomše) in GENIUS - Greener permanent magnets without or with less critical raw materials (Jenuš) uvrstila na prvo in drugo mesto izmed 45 prijav s celega sveta, ki so bile uvrščene v ocenjevanje. Oba projekta sta usmerjena k okoljsko izboljšanim tehnologijam in hkrati povečanju recikliranja trajnih magnetov, brez katerih si ne moremo predstavljati delovanja električnih motorjev oz. generatorjev vetrnih turbin. S tem bosta oba projekta pomembno prispevala k strategijam zelenega prehoda. Oba projekta sta hkrati tudi edina projekta, sprejeta v financiranje, pri katerih sodeluje ali jih koordinira slovenska institucija.


Arhiv novic

Dr. Andrej Gorišek z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" je bil v mednarodni kolaboraciji ATLAS izvoljen za koordinatorja vodenja detektorja ATLAS (ATLAS Run Coordinator). Dr. Andrej Gorišek bo v tej vlogi igral ključno vlogo pri usmerjanju ekipe več sto fizikov, inženirjev in tehnikov. Strojna in programska oprema eksperimenta ATLAS, enega izmed dveh velikih poskusov na Velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERNu, sta bili obsežno nadgrajeni med dolgo zaustavitvijo med letoma 2019 in 2020, pripravljajoč detektorje na novo obdobje zbiranja podatkov, imenovano Run 3. V svoji novi vodstveni vlogi v mednarodni kolaboraciji ATLAS bo dr. Andrej Gorišek zadnji dve leti tega obdobja deloval kot eden od dveh koordinatorjev, ki sta odgovorna za zagotavljanje učinkovitega delovanja detektorja in nemoteno zajemanje podatkov iz dogodkov, ki nastajajo ob trkih protonov in ionov, pospešenih do rekordnih energij v Velikem hadronskem trkalniku.


Arhiv novic

Oktobra je v Portorožu potekala Mednarodna konferenca o materialih in tehnologijah. V programu je bila tudi sekcija mladih raziskovalk in raziskovalcev, v kateri so udeleženke in udeleženci tekmovali za najboljše predavanje in za najboljši plakat, predvsem s področja sinteze in karakterizacije kovinskih in nekovinskih materialov in modeliranja ter optimizacije industrijskih procesov. Za predstavitve so bile razpisane tri nagrade in za plakate ena nagrada. Vse predstavitve in plakate je ocenjevala petčlanska mednarodna žirija. Med prejemniki nagrad sta bili tudi sodelavki Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan". Monika Kušter je prejela prvo nagrado za predavanje z naslovom Composite material based on polymer matrix reinforced with Al-based Quasicrystal powder, Tina Radoševič pa je prejela nagrado za najboljšo predstavitev plakata z naslovom Photocatalytic degradation of synthetic textile microplastic fibers with TiO₂ as photocatalysts.


Arhiv novic

Fakulteta za matematiko in fiziko UL in Institut "Jožef Stefan" sta že petič podelila Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel izr. prof. dr. Lev Vidmar, ki je nedvomno eden vodilnih mlajših raziskovalcev na področju teoretične fizike trdne snovi. Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike je prejel prof. dr. Tomaž Prosen. V odkritju, objavljenem leta 2018 v reviji Physical Review Letters, je profesor Prosen s sodelavcema predstavil t. i. samo-dualen brcan Isingov model, v katerem je moč spektralne korelacije oz. spektralni oblikovni faktor izračunati brez kakršnih koli predpostavk in pokazati ujemanje s teorijo slučajnih matrik. Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike je prejela prof. dr. Svjetlana Fajfer, ki sodi med vodilne raziskovalke in raziskovalce procesov med osnovnimi delci, zlasti tistimi, ki bi lahko bili občutljivi na fiziko onkraj Standardnega modela. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.


Arhiv novic

V reviji Nature so sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Dragan Mihailović in prof. dr. Peter Prelovšek, material je sintetizirala Petra Šutar, skupaj z raziskovalci iz Italije in Nemčije razkrili nenavaden kvantni efekt, v katerem se lastnosti kvantnega materiala močno spremenijo, če ga vstavimo v votlino s hlajenimi zrcali. Eksperiment, ki je navidezno preprost, kaže na nenavadno veliko spremembo temperature prehoda med izolatorjem in kovino v kristalu 1T-TaS₂, ki je snov z zelo zanimivimi lastnostmi, tesno povezanimi s kvantno fiziko. Pojav je nenavaden zato, ker material med eksperimentom ni v stiku z okolico, vpliv zrcal pa nakazuje na močno sklopitev med elektroni v snovi in kvantnimi fluktuacijami elektromagnetnega polja oz. svetlobe v vakuumu - fotoni, kar posledično spremeni temperaturo prehoda. Avtorji pričakujejo veliko zanimanja znanstvene skupnosti, saj je odkriti efekt, ki odpira pot raziskavam novih kvantnih efektov, presenetljiv, hkrati pa toliko nepoznan, da sproža vrsto različnih razlag.


Arhiv novic

Letošnji nagradi za najboljšo inovacijo z javnih raziskovalnih organizacij z največjim tržnim potencialom so prejeli doc. dr. Zoran Pučko in prof. dr. Danijel Rebolj z Univerze v Mariboru za inovativni sistem za samodejno spremljanje gradenj ter doc. dr. Erik Zupanič in dr. Peter Jeglič z Instituta "Jožef Stefan" za novo platformo za proizvodnjo hladnih atomov za kvantne računalnike in kvantne senzorje. Inovaciji sta bili predstavljeni na 16. Mednarodni konferenci o prenosu tehnologij (ITTC), ki je letos potekala pod okriljem evropske kampanje za spodbujanje valorizacije znanja in nacionalnega Meseca znanosti. Valorizacijo znanja so predstavili tako predstavniki Evropske komisije in domačega inovacijskega ekosistema kot tudi avtorice in avtorji iz Slovenije in tujine v prispevkih o prenosu tehnologij in intelektualni lastnini. Skupna misel sodelujočih je bila, da uspeh razvoja Slovenije temelji na valorizaciji znanja v praksi, torej na preoblikovanju rezultatov raziskav in inovacij v družbene in gospodarske koristi.


Arhiv novic

13. oktobra 2023 so razglasili prejemnice in prejemnike nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v letu 2023. Med 15 prejemnicami in prejemniki so tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju fizike in astrofizike osnovnih delcev bo prejel dolgoletni sodelavec Instituta "Jožef Stefan" in direktor med letoma 1992 do 1996 prof. dr. Danilo Zavrtanik. Prof. Zavrtanik je dosegel izjemne raziskovalne rezultate in utiral nove poti slovenskim fizikom. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju toksinologije bo prejel prof. dr. Igor Križaj, vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike bo prejel prof. dr. Uroš Cvelbar, vodja Odseka za plinsko elektroniko. Javna objava imen nagrajenk in nagrajencev je letos prvič omogočena s spremembo pravilnika pred podelitvijo nagrad, ki bo 28. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.


Arhiv novic

Na zaključni slovesnosti 26. mednarodne multikonference Informacijska družba 2023 so 13. oktobra 2023 podelili nagrade, slovesnosti pa se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Nagrado za najboljši dosežek na področju informacijske družbe, Informacijsko jagodo, so prejeli ustvarjalci portala Dostopno.si, ki deluje v okviru javnega zavoda RTV Slovenija in je namenjen ozaveščanju javnosti s poudarkom na upoštevanju pravic in potreb ljudi z različnimi oblikami oviranosti. Nagrado Michija-Turinga za življenjsko delo je letos prejel prof. dr. Andrej Brodnik za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe. Po slavnostnem zaključku Multikonference Informacijska družba 2023 je direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar podpisal Sporazum o sodelovanju z državno institucijo za podatke in umetno inteligenco Kraljevine Savdske Arabije (SDAIA). Agencija je odgovorna za zbiranje in upravljanje vseh podatkov v državi ter uporabo in razvoj umetne inteligence.


Arhiv novic

22. septembra 2023 so podelili 53. Krkine nagrade za dijaška raziskovalna dela. Kar sedem nagrajenih raziskovalnih del je bilo opravljenih na Institutu "Jožef Stefan". Krkine nagrade so prejeli: Katja Mariniko ter Luka Bonin in Jan Hafner Korošec (mentor: Marko Jeran, Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo), Ela Podboršek in Tim Strnad ter Mija Kapun in Daniil Gainullov (mentor: dr. Peter Rodič, Odsek za fizikalno in organsko kemijo) in Nika Kadunc (mentorici: dr. Zdenka Šlejkovec in dr. Ingrid Falnoga, Odsek za znanosti o okolju). Krkina priznanja pa so prejele naloge avtoric in avtorjev Lane Traven (mentorica: dr. Darja Lisjak, Odsek za sintezo materialov) ter Jana Kastelca, Jakoba Auerspergerja in Lare Kalin (mentor: dr. Kostja Makarovič, Odsek za elektronko keramiko). Pred podelitvijo nagrad in priznanj je potekal tudi znanstveni simpozij, na katerem so rezultate raziskovalnega dela predstavili Katja Marinko, Luka Bonin in Jan Hafner Korošec ter Nika Kadunc.


Arhiv novic

Geološki zavod Slovenije je 29. septembra 2023 v Cankarjevem domu v Ljubljani obeležil 70. obletnico izhajanja znanstvene revije Geologija. Uredništvo revije je na slovesnosti podelilo priznanja izjemnim posameznikom, ki so s svojim delom v zadnjih desetih letih prispevali k razvoju revije in geološke znanosti. Dr. Polona Vreča, raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju na Institutu "Jožef Stefan", je prejela priznanje kot prva avtorica največkrat citiranega članka, objavljenega v reviji Geologija, odkar je ta v podatkovni zbirki Scopus. Članek "Izotopska sestava padavin na postaji Ljubljana (Reaktor), Slovenija - obdobje 2007-2010", objavljen v soavtorstvu z Ines Krajcar Bronić, Albrechtom Leisom in Miho Demšarjem, je plod interdisciplinarnega sodelovanja geologov, fizikov, meteorologov ter kemikov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Podelili so še priznanja za najaktivnejšega avtorja Luku Galetu ter članicam in članom uredniškega odbora. Čestitamo!


Arhiv novic

4. oktobra 2023 je Reaktorski infrastrukturni center Instituta "Jožef Stefan" v Podgorici obiskala delegacija Pomurja, sestavljena iz vodstva občin Murska Sobota, Kobilje, Turnišče in Tišina ter predstavnikov in predstavnic Pomurske gospodarske zbornice in Pomurske akademske znanstvene unije. Sprejela jih je pomočnica direktorja dr. Romana Jordan s sodelavkami in sodelavci, s katerimi so predstavili različne načine za spremljanje avtentičnosti in kvalitete hrane, uporabo sodobnih tehnologij pri vzpostavljanju dinamičnega nabavnega sistema hrane, možnosti uporabe jedrske energije kot brezogljični vir energije prihodnosti ter pomen znanstveno-raziskovalnega dela za zagotavljanje varnega obratovanja jedrskih objektov. Gostje so si pobliže ogledali reaktor Triga in ICJT in se seznanili s prednostmi, ki jih taka znanstveno-izobraževalna objekta prinašata. Zavezali so se k sodelovanju tudi v prihodnje, predvsem z namenom vzpostavitve skupnega znanstveno-izobraževalnega središča v Pomurju.


Arhiv novic

Vodja Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boris Rogelj je s sodelavkama mlado raziskovalko Uršo Čerček in dr. Mirjano Malnar Černigoj z raziskovalci iz Nemčije, Velike Britanije in Kanade odkril nov mehanizem, povezan z mutacijo v genu C9orf72, s katerim bodo zdaj še bližje odkrivanjem vzrokov nastanka FTD in ALS. V najnovejši raziskav, obavljeni v Nature Communication, so raziskovalci ugotovili, da se del ponovitev RNA, ki nastanejo pri mutaciji, neobičajno povezuje s proteinom FARSA, kar vodi v nepravilno delovanje celic. Odkrito neobičajno povezovanje ponovitev RNA – protein FARSA povzroči zmanjšanje pripenjanja aminokisline, ki vodi v nepravilnosti pri nastajanju proteinov, bogatih s fenilalaninom in posledično njihovo zmanjšano količino. Novo odkrita interakcija in mehanizem, ki vodi v razvoj bolezni ALS in FTD, lahko pomembno pripomoreta k nadaljnjim raziskavam na področju, ki je bilo do sedaj slabše raziskano, in razvoju novih strategij zdravljenja bolnikov z mutacijo C9orf72.


Arhiv novic

Na Univerzi v Ljubljani so 4. oktobra 2023 že drugič podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov. Nagrade so podelili rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič, donator prof. dr. Uroš Seljak in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF). Nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka, letos so podelili po tri, so namenjene spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk in študentov na študijskih programih prve in druge stopnje ter spodbujanju mentoriranja študentk in študentov v Republiki Sloveniji. Med prejemniki nagrade je tudi Miha Papič za objavljeno znanstveno delo z naslovom Topological liquid crystal superstructures as structured light lasers; raziskave je opravljal na Odseku za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", za mentorstvo pri njegovem delu pa je plaketo prejel tudi njegov mentor doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". Čestitamo!


Arhiv novic

Med obiskom Slovenije je generalni direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino Daren Tang 25. septembra 2023 obiskal tudi Institut "Jožef Stefan", kjer se je srečal z vodstvom inštituta, si ogledal laboratorije in sodeloval na okrogli mizi Intelektualna lastnina in komercializacija. Skupaj z direktorico Slovenskega urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj je podelil nacionalni WIPO nagradi. WIPO nagrado za inovatorje je prejel prof. ddr. Denis Đonlagić s FERI Univerze v Mariboru, ki deluje na področjih laserskih diod, optičnih vlaken, senzorjev, sistemov in aparatur, njegovim odkritjem in inovacijam je bilo podeljenih enajst patentov s popolnim preizkusom. WIPO nacionalno nagrado za podjetja pa je prejela Krka, d. d., Novo mesto, ki je eno vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij, v svojem celotnem korporativnem razvoju pa aktivno sodeluje z domačimi in tujimi javnimi raziskovalnimi organizacijami. Nagrado je prevzel dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor farmacevtskega razvoja in proizvodnje.


Arhiv novic

Ekipa University College London v Veliki Britaniji in dr. Gašper Kokot z Odseka za kompleksno snov Instituta "Jožef Stefan" so v reviji Advanced Functional Materials objavili članek z naslovom Fabrication of High-Aspect Ratio Nanogratings for Phase-Based X-Ray Imaging. Uklonski optični elementi, kot so periodične mrežice, so osnovni element pri rentgenskem slikanju, na katerega se zanašajo medicinske raziskave, znanost o materialih in varnostni pregledi. Razvili so novo metodo za izdelavo lamelarnih struktur z razmakom na nano skali in višino na mikronski skali z razmerjem med višino in širino prek 40. Njihove odlične uklonske lastnosti so pokazali z uporabo sinhrotrona. Poleg uspešne aplikacije teh struktur v kontekstu rentgenskih uklonskih mrežic, so teoretično raziskali še fizikalne omejitve metode in stabilnosti takšnih struktur v obče. Izdelava tovrstnih lamel je pomembna za paleto aplikacij od senzorjev, baterij, sončnih celic, superhidrofobnih površin do mehansko-baktericidnih materialov.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" je bil kot koordinator programa DIGITOP in kot sodelujoči partner v programu HyBReED uspešen na ARIS-ovem Javnem razpisu (TRL 3-6). Program DIGITOP bo na IJS koordiniral Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko pod vodstvom prof. dr. Aleša Udeta. Z inštituta so v program vključeni tudi odseki E2, E6, E8 in E9, vključenih pa je 9 partnerjev. Vrednost programa je nekaj manj kot 5 milijonov evrov, cilj pa je razvoj in uvedba novih prebojnih tehnologij na področju robotike, inteligentnega vodenja procesov, umetne inteligence in industrije 4.0 / 5.0 v proizvodna podjetja. Na tem razpisu je IJS kot sodelujoči partner pridobil tudi program HyBReED. Program koordinira Kemijski institut, v njem pa z Instituta "Jožef Stefan" sodelujejo odseki E2, K7, K8, K9, F4, F6 in F8. Vključenih je 15 partnerjev. Program združuje partnerje s področij vodika, baterij in industrijske tranzicije. Pri obeh programih je začetno pobudo za sodelovanje in povezovanje podal SRIP ToP.


Arhiv novic

Raziskovalci Odseka za kompleksne snovi doc. dr. Mojca Vilfan, Borut Lampret, Žiga Gregorin, dr. Luka Cmok, dr. Patricija Hribar Boštjančič in doc. dr. Alenka Mertelj ter prof. dr. Darja Lisjak z Odseka za sintezo materialov in dr. Andrej Vilfan z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so s sodelavci iz tujine v reviji Small objavili članek z naslovom Spontaneous chiral symmetry breaking and lane formation in ferromagnetic ferrofluids. V njem avtorji opišejo spontani zlom kiralne simetrije v feromagnetnih ferofluidih. To so suspenzije magnetnih nanoploščic v tekočini, ki se pri dovolj velikih koncentracijah uredijo in suspenzija postane feromagnetna. V izmeničnem magnetnem polju je pod polarizacijskim mikroskopom pri določenih pogojih v tekočini vidna progasta struktura, ki jo avtorji pojasnijo z nastankom magnetnih domen. Spontani zlom simetrije vodi do vrtenja delcev in posledično do nastanka tekočinskih tokov, ki kljub homogenemu polju v sosednjih progah poteka izmenično v nasprotnih smereh.


Arhiv novic

Kot uvod v začetek mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo, ki v Portorožu poteka med 11. in 14. septembrom 2023, so najvišji predstavniki Instituta "Jožef Stefan" in Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike 11. septembra 2023 podpisali Izjavo o nameri, ki še utrjuje skupne želje obeh strani po nadaljevanju sodelovanja pri izvajanju raziskav in razvoja (R&R) na področju tehnologij, povezanih z jedrsko energijo in jedrskim gorivnim ciklom za miroljubne namene. Glavni cilj tega podpisa je podpirati in spodbujati dvostranske in večstranske znanstvene raziskovalno-razvojne dejavnosti v zvezi s civilno jedrsko energijo, zlasti skupne raziskovalno-razvojne projekte med raziskovalnimi ustanovami Združenih držav Amerike in Republike Slovenije. Sodelovanje lahko vključuje izmenjavo javno dostopnih znanstvenih in tehničnih informacij, skupne seminarje, delavnice, simpozije in druga znanstvena srečanja, katerih namen je opredeliti najbolj obetavna področja raziskav in razvoja v obeh državah.


Arhiv novic

Sodelavec Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Igor Mekjavič je z Laboratorijem za vesoljsko fiziologijo v Planici dosegel nov uspeh. Slovenijo je postavil ob bok Franciji (Univerza Caen v Normandiji) in Nemčiji (Charite Univerza v Berlinu) tudi z izobraževalnim programom. V teh treh državah se bo prihodnje leto začel šestletni projekt SpaceMed Erasmus Mundus Joint Master, ob Planici pa bo del programa potekal tudi v slovenskih jamah ter v visokogorju v Bovcu. Izvajalci vsako leto načrtujejo udeležbo okrog 20 študentov iz različnih držav, v projektu pa sodelujejo tudi slovenska podjetja s področja vesoljskih tehnologij. »V planiškem laboratoriju Instituta "Jožef Stefan" se bodo študentje seznanili z učinki breztežnosti in v njem raziskovali, kako bi lahko umetna težnost preprečila negativne učinke breztežnosti na človeka,« je povedal prof. dr. Mekjavić. »Zdaj imamo veliko ekstremnih razmer tudi na Zemlji, med temi je globalno segrevanje, vse več bo vročinskih valov, zato bomo v tem programu raziskovali tudi to problematiko.«


Arhiv novic

Članek z naslovom Dynamics of domain walls in ferroelectrics and relaxors, ki so ga Mojca Otoničar, Mirela Dragomir in Tadej Rojac z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" nedavno objavili v reviji Journal of the American Ceramic Society, je bil v letu 2023 izbran za nagrado Edward C. Henry. Nagrado se vsako leto podeli izjemnemu prispevku na temo elektronske keramike, objavljenemu v reviji Journal of the American Ceramic Society, ali biltenu American Ceramic Society Bulletin. Tokrat nagrajeni članek poroča o rezultatih raziskovalnih dejavnosti laboratorija, ki so usmerjeni na razumevanje izvora piezoelektričnih odzivov izbranih feroelektričnih in relaksorskih keramičnih materialov. Poudarek je na dinamiki in strukturnih vidikih domenskih sten, ki z njihovo dinamiko izrazito vplivajo na električne in elektromehanske lastnosti omenjenih tehnološko pomembnih materialov. Naslovnico revije, v kateri je objavljen prispevek, so osnovali avtorji članka v sodelavi z Mitom Gegičem, ki je eden bolj prepoznavnih slovenskih vizualnih umetnikov.


Arhiv novic

Danes se verjetno bolj kot kdaj koli prej soočamo z naraščajočo potrebo po robustnem ohranjanju kovin in vzpostavitvi večje trajnosti materialov. Prof. Ingrid Milošev z Oddelka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in prof. John R. Scully z Oddelka za znanost in inženirstvo materialov Univerze v Virginiji sta v septembrski številki revije CORROSION objavila članek Challenges for the Corrosion Science, Engineering, and Technology Community as a Consequence of Growing Demand and Consumption of Materials: A Sustainability Issue. Naraščanje povpraševanja po inženirskih kovinskih materialih, potrebnih za našo vse bolj tehnološko razvito družbo, je pod trenutnimi pogoji nevzdržno. Predstavljene so strategije, ki bi morale biti imperativ za raziskovalce na področju znanosti o materialih in protikorozijske zaščite. Visoka porabe kovin bo pripeljala rudarjenje in proizvodnjo na ravni, ki jih je treba uravnotežiti z novimi inženirskimi in tehnološkimi metodami, katere vključujejo strategije krožnega trajnostnega gospodarstva na področju kovinskih materialov.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Dejvid Črešnar, Nikita Derets, dr. Maja Trček, doc. dr. Gregor Skačej, dr. Andraž Rešetič, dr. Marta Lavrič, prof. dr. Valentina Domenici, prof. dr. Boštjan Zalar, prof. dr. Samo Kralj, prof. dr. Zdravko Kutnjak in doc. dr. Brigita Rožič so na povabilo urednikov doc. dr. Rožičevi prof. dr. Neila Davida Mathurja in prof. dr. Xavierja Moye z Univerze Cambridge v Veliki Britaniji v posebni številki revije Journal of Physics Energy (IF=7,5) o kaloričnih materialih objavili članek z naslovom Caloric effects in liquid crystal-based soft materials. V omenjenem članku avtorji predstavijo svoje zadnje rezultate raziskav zelo velikih kaloričnih odzivov, opaženih v mehkih materialih, kot so tekoči kristali (TK) in tekoče kristalni elastomeri (TKE). Z neposrednimi meritvami so pokazali, da velikost elektrokaloričnega pojava v TK lahko preseže 8,3 K pri sorazmerno majhni spremembi električnega polja 30 kV/cm ter obstoj rekordno velike elastokalorične odzivnosti 24,2 K/MPa v TKE.


Arhiv novic

Nekdanji sodelavec Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Žiga Štancar je sodeloval pri izvedbi prvega neposrednega eksperimentalnega opažanja samo-gretja termonuklearne fuzijske plazme z alfa ioni v devterij-tritijevi (DT) plazmi, kar je pomemben korak na poti do demonstracijskih fuzijskih reaktorjev. Raziskovalci so pod vodstvom dr. Vasilyja Kiptilyja iz UKAEA poskus izvedli z DT in primerljivo čisto devterijevo (D) plazmo in jo greli z zunanjim injiciranjem nevtralnih delcev, s čimer so dosegli visoko plazemsko temperaturo in fuzijsko hitrost. Primerjava lastnosti dveh plazem takoj po ugasnitvi zunanjega gretja je pokazala, da je temperatura plazemskih elektronov v D plazmi padla, medtem ko je v DT plazmi ta naraščala dodatnih 100 milisekund. Porast temperature elektronov brez zunanjega gretja plazme so pripisali prenosu energije hitrih alfa delcev, nastalih pri DT fuziji, kar so potrdili s plazemskimi simulacijami. Rezultate eksperimenta na tokamaku Joint European Torus (JET) so objavili v reviji Physical Review Letters.


Arhiv novic

14. avgust 2023 je Državni zbor, potem ko so v noči med 4. in 5. avgustom 2023 Slovenijo prizadele silovite hudourniške poplave, določil za dela prost dan oz. Dan solidarnosti. Sodelavke in sodelavci Instituta "Jožef Stefan" smo se po svojih močeh trudili pomagati prizadetim. Že takoj po tej naravni katastrofi smo sodelavkam in sodelavcem, ki so jih poplave dejansko prizadele, omogočil izplačilo solidarnostne pomoči, organizirali smo tudi hitro zbiralno akcijo denarnih sredstev, v kateri smo zbrali 9.000 eurov in jih namenili za najnujnejše potrebščine za odpravo posledic v enem od zbirnih centrov Savinjske doline. V soboto, 12. avgusta 2023, so raziskovalci ELME (Ekološki laboratorij z mobilno enoto), ki deluje v okviru Civilne zaščite RS, izvedli vzorčenje v Mežiški dolini, analize vzorcev bodo izvedli v laboratorijih Odseka za znanosti o okolju. Nekateri sodelavci pa so od prvega dne sodelovali kot člani Civilne zaščite pri organiziranju in koordinaciji pomoči v različnih občinah po Sloveniji.


Arhiv novic

Na 76. filmskem festivalu v Locarnu, ki je potekal od 2. do 12. avgusta 2023, je mednarodno premiero doživel koprodukcijski film Varuhi formule, ki so ga lani snemali tudi na reaktorju Instituta "Jožef Stefan". In že prvo predvajanje mu je prineslo dve nagradi, Zelenega okoljskega leoparda in nagrado občinstva. Srbsko-slovensko-črnogorsko-makedonsko koprodukcijo je režiral Dragan Bjelogrlić, film je nastal v koprodukciji slovenske produkcijske hiše Perfo, zaključno pesem Put pa sta skupaj ustvarila Magnifico in Konstrakta. Ob Bjelogrliću igrajo še Predrag Miki Manojlović, Alexis Manenti, Radivoje Raša Bukvić, Lionel Abelanski, Ognjen Mićović, Anne Serra, Jeremie Laheurte in slovenski igralec Jurij Drevenšek. Priznani srbski režiser Dragan Bjelogrlić je scenarij napisal z Vukom Ršumovićem in Ognjenom Sviličićem po resnični zgodbi, ki jo je v romanu Slučaj Vinča (Primer Vinča 2017) popisal Goran Milašinović. In že nestrpno pričakujemo tudi slovensko premiero, ki se obeta še letos jeseni.


Arhiv novic

Raziskovalci Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Marija Vukomanović, mag. Lea Gazvoda, dr. Mario Kurtjak, dr. Marjeta Maček-Kržmanc in prof. dr. Matjaž Spreitzer so skupaj s kolegi z Inštituta za robotiko in inteligentne sisteme (IRIS) na ETH Zurich v Švici in Inštituta za teoretično in računalniško kemijo Univerze v Barceloni v Španiji odkrili in objavili v Wileyjevi reviji Small (IF=15), da je dodatek majhne frakcije kristaliničnih delcev z zelo anizotropnimi oblikami v polimerno matriko zelo učinkovit pristop za načrtovanje lastnosti organskih piezoelektričnih biomaterialov, kot je poli(l-laktid), vključno s kristalizacijo, orientacijo in piezoelektričnostjo, ter njihovih interakcij s človeškimi celicami. Z aplikativnega vidika ima piezoelektrični PLLA zelo dober potencial za oblikovanje naprednega orodja za uporabo v bioelektroniki. Možnost optimizacije električnih lastnosti z vplivom na kristalizacijo polimera je zanimiv pristop za prilagajanje biomateriala regenerativnim potrebam različnih tkiv.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" Monika Kušter, dr. Zoran Samardžija, dr. Matej Komelj, dr. Sorour Semsari Parapari, dr. Matejka Podlogar, prof. dr. Jean-Marie Dubois in prof. dr. Sašo Šturm ter sodelavec Odseka za tehnologijo površin prof. dr. Janez Kovač so objavili študijo v reviji Crystals z naslovom Impact Of Tuned Oxidation on the Surface Energy of Sintered Samples Produced from Atomised B-Doped Al-Cu-Fe Quasicrystalline Powders. V članku so preučevali dinamiko spreminjanja površinske energije z borom dopiranim kvazikristalnim AlCuFe materialu. Rezultati študije prispevajo k širšemu vpogledu kontroliranega spreminjanja površinske energije kvazikristalnega materiala pri atmosferskih pogojih, kot posledica nadzirane rasti oksidne plasti. Rezultati nakazujejo možnost nadaljnje optimizacije, t.i. inženiringa kvazikristalnih površin, ki omogoča njihovo aplikativno uporabo v različnih kompozitnih sistemih utrjenih s kvazikristalno fazo. Uredniki so članek in grafični povzetek izbrali za naslovnico revije.


Arhiv novic

V dvorani SAZU je bila 29. junija 2023 slovesna podelitev diplom novim članicam in članom SAZU, izvoljenim na volilni skupščini 1. junija. V redne člane v Razredu za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede je napredoval tudi prof. dr. Peter Križan, sodelavec Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan". Znanstveno delo prof. Petra Križana sodi na področje eksperimentalne fizike osnovnih delcev. V zadnjih letih so pod njegovim vodstvom dokončali pripravo novega spektrometra Belle II in izvedli prve meritve. Leta 2020 mu je uspelo pridobiti prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC Advanced Grant) na področju fizike osnovnih delcev, leta 2022 pa še ERC projekt "Proof of Concept" za razvoj nove vrste detektorja za medicinsko slikanje. Njegova celotna bibliografija obsega 789 znanstvenih člankov, ki so citirani 23.851-krat. Je tudi dobitnik Zoisovega priznanja leta 2002 in Zoisove nagrade leta 2008. Na slovesnosti so sprejeli skupno 32 novih članov SAZU, od tega 13 izrednih, 9 rednih in 10 dopisnih članov. Čestitamo!


Arhiv novic

Resnost pandemije SARS-CoV-2 in ponavljajoči se (ponovni) pojav virusov sta spodbudila razvoj novih terapevtskih pristopov. Sodelavca Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Ana Mitrović in prof. dr. Janko Kos sta v sodelovanju z raziskovalci Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo ICGEB iz Trsta v reviji Antiviral Research (IF = 10,103) objavila članek Cathepsin inhibitors nitroxoline and its derivatives inhibit SARS-CoV-2 infection. V članku so raziskovalci pokazali, da selektivni zaviralci katepsina B nitroksolin in njegovi derivati zmanjšajo okužbo s SARS-CoV-2. Nadalje so pokazali, da je protivirusna aktivnost zaviralcev odvisna od topa celic, povezana je z znotrajceličnim izražanjem ter aktivnostjo katepsinov B in L. Skupaj dobljeni rezultati tako poudarjajo pomembno vlogo katepsina B v gostiteljskih celicah pri vstopu virusa SARS-CoV-2 in kažejo, da bi se lahko zaviralci katepsina B, kot so nitroksolin in njegovi derivati, uporabljali za zdravljenje COVID-19.


Arhiv novic

Veleposlanica Indije, Njena ekscelenca gospa Namrata S. Kumar, je 27. junija 2023 obiskala Institut "Jožef Stefan" in Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana. Srečanje je potekalo na Oddelku za znanosti o okolju v Reaktorskem centru z namenom nadgraditi in okrepiti prihodnje sodelovanje med IJS, MPŠ in Indijo. Predstavniki IJS in MPŠ so predstavili delo, ki se navezuje na iniciativo LiFE, ki si prizadeva postaviti posameznikovo vedenje v ospredje globalne pripovedi o podnebnih ukrepih. Cilj iniciative je prehod iz gospodarstva "uporabi in odstrani" v krožno gospodarstvo, ki poudarja premišljeno in namensko uporabo virov. S spodbujanjem preprostih dejanj v vsakdanjem življenju, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, LiFE predvideva pomemben pozitiven učinek, ko se takšno ravnanje sprejme po vsem svetu. Glede na usklajenost LiFE z dejavnostmi IJS in MPŠ so se udeleženci dogovorili o novem dogodku, ki bo januarja 2024 na Institutu "Jožef Stefan" in na katerega priprave so se že začele.


Arhiv novic

Dr. Patricija Hribar Boštjančič je prejela Mednarodno priznanje za svojo doktorsko tezo s področja magnetnih tekočin. Odbor, ki so ga sestavljali najbolj prepoznavni še dejavni znanstveniki na področju magnetnih tekočin prof. dr. S. Odenbach, prof. dr. A. M. Figueiredo Neto in prof. dr. C. Ménager, je podelil eno nagrado in dve priznanji trem najboljšim doktorskim tezam od 26 prijavljenih. Podelitev je potekala v okviru International Conference on Magnetic Fluids ICMF2023 v Granadi junija letos. Dr. Patricija Hribar Boštjančič je doktorirala na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani leta 2022 s tezo z naslovom Mechanisms for colloidal stabilization of magnetic nanoplatelets - Mehanizmi koloidne stabilizacije magnetnih nanoploščic. Svoje raziskovalno delo je opravila kot mlada raziskovalka na Institutu "Jožef Stefan" na Odseku za kompleksne snovi (F7) pod mentorstvom doc. dr. Alenke Mertelj in v sodelovanju z Odsekom za sintezo materialov (K8) in somentorico prof. dr. Darjo Lisjak. Iskrene čestitke.


Arhiv novic

27. junija 2023 je Institut "Jožef Stefan" obiskala delegacija Fizikalnega inštituta v Beogradu pod vodstvom namestnika direktorja dr. Saša Lazovića. Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar je uvodoma predstavil delovanje Instituta, potem pa je dr. Gregor Kramberger predstavil sodelovanje IJS s Cernom, dr. Uroš Cvelbar in dr. Miran Mozetič pa sta se osredotočila na raziskave o nastanku plazem. V prijetni razpravi so predstavniki obeh inštitutov govorili o skupnih projektih v okviru slovenskega programa Sklada za razvoj, bilateralnih projektih ter prihodnjem sodelovanju. V nadaljevanju se je delegacija iz Beograda seznanila tudi z Laboratorijem za fotoniko, kamor jih je popeljal dr. Matjaž Humar, in vrstičnim presevnim elektronskim mikroskopom, katerega delovanje je predstavil dr. Miran Čeh. V okviru obiska sta namestnik direktorja Fizikalnega inštituta dr. Saša Lazović in direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar podpisala Sporazum o sodelovanju, ki je formaliziral dolgoletno sodelovanje, ki ga obe ustanovi uspešno negujeta, hkrati pa odprl prostor za nove skupne aktivnosti.


Arhiv novic

Potem ko je Slovenija 16. marca 2023 v Granadi sodelovala na zasedanju usmerjevalnega odbora, je 23. junija 2023 na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" potekala predstavitev mednarodnega infrastrukturnega projekta IFMIF DONES. IFMIF-DONES bo močan vir visokoeenergijskih nevtronov, namenjen primarno za tesiranje materialov, ki bodo uporabljeni v fuzijski elektrarni DEMO. Uporaba eksperimentalne naprave bo zanimiva tudi za druga področja, npr. jedrska, medicinska fizika, različne industrijske aplikacije. Direktor konzorcija iz Španije Ángel Ibarra in dr. Tonči Tadić, director konzorcija DONES na Hrvaškem, sta podrobno prikazala bistvene značilnosti projekta IFMIF-DONES, ki je trenutno v fazi načrtovanja in začetka gradbenih del, slovenska znanost in industrija pa že imata odprte možnosti za sodelovanje. Slovenski predstavniki, minister dr. Igor Papič, direktor prof. dr. Boštjan Zalar in Janko Burgar kot predstavnik podjetij so dobili potrebne informacije, ki jim bodo v pomoč pri prihodnjem odločanju o mestu Slovenije v tem mednarodnem projektu.


Arhiv novic

Na Bledu je med 14. in 16. junijem 2023 potekala 32. mednarodna konferenca o robotiki v regiji Alpe‑Adria-Donava, imenovana RAAD 2023. Organizirala sta jo prof. dr. Tadej Petrič in dr. Leon Žlajpah s sodelavci z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan". Serijo konferenc RAAD je leta 1992 s ciljem povezovanja raziskovalcev v regiji začel IJS. Tudi letošnja konferenca je v prijetnem in spodbudnem okolju združila raziskovalce s področja robotike iz akademskega in industrijskega sektorja, predvsem iz držav članic regije Alpe-Adria-Donava ter njihovih partnerjev. Ključni vidik konference RAAD je bila razprava o trendih in izmenjava najnovejših raziskovalnih rezultatov robotike v odprtem in prijateljskem vzdušju. RAAD 2023 je obsegal vsa pomembna področja raziskav, razvoja in inovacij na področju robotike, vključno z novimi trendi, kot so bioinspirirani in kognitivni roboti, haptično vodenje gibanja robotov, interakcija med človekom in robotom ter osebni roboti za pomoč v domačem okolju.


Arhiv novic

Raziskovalci različnih enot Instituta "Jožef Stefan" sodelujejo v projektu SiQUID (Slovenian Quantum Communication Infrastructure Demonstration) za vzpostavitev kvantne izmenjave ključa med več državnimi vozlišči v Sloveniji in testnega kvantnega omrežja med raziskovalnimi institucijami v Ljubljani za napredne kvantne komunikacijske protokole. Projekt je namenjen tudi usposabljanju ključnih kadrov, mladih raziskovalcev in inženirjev na področju kvantnih tehnologij. V okviru projekta bodo testirani napredni kvantni komunikacijski protokoli in pripravljeni temelji za prihodnje kvantno komunikacijsko omrežje v polnem obsegu. IJS tesno sodeluje s pobudami QCI v vseh sosednjih državah, kar omogoča lažje usklajevanje nacionalnih prizadevanj in čezmejne povezave ter izvajanje vesoljskega segmenta EuroQCI. Koordinator projekta je Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, partnerji pa Institut "Jožef Stefan", Beyond semiconductor d. o. o., Urad Vlade RS za informacijsko varnost in Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov.


Arhiv novic

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani so razvili novo metodo za napovedovanje končne višine otrok in mladostnikov. Metoda uporablja obsežne populacijske podatke, skozi desetletja zbrane v okviru programa SLOfit za šolarje, bolj znanega kot meritve za Športnovzgojni karton. Nov algoritem otrokovo rastno krivuljo s pomočjo umetne inteligence tako primerja z višino najbolj podobnih oseb v naboru podatkov ter te informacije uporabi za napovedovanje prihodnje rastne krivulje in odrasle višine. Po natančnosti zato bistveno presega obstoječe modele, deloma tudi zaradi dejstva, da temelji na uporabi podatkov več kot 16.000 šolarjev. Uspešno je integriran v spletno stran SLOfit, kjer je javno dostopen, študija pa je bila objavljena v znanstveni reviji PLOS One. Spoznanja bodo raziskovalci nadgradili v ravnokar začetem projektu SmartCHANGE, ki se bo osredotočil na razvoj učinkovitejšega napovedovanja kronično nenalezljivih bolezni, npr. srčno-žilnih in presnovnih bolezni ter različnih oblik raka pri otrocih in mladostnikih v njihovi odrasli dobi.


Arhiv novic

Podjetje MAHLE Electric Drives Slovenija d.o.o. in Institut "Jožef Stefan" sta na Industrijskem forumu IRT v Portorožu 12. junija 2023 prejela priznanje TARAS za uspešno sodelovanje gospodarstva in raziskovalno-razvojnega okolja na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. Predmet sodelovanja je bil razvoj elektromotorja za servovolanske sisteme v vozilih. Cilj je bil določiti geometrijo in materialne lastnosti komponent motorja tako, da ta izpolnjuje tehnične zahteve in je njegova cena minimalna. Odgovor so iskali sodelavci Odseka za inteligentne sisteme (Bogdan Filipič, Tea Tušar, Aljoša Vodopija in Jordan Cork) in Odseka za računalniške sisteme (Peter Korošec) in jo našli v simulacijsko-optimizacijskim postopku, katerega posebnost je statistično vrednotenje rešitev z obravnavanjem dopustnih odstopanj pri izdelavi motorja. Rezultat je tehnično izpopolnjen in cenovno ugoden motor, ki znatno izboljšuje konkurenčnost podjetja na trgu. Sodelovanje s podjetjem je bilo vzpostavljeno s posredovanjem Centra za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan" leta 2022.


Arhiv novic

Po izjemni uvrstitvi na regijskem srečanju mladih raziskovalcev pod okriljem Mestne občine Ljubljana so se dijaki Gimnazije in veterinarske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana Katja Marinko ter Luka Bonin in Jan Hafner Korošec v okviru 57. državnega Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije uvrstili med najboljše v državi, Katja Marinko med 12 najboljših interdisciplinarnih projektov ter Luka Bonin in Jan Hafner Korošec med 6 najboljših na področju biologije. Mladi raziskovalci so raziskovalno delo so opravljali na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", njihovo delo pa je koordiniral in vodil sodelavec Marko Jeran. V drugem krogu, ki je potekal sredi maja 2023 v Murski Soboti, so za svoja dela prejeli zlata priznanja in pokale zlatih sovic. Prav tako so za delo pri mentoriranju imenovanih del bili nagrajeni tudi njihovi mentorji. Posebna podelitev in promocija rezultatov je bila 11. junija 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pod častnim pokroviteljstvom predsednice RS dr. Nataše Pirc Musar.


Arhiv novic

Nagrado Jean-Marie Dubois bo letos prejel profesor dr. Michael Baake, nemški matematik in teoretični fizik, ki deluje na Univerzi v Bielefeldu. Nagrada je poimenovana po kolegu sodelavcev Odseka za nanostrukturne materiale in častnem članu Instituta "Jožef Stefan", podeljuje pa jo državna univerza Iowa v ZDA kot priznanje za pomembne, trajne raziskave katerega koli vidika kvazikristalov v desetih letih pred podelitvijo. Več podrobnosti je na voljo na spletni strani. Nagrado je na Državni univerzi Iowa ustanovila pokojna kolegica profesorica Patricia A. Thiel, ki je v tesnem sodelovanju s prof. Jean-Marie Duboisom pionirsko raziskovala fiziko in kemijo površin kvazikristalov. Skupaj sta vodila mednarodni laboratorij med laboratoriji Ames in CNRS, ki je spodbujal razvoj uporabne fizike teh novih materialov. Danes deluje podobna dvostranska pobuda med Institutom "Jožef Stefan" in CNRS, ki se osredotoča na kompleksne zlitine v skladu z dolgoletnim sodelovanjem na to temo med IJL-Nancy ter odsekoma za fiziko trdne snovi in nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan".


Arhiv novic

Raziskovalka Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" in dobitnica ERC projekta dr. Zala Lenarčič je 8. junija 2023 sodelovala na panelu »Kaj pomeni pridobitev projekta ERC za razvoj kariere?«, ki ga je ob obisku predsednice Evropskega raziskovalnega sveta prof. dr. Marie Leptin organiziralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V Sloveniji je do sedaj projekte pridobilo pet inštitucij, poleg Instituta "Jožef Stefan", ki ji je pridobil šest, še Univerza v Ljubljani, Kemijski inštitut, ZRS Koper in InnoRenew CoE Izola. ERC projekti so najbolj prestižni projekti in v Sloveniji beležimo uspešen trend naraščanja uspešnosti pridobivanja teh projektov. »Kljub temu pa si jih v prihodnje želimo še več,« je dejal minister dr. Igor Papič. »Slovenija je dober primer, ki lahko navdihuje druge, čuti se povečanje vlaganj v temeljne raziskave,« je izpostavila predsednica prof. dr. Maria Leptin. Minister in predsednica ERC sta se ob koncu dneva srečala z vsemi slovenskimi dobitniki ERC projektov ter direktorji inštitutov, rektorji in dekani fakultet.


Arhiv novic

V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT) v Dolu pri Ljubljani so 7. junija 2023 minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar in vodja ICJT dr. Igor Jenčič svečano odprli prenovljen Informacijski center, katerega glavni namen je informiranje javnosti o jedrski tehnologiji. Prenova Informacijskega centra ICJT v resnici sovpada s 30 letnico delovanja centra, ki je do tega dne sprejel natančno 200.452 obiskovalcev. Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je sodelavcem Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo čestital za opravljeno delo. »Jedrska energija je zanimiva tudi za širšo javnost in strinjam se, da je ozaveščanje in osveščanje o teh temah za razumevanje in sprejemanje jedrske energije še kako pomembno. Verjamem, da bo prenovljeni center prispeval k še uspešnejši promociji znanja o jedrskih tehnologijah pri nas.« V ospredju prenove sta izkušnja in doživetje obiskovalca kot pomembna nadgradnja dosedanjih podatkov in znanja, ki jih je razstava ponujala do sedaj.


Arhiv novic

Inženirska akademija Slovenije (IAS) je 5. junija 2023 na Brdu pri Kranju slavnostno podelila listine novoizvoljenim članom. Med najuglednejše slovenske in tuje strokovnjake s področja inženirstva in tehnologije je sprejela 18 novih članov - 8 dopisnih in 10 izrednih - ter povišala 13 izrednih članov v redne. Nov izredni član IAS je postal tudi prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan", redna člana pa sta postala prof. dr. Spomenka Kobe z Odseka za nanostrukturne materiale in prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi. Izvolitev za člana Akademije je visoko nacionalno in družbeno priznanje, saj je IAS poleg SAZU edina nacionalna akademija v Sloveniji, ustanovljena z zakonom. Slovesne podelitve listin novoizvoljenim članom sta se udeležila tudi predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob, ki je tudi sam član IAS, v katero je bil sprejet leta 2018, in minister dr. Igor Papič.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" je 2. junija 2023 obiskala predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki se je v pogovoru z vodstvom inštituta natančno seznanila z delovanjem te največje znanstveno-raziskovalne ustanove v Sloveniji. Svoja področja delovanja so ji poleg direktorja prof. dr. Boštjana Zalarja predstavili prof. dr. Milena Horvat, prof. dr. Denis Arčon, prof. dr. Sašo Džeroski in prof. ddr. Boris Turk. V nadaljevanju si je predsednica ogledala Laboratorij za bio-integrirano fotoniko, kjer ji je doc. dr. Matjaž Humar predstavil laserje v celicah. Prof. dr. Miran Čeh ji je predstavil najnovejši Vrstični presevni elektronski mikroskop Spectra 300, dr. Tadej Petrič s sodelavci pa je predsednici razkazal različne robote na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Tako raziskovalke in raziskovalci kot predsednica Nataša Pirc Musar so si bili edini, da je takšno sodelovanje še kako dobrodošlo.


Arhiv novic

Raziskovalci Nerea Sebastián, Matija Lovšin, Natan Osterman, Irena Drevenšek Olenik in Alenka Mertelj z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so v sodelovanju z raziskovalci z Univerze v Gentu v Belgiji, Univerze v Leedsu v Veliki Britaniji in South China University of Technology na Kitajskem v reviji Nature Communication poročali o vzorčenju električne polarizacije v ferroelektričnih nematskih tekočih kristalih s pomočjo fleksoelektričnega pojava. Nedavno odkrite feroelektrične nematske tekočine poleg funkcionalne kombinacije fluidnosti, procesabilnosti in anizotropnih optičnih lastnosti, ki so značilni za vse vrste tekočih kristalov, odlikuje osupljiva paleta dodatnih fizikalnih lastnosti, ki izhajajo iz strukturne polarnosti in z njo povezane spontane električne polarizacije navedene faze. Te nove možnosti vzorčenja polarizacije odpirajo obetavno novo pot za načrtovanje fotonskih struktur na osnovi feroelektričnih nematikov in posledično njihovo uporabo na raznolikih tehnoloških področjih.


Arhiv novic

Na Institutu "Jožef Stefan" je 23. in 24. maja 2023 potekal prvi sestanek evropskega projekta SmartCHANGE. Cilj projekta, ki ga koordinira dr. Mitja Luštrek z Odseka za inteligentne sisteme, od slovenskih partnerjev pa sodeluje še raziskovalna skupina SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, je razviti inovativno rešitev, s katero bi lahko s pomočjo umetne inteligence bolje napovedali in s personaliziranimi intervencijami korenito zmanjšali tveganje za razvoj kronično nenalezljivih bolezni. V pilotni študiji v štirih državah, tudi v Sloveniji, se bodo raziskovalci osredotočili na otroke in mladostnike, saj s pozitivnim zgledom v odraščanju lahko vplivamo na bolj zdrav življenjski slog v odrasli dobi. Namen aplikacij, ki jih bodo razvili po eni strani za zdravstvene delavce in po drugi za posameznike, bo prikazati zdravstvena tveganja, razčlenjena na dejavnike tveganja, in priporočene spremembe vedenja za njihovo zmanjšanje na način, ki je primeren za določeno ciljno skupino. V Sloveniji se bo projekt navezal na podatke sistema SLOfit in na podatke, zbrane z uporabo pametnih senzorjev, ki jih bodo v okviru pilotne študije nosili udeleženci.


Arhiv novic

Urška Andrenšek, Primož Ziherl in Matej Krajnc z Odseka za teoretično fiziko Instituta “Jožef Stefan” so v reviji Physical Review Letters objavili članek z naslovom Wrinkling Instability in Unsupported Epithelial Sheets. Avtorji so v delu raziskali teoretični model nepodprtih epitelnih tkiv z apiko-balazno diferencilano površinsko napetostjo in analitične izpeljave podprli z numeričnimi simulacijami tkiv. Pokazali so, da se lahko epitelna tkiva v nasprotju z nebiološkimi tankimi plastmi avtonomno nagubajo in določajo velikostni red svojih površinkih deformacij. Gubanje pri podprtih nebioloških tankih plasteh, povrženih enoosnemu stiku, je posledica ravnesja prispevkov upogibne energije plasti in elastične energije substrata. V delu so avtorji predstavili do zdaj še neraziskan mehanizem gubanja, ki sloni na ravnovesju med pripevkoma površinkih energij apikalne in bazalne strani epitelnega tkiva. Predlagani model tako pojasnjuje mehanizem, ki epitelnim tkivom omogoča avtonomno kontrolo velikostnega reda svojih površinkih deformacij brez nuje po interakciji s podpornimi strukturami.


Arhiv novic

Evropska unija in države članice EU se vse bolj zavedajo pomena strokovne podpore raziskovalcem za uspešnost pri prijavljanju raziskovalnih projektov na centralizirane evropske razpise ter izvajanju in upravljanju evropskih raziskovalnih projektov. Projektni konzorcij »KRPAN« je začel z izvajanjem projekta »Krepitev Raziskovalne Podpore in Aktivnosti za Napredek na evropskih raziskovalnih projektih«, ki ga sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Evropska unija v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost. Namen projekta je okrepiti raziskovalno podporo in povečati kadrovske kapacitete v projektnih pisarnah partnerjev, izboljšati znanja in kompetence za pisanje prijav na kompetitivne razpise evropskih centraliziranih programov ter poiskati dodatne priložnosti za interdisciplinarno in medsektorsko povezovanje raziskovalcev na partnerskih organizacijah. Partnerji projektnega konzorcija so: Univerza v Ljubljani kot koordinatorka projekta, Institut "Jožef Stefan", Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper.


Arhiv novic

Društvo Mlada akademija je že štirinajstič podelilo nagrade Mentor leta. Mentor leta 2022 je postal izr. prof. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan", na predlog njegove doktorske študentke Tanje Goričanec. Prof. Snoj jo je z jasnim načrtom dela skozi njeno doktorsko delo vodil ter hkrati vzpodbujal razvijanje njenih lastnih idej in želja. Rezultat njunega dobrega sodelovanja je tudi podatek, da je do sedaj Tanja objavila že osem izvirnih znanstvenih člankov, sodelovala pa je tudi na več mednarodnih konferencah. Na podlagi doseženih uspehov pod njegovim mentorstvom je bila Tanja Goričanec tudi prejemnica L'Orealove štipendije »Za ženske v znanosti« 2023, na največji konferenci s področja jedrske instrumentacije ANIMMA leta 2019 pa je prejela nagrado za najboljši konferenčni prispevek. Mentor je ves čas vzpodbujal tudi sodelovanje študentke z drugimi raziskovalnimi institucijami, kakor tudi z industrijo, da bi kandidatki omogočil čim več možnosti za nadaljevanje njene karierne poti po končanem doktorskem študiju. Eden od petih finalistov je bil tudi prof. dr. Janez Kovač z Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko.


Arhiv novic

Raziskovalci Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boris Rogelj, doc. dr. Helena Motaln in mlada raziskovalka Urša Čerček so skupaj s kolegi iz Nemčije in Nizozemske odkrili spremembo proteina FUS, ki je udeležena pri zgodnjem razvoju obolenja frontotemporalne demence (FTD). Raziskovalci so razvili specifičen detektor (protitelo) za fosforilirano zadnjo aminokislino proteina FUS in z napredno mikroskopijo razkrili vzorec razporejanja topnega in netopnega proteina FUS v celicah, ki ga z doslej znanimi komercialno dostopnimi detektorji ni bilo možno zaznati. Podrobneje jim je uspelo ovrednotiti učinek fosforilacije FUS s strani encimov Src, Fyn in Abl na razporejanje FUS v nevronih sprednje skorje možganov. Ugotovili so, da encim Abl v pogojih stresa aktivno sodeluje pri napačnem razporejanju proteina FUS v živčnih celicah, kar so podali kot nov osnovni mehanizem nastanka in napredovanja FUS-FTD obolenja. Izsledki raziskave omogočajo nov vpogled v vzroke nastanka FTD in razvoj novih strategij za zdravljenje te bolezni.
- Posnetek izjave
- Posnetek pogovora


Arhiv novic

Center Pametna mesta in skupnosti ter Odseka za računalniške (E7) in inteligente sisteme (E9) Instituta "Jožef Stefan" v maju po skoraj treh letih zaključujejo delo na projektu SI4CARE. Delo je vključevalo uspešno testiranje trinajstih pilotnih projektov in pripravo transnacionalne strategije za staranje ter osmih akcijskih načrtov. Slovenija je izvedla štiri od teh pilotnih projektov, ki so vključevali odprtje enote za prebivalce z demenco za spodbujanje aktivnosti, izboljšanje dostopa do celovite dolgotrajne oskrbe, razvoj mobilne aplikacije za upravljanje srčnega popuščanja (E9) in ustvarjanje sistema za prilagojeno vadbo na osnovi biomehanskih meritev (E7). Ob podpori projektnih partnerjev je Univerza v Ljubljani ustanovila multidisciplinarni raziskovalno-razvojni center za družbeno inovativnost za aktivno in zdravo staranje; center si prizadeva postati evropsko središče za aktivno in zdravo staranje. Projekt je prejel mednarodno priznanje in podporo Evropske komisije, ki ga obravnava kot dober primer učinkovitega in delujočega ekosistema družbene inovativnosti.


Arhiv novic

Predsednica Evropskega raziskovalnega sveta ERC Maria Leptin je 26. aprila 2023 v Bruslju gostila okrog 50 vodij odnosov z javnostmi oz. komunikatorjev fakultet, univerz in znanstveno-raziskovalnih inštitutov iz cele Evrope. Eden od ciljev komunikacijskih dejavnosti ERC je namreč še izboljšati načine, s katerimi bi različnim javnostim uspeli predstaviti pravo vrednost prebojnih znanstvenih raziskav. Ta cilj si delijo prav vse institucije po Evropi, med njimi tudi Institut "Jožef Stefan", ki je v zadnjih desetih letih pridobil šest prestižnih ERC projektov. Strateške delavnice Komuniciranje raziskav v času izzivov se je udeležila tudi vodja odnosov z javnostmi na IJS Polona Strnad. Srečanje se je izkazalo za odlično in še kako potrebno, saj v za promocijo znanosti zahtevnih časih za učinkovito rešitev lahko zadoščajo že primeri dobrih praks. Z združenimi močmi bi lahko bile znanstveno-raziskovalne institucije še učinkovitejše, srečanje na evropskem nivoju pa je bilo prav gotovo tudi spodbuda za sodelovanje na nacionalnem nivoju.


Arhiv novic

V Grazu je med 12. in 14. aprilom 2023 potekal 11. mednarodni kongres BioNanoMed 2023, na katerem je sodelovalo več kot 130 strokovnjakov iz 22 držav. Raziskovalka Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" dr. Nina Kostevšek je na kongresu prejela nagrado za najboljše predavanje z naslovom »Magneto-Erythrocyte Membrane Vesicles as T2 MRI Contrast Agents«. Predstavila je delo o pripravi biomimetskih nosilcev za zdravila na osnovi eritrocitnih membran, ki jih uporabljajo za dostavo nukleinskih kislin v namen zdravljenja raka. Kot primer je tudi pokazala pripravo učinkovitega kontrastnega sredstva za slikanje z magnetno resonanco na osnovi železo-oksidnih nanodelcev, prekritih z eritrocitnimi membranami, katerega učinkovitost je bila dokazana na celicah in tudi na in vivo modelu. Raziskave so bile opravljene v sodelovanju s prof. Igorjem Seršo z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in dr. Boštjanom Markelcem z Onkološkega Inštituta v Ljubljani. Nagrado sta ji predala predsednik NanoMedicine-Austria dr. Sebastian Schwaminger in koordinatorka Susanne Resch (BNN).


Arhiv novic

Med 12. in 14. aprilom 2023 je v organizaciji Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju s Paul Scherrer Institutom iz Švice potekalo že 14. srečanje EMUG (European MELCOR and MACCS User Group). Srečanja se je v živo in virtualno udeležilo 66 uporabnikov in razvijalcev računalniških programov MELCOR, ki se uporabljajo za simulacije težkih nesreč v jedrskih elektrarnah, in MACCS, ki se uporabljajo za simulacije vpliva teh nesreč na okolje. Oba programa, MELCOR in MACCS, razvijajo v Sandia National Laboratories v Združenih državah Amerike za Upravo za jedrsko varnost v ZDA (US Nuclear Regulatory Commission). Skupina EMUG je bila ustanovljena leta 2008 z namenom omogočiti skupno razpravo in izmenjavo izkušenj med evropskimi uporabniki programa MELCOR ter razvijalci in za podporo usposabljanju novih uporabnikov. Gostiteljska organizacija vsakoletnega srečanja je iz druge evropske države, ki je članica mednarodnega raziskovalnega programa CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program). Udeleženci so člani raziskovalnih inštitutov, univerz, upravnih organov in industrije.


Arhiv novic

Založba Springer je objavila knjigo sodelavcev Odseka za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" dr. Arsima Kelmendija, prof. dr. Aleša Šviglja, prof. dr. Tomaža Javornika in doc. dr. Andreja Hrovata Site Diversity in Satellite Communications: Modelling Using Copula Functions. Knjiga je del serije Springer Briefs, v njej pa so predstavljeni novi modeli za napovedovanje statistike slabljenja signala zaradi dežja v zemeljsko-satelitskih prostorsko raznolikih komunikacijskih sistemih. Opisuje metodologijo obdelave podatkov za statistično analizo, ki temelji na lastnih meritvah slabljenja signala med satelitom in Zemljo, predstavlja štiri nove modele, ki temeljijo na funkcijah kopula, vrednotenje napake napovedovanja predlaganih modelov pa ocenjuje na podlagi primerjave z merjenimi podatki tujih eksperimentov s prostorsko raznolikimi sistemi. Rezultati bodo pripomogli k izboljšanju zasnove sistemov in nadaljnjim raziskavam na področju modeliranja naslednje generacije prostorsko raznolikih zemeljsko-satelitskih komunikacijah sistemov, ki delujejo na visokih frekvencah.


Arhiv novic

Predstavniki štirih evropskih jedrskih organizacij so z evropsko komisarko za izobraževanje Mariyo Gabriel 4. aprila 2023 v Bruslju podpisali ambiciozno deklaracijo o raziskavah, inovacijah, izobraževanju in usposabljanju za male in modularne jedrske reaktorje. Mali reaktorji z močjo pod 300 MWe so v primerjavi z današnjimi reaktorji z močjo v razredu 1 GW tehnično bolj enostavni, pasivno varni in primerni za serijsko proizvodnjo v tovarnah. Komisarka Gabriel je jasno poudarila, da bo Evropa ohranila vodilno tehnološko vlogo in ohranila energetsko suverenost le z več raziskavami in z več izobraževanja. Deklaracijo so podpisali prof. dr. Csilla Pesznyak v imenu European Nuclear Education Network ENEN, Yves Desbazeille v imenu NuclearEurope, Mariya Gabriel v imenu Evropska Komisije in Bernard Salha v imenu Sustainable Nuclear Energy Technology Platform SNETP in prof. dr. Leon Cizelj v imenu European Nuclear Society ENS. Celotna deklaracija je v angleškem jeziku dosegljiva na povezavi Declaration on EU Small Modular Reactors (SMRs) 2030: Research & Innovation, Education & Training.


Arhiv novic

Letošnja prejemnica častnega naziva Komunikatorica znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija, je prof. dr. Saša Novak, sodelavka Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" in Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Dr. Novak je pobudnica in nosilka projekta Znanost na cesti, s katerim izvajalci, med katerimi so tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan", že deset let prispevajo k izboljšanju javnega razumevanja znanosti s pomočjo predstavljanja znanstvenega raziskovanja v javnih pogovornih predavanjih, znanstvenih slamih, okroglih mizah ter znanstvenih blogih in natečajih. Pri projektu ob poklicnih slovenskih raziskovalkah in raziskovalcih sodelujejo tudi novinarji, kar prispeva k zanimivemu in širšemu krogu ljudi razumljivemu predstavljanju znanstvenih odkritij in spoznanj. Saša Novak je tudi sama avtorica več deset poljudnoznanstvenih člankov, ki jih je objavila v slovenskih in tujih medijih. Svoje znanje zavzeto deli tudi z mlajšimi generacijami raziskovalcev in jih spodbuja k aktivnemu komuniciranju svojega raziskovalnega dela.


Arhiv novic

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog SCORE 2022. V monitoringu je sodelovalo 118 mest s prispevnimi območji 132 čistilnih naprav, v analize pa je bilo vključenih 41 laboratorijev, vključno z laboratorijem Skupine za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju na Institutu "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Ester Heath. Med slovenskimi mesti beležimo najvišje masne obremenitve večine tarčnih ostankov drog (benzoilekgonina – biomarker kokaina, MDMA – biomarker ekstazija in metamfetamina) v Ljubljani, amfetamina pa, kot pretekla leta, v Velenju. Najvišja masna obremenitev THC-COOH (biomarker THC) je bila zabeležena v Kopru, tesno pa mu sledi Ljubljana. Glede na povprečne masne obremenitve biomarkerjev nedovoljenih drog se nobeno izmed slovenskih mest v letu 2022 ni uvrstilo med 20 najvišje uvrščenih mest sodelujočih v raziskavi. Izmed 15 mest, ki so letos prvič poročala vsebnosti ketamina, se je Ljubljana uvrstila na peto mesto.


Arhiv novic

V okviru 31. Dnevov Jožefa Stefana je Institut v sredo, 22. marca 2023 podelil Zlate znake Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel Dr. Neelakandan Marath Santosh za uspešnost in odmevnost doktorskega dela z naslovom Plazemsko omogočeno oblikovanje hibridnih ogljikovih nanostruktur za shranjevanje energije na predlog prof. dr. Uroša Cvelbarja z Instituta "Jožef Stefan". Dr. Arijana Filipić je zlati znak prejela za uspešnost in odmevnost doktorskega dela z naslovom Inaktivacija virusov v vodi s hladno atmosfersko plazmo na predlog profesorja doktorja Davida Dobnika z Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Bojan Hiti pa je zlati znak prejel za uspešnost in odmevnost doktorskega dela z naslovom Sevalna odpornost detektorjev CMOS za nadgradnjo notranjega sledilnika detektorja ATLAS na predlog doc. dr. Igorja Mandiča z Instituta "Jožef Stefan". Čestitamo!


Arhiv novic

V ljubljanski galeriji Cukrarna od 3. marca do 2. aprila 2023 poteka razstava konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema, kjer je med številnimi razstavljenimi deli na ogled tudi StellaVerde - pametni vrt. V središče dela avtorjev Gregorja Krpiča in Simona Gmajnerja je postavljen robotski pajek, ki so ga razvili sodelavci Gal Sajko, dr. Marko Jamšek in prof. dr. Jan Babič iz Laboratorija za nevromehaniko in biorobotiko, ki deluje v okviru odseka za Avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan". StellaVerde je mikro situacija, v kateri rastline s pomočjo senzorjev vlage krmilijo robotskega pajka, da jih zaliva, v razviti obliki pa skrbi zanje in odgovorno žanje njihov prirastek. Umetniško proučevanje sobivanja ljudi, tehnologije in živih sistemov nas uči, da se moramo ljudje kot družba na novo izumiti in skozi premisleke o ohranjanju ravnotežja v naravi oblikovati možne scenarije ne-ekstrakcionističnega sobivanja. Vljudno vabljeni!


Arhiv novic

Predstavniki petnajstih držav Evropske unije, Japonske, EURATOM-a, EUROfusion-a in F4E so 16. marca 2023 na prvem sestanku usmerjevalnega odbora uradno potrdili pričetek gradnje IFMIF-DONES v Granadi v Španiji. Svoja predstavnika v usmerjevalnem odboru ima tudi Slovenija. Našo državo zastopata prof. dr. Luka Snoj z Instituta "Jožef Stefan" ter Rok Šabjan s podjetja Cosylab. IFMIF-DONES je kratica za Mednarodno napravo za obsevanje fuzijskih materialov DEMO usmerjen vir nevtronov. Naprava bo edinstvena znanstvena infrastruktura na svetu, kjer bodo testirali materiale za prihodnje fuzijske elektrarne kot DEMO (prototip demonstracijskega fuzijskega reaktorja). IFMIF-DONES bo edinstven mednarodni objekt. Poleg pomena za razvoj fuzije kot vira energije bo zelo pomemben tudi na drugih področjih raziskav in znanja, ki bodo imeli koristi od njegove tehnologije, kot so medicina, fizika osnovnih delcev, temeljne raziskave in industrija.


Arhiv novic

Od 7. do 9. marca 2023 je na Gospodarksem razstavišču v Ljubljani potekal sejem IFAM – INTRONIKA – ROBOTICS. Sejma se je udeležil tudi SRIP ToP, Center Tovarne prihodnosti, ki deluje pod okriljem Instituta "Jožef Stefan" in ostali partnerji: Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko (IJS), Služba za povezovanje z gospodarstvom (IJS), Rudolfovo - znanstveno in tehnološko središče Novo mesto in EIT-Manufacturing, s katerim delujemo na projektu EIT-Manufacturing RIS HUB za Slovenijo skupaj s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. V okviru poslovnega foruma je Zbornica elektronske in elektroindustrije pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, ki je upravičenec SRIP ToP, organizirala forum Kadri za Tovarne prihodnosti. Predstavljeni so bili rezultati študije profilov, potreb in krepitve ekosistema na področju Tovarn prihodnosti skozi prizmo človeškega potenciala. Ostale teme poslovnega foruma pa so se nanašala tudi na druga področja.


Arhiv novic

Dr. Luka Pirker in prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta skupaj s sodelavci z Univerze v Regensburgu v Nemčiji v reviji Advanced Materials objavila članek Non-Destructive Low-Temperature Contacts to MoS₂ Nanoribbon and Nanotube Quantum Dots. Molibden disulfid (MoS₂) že več kot desetletje navdušuje raziskovalce s svojimi izjemnimi lastnostmi. Med drugim ga odlikujejo tudi enkratne električne lastnosti, kar ga naredi zanimivega za elektronske aplikacije, od tranzistorjev in senzorjev do kvantnih računalnikov. V objavljenem članku so raziskovalci predstavili nov način izdelave električnih kontaktov s pomočjo bizmuta na MoS₂ nanocevkah in nanotrakovih, ki so bile sintetizirane na IJS. Dobri električni kontakti so pomemben korak proti kvantnim tehnologijam, saj večina meritev poteka pri izjemno nizkih temperaturah (T < 100 mK). Z novim odkritjem bo raziskovalcem omogočeno odkrivanje novih zakonitosti v kvantnem režimu v MoS₂.


Arhiv novic

Operaterjem reaktorja TRIGA je 7. marca 2023 direktor Uprave za jedrsko varnost (URSJV) Igor Sirc svečano podelil obnovljena dovoljenja za opravljanje z reaktorjem. Čestital jim je tudi direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar in jim podelil zlate značke v obliki zgradbe reaktorja. Operaterji reaktorja TRIGA se morajo redno usposabljati in izvajati testiranja. Vsakih pet let pa morajo obnoviti licenco pred državno komisijo, ki jo sestavi nadzorni upravni organ – URJSV. Andraž Verdir je obnovil licenco Operaterja reaktorja, Marko Rosman, Anže Jazbec in Sebastjan Rupnik pa licenco Vodje izmene reaktorja. Vodja reaktorja, prof. dr. Luka Snoj, je v uvodnem nagovoru poudaril pomen TRIGA kot vodilnega mednarodnega raziskovalnega središča na področju jedrskih znanosti in tehnologij. Levji delež k svetovni prepoznavnosti reaktorja prispevajo prav izkušeni operaterji, ki ob upravljanju z reaktorjem uporabnikom reaktorja nudijo še strokovno pomoč pri izvedbi obsevanj in eksperimentov.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" David Susič, dr. Erik Dovgan in doc. dr. Anton Gradišek so v sodelovanju s kolegoma iz Avstralije in s Tajvana preučevali preživetje pri pacientih s kolorektalnim rakom. Uporabili so podatkovno bazo iz Avstralije, ki vsebuje podatke več kot tisoč pacientov, tako podatke o tumorju kot tudi biomarkerje. S pomočjo algoritmov umetne inteligence so zgradili napovedne modele, ki ocenjujejo, kakšna je verjetnost preživetja za eno leto, za dve leti, vse do pet ali več let. Identificirali so, katere značilke so bolj pomembne z vidika kratkoročnega in katere z vidika dolgoročnega preživetja. Pri tem so se biomarkerji izkazali kot manj pomembni od podatkov o tumorju. Rezultati so pomembni tako za zdravnike kot tudi za paciente. Napovedni modeli lahko pomagajo pri odločanju o nadaljnji strategiji skrbi za pacienta, pri čemer je dobrobit pacienta na prvem mestu. Rezultate so objavili v reviji Computer Methods and Programs in Biomedicine.


Arhiv novic

8. marca praznujemo družbene, politične, gospodarske in kulturne dosežke žensk po svetu ter pozivamo k nadaljnjemu ukrepanju za uresničevanje enakosti spolov. Tema letošnjega mednarodnega dne žena, ki ga je določila OZN, je »Inovacije in tehnologija za enakost spolov« in poudarja pomemben prispevek žensk in deklet na področju tehnologije in digitalnega izobraževanja. Polna vključenost žensk na tehnološkem področju prinaša bolj ustvarjalne rešitve in inovacije, ki ustrezneje naslavljajo potrebe žensk ter spodbujajo enakost spolov. Izbrana tema je namenjena tudi preučitvi vpliva digitalne vrzeli med spoloma na povečevanje gospodarskih in družbenih neenakosti. Izpostavlja pomembnost zaščite pravic žensk in deklet v digitalnem prostoru ter problematiko spletnega nasilja in nasilja na podlagi spola, ki ga omogočajo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Vsem sodelavkam ob 8. marcu iskreno čestitamo za vse dosežke, sodelavcem pa se zahvaljujemo za podporo pri doseganju enakosti spolov na Institutu ter širše v družbi.


Arhiv novic

V četrtek, 2. marca 2023 sta Institut "Jožef Stefan" in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije organizirala obisk inštituta za člane zbornice. Koncept obiska je bil čim bolj prilagojen gostom, ki so s tem imeli možnost spoznati iz prve roke, kje so možnosti sodelovanja. Vsebinsko smo ga razdelili na tri sklope. V plenarnem delu so pozdravnim nagovorom predstavnikov gostiteljev in gostov sledila kratka tematska predavanja o možnostih sodelovanja med institutom in malim gospodarstvom ter potencialnih finančnih virih. Sledil je ogled laboratorijev, kjer smo gostom omogočili, da se vnaprej prijavijo na enega do petih programov, ki so zajeli po štiri raziskovalne odseke. V zadnjem delu je bil glede na izražene prijave pripravljen razpored bilateralnih pogovorov med obrtniki/podjetniki in raziskovalci IJS. Dogodka se je udeležilo 52 gostov iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, skupaj pa smo izvedli 22 bilateralnih pogovorov. Dober obisk dokazuje, da obstaja velik interes za sodelovanje med malim gospodarstvom in inštitutom, zato bomo podoben dogodek gotovo še kdaj ponovili.


Arhiv novic

24. februarja 2023 je izobraževanje EUREM končala 14. skupina slušateljev. V Veliki predavalnici Instituta "Jožef Stefan" sta jim spričevala podelila minister za okolje, prostor in energijo mag. Bojan Kumer in direktor Instituta prof. dr. Boštjan Zalar. Izobraževanje EUREM - Evropski energetski menedžer je certificirano izobraževanje, razvili so ga v Nemčiji leta 1997, v Sloveniji pa ga od leta 2008 uspešno izvajajo na Centru za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan". Izobraževanje EUREM je osredotočeno na pridobivanje znanj za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in vključuje teoretični del (predavanja in skupinsko reševanje računskih nalog), pisni izpit in pripravo ter zagovor projektne naloge. Ponosni smo na prispevek izobraževanja EUREM k hitrejšemu doseganju energetskih in podnebnih ciljev, saj je Slovenija vodilna država po številu EUREM energetskih menedžerjev na število prebivalcev, vodilna je tudi po številu prejetih nagrad. V okviru letnih konferenc evropskih energetskih menedžerjev so slovenski energetski menedžerji prejeli že 16 nagrad.


Arhiv novic

Med letošnjimi dobitnicami štipendij nacionalnega programa L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti je tudi sodelavka Instituta "Jožef Stefan" fizičarka Tanja Goričanec, ki svojo doktorsko nalogo Odziv zunaj-središčnih detektorjev nevtronov v tipičnem tlačnovodnem jedrskem reaktorju končuje na Odseku za reaktorsko fiziko pod mentorstvom prof. dr. Luka Snoja. Tanja Goričanec deluje na družbeno izjemno pomembnem področju prehoda v nizkoogljično družbo in za dosego ogljične nevtralnosti zagovarja rabo razpoložljivih ogljično nevtralnih virov, kot so obnovljivi viri in zanesljiva jedrska energija. Štipendiji sta prejeli tudi biokemičarka Klara Kuret, ki na Kemijskem inštitutu na področju molekularne biologije RNK raziskuje predvsem spremembe, ki se odražajo v razvoju številnih bolezni, od raka do nevrodegenerativnih stanj, in kemijska inženirka Ana Oberlintner, ki raziskuje biorazgradljive in bio-osnovane materiale ter hidrofobne modifikacije celuloznih nanomaterialov, katerih namen je izboljšanje in povečanje uporabnosti embalažnih materialov. Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo!


Arhiv novic

Vodstvo Instituta "Jožef Stefan" se je 16. februarja 2023 srečalo z župani občin v Pomurju ter člani predsedstva Pomurske akademije znanosti in umetnosti - predsednikom dr. Mitjem Slavincem ter sekretarjem dr. Mitjo Lainščakom, tudi direktorjem Agencije za razvojno in raziskovalno dejavnost Slovenije, in v. d. direktorico novoustanovljenega javnega zavoda Znanstveno in inovacijsko središče (ZIS) Pomurje dr. Petro Cajnko. Predstavniki Pomurja so največ zanimanja izkazali za nadgradnjo izkoriščanja geotermalnih virov, za modularne reaktorje kot možne vire energije prihodnosti in za možnost ustanovitve inštituta za hrano v Pomurju, saj bi tako zagotovili energetsko neodvisnost na osnovi raziskovalno naprednih virov energije ter se raziskovalno posvetili tudi Pomurju lastni dejavnosti - pridobivanju in analizi hrane. Predstavniki Instituta pod vodstvom direktorja prof. dr. Boštjana Zalarja pa so se strinjali, da bi bila okrepitev znanstveno-raziskovalne dejavnosti v Pomurju še kako dobrodošla, saj je razvoj in obnova jedrskih reaktorjev za Slovenijo in Institut ključnega pomena v prizadevanju za nizkoogljično prihodnost.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" dr. Luka Pirker, prof. dr. Maja Remškar in dr. Bojana Višić ter Robert Ławrowski in Rupert Schreiner z OTH Regensburg v Nemčiji so v reviji Advanced Functional Materials objavili članek z naslovom MoₓWₓ₋₁S₂ Nanotubes for Advanced Field Emission Application, kjer so med prvimi na svetu sintetizirali in karakterizirali mešane MoWS₂ nanocevke. V zadnjih letih so kovinski dihalkogenidi (MoS₂, WS₂ …) poželi veliko zanimanja zaradi njihovih izjemnih lastnosti, saj kažejo velik potencial na mnogih področjih, med drugim tudi na področju naprav za poljsko emisijo elektronov. Zaradi svoje plastne strukture lahko taki materiali znatno povečajo lokalno električno polje, ki ima pomembno vlogo pri emisiji elektronov. V objavljenem članku so raziskovalci sintetizirali nanocevke iz dveh različnih kovin, s čimer se lahko še dodatno izboljša materialne lastnosti za večjo učinkovitost emisijskih naprav. Naprave iz posameznih nanocevk bi lahko v prihodnosti tlakovale pot novi generaciji naprav za poljsko emisijo elektronov.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za računalniške sisteme in Odseka za umetno inteligenco Instituta "Jožef Stefan" sodelujejo pri projektu CONDUCTOR (Fleet and traffic management systems for conducting future cooperative mobility) iz programa Obzorja Evropa, kjer IJS poleg razvoja naprednih algoritmov opravlja tehnično koordinacijo. V sklopu triletnega projekta bo zasnovano, integrirano in prikazano napredno upravljanje prometa in voznega parka, kar bo omogočilo učinkovit in optimalen prevoz potnikov in blaga. Za izvedbo bodo uporabljeni sodobni algoritmični pristopi dinamičnega uravnoteženja in prednostnega upravljanja vozil. V okviru projekta bo razvita nova generacija modelov in orodij, ki jih omogočata umetna inteligenca in zlivanje podatkov. Nadgrajene obstoječe tehnologije bodo umestile avtonomna vozila v mesta prihodnosti, kar bo omogočilo večjo varnost in prilagodljiv, odziven ter centraliziran nadzor mobilnosti. To bo vodilo k bolj tekočemu prometu, manjšemu onesnaževanju in višji kakovosti življenja. Projektne rešitve na osnovi odprte platforme bodo potrjene v treh primerih uporabe na različnih koncih Evrope.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za tehnologije znanja in Institut "Jožef Stefan" so kot ena od 29 partnerskih organizacij iz vse Evrope skupaj z Evropsko komisijo, Skupnim raziskovalnim svetom ter predstavniki podjetij in sektorja upravljanja zemljišč pričeli petletni transdiciplinarni raziskovalni projekt BENCHMARKS, ki se osredotoča na spremljanje zdravja tal po vsej Evropi. Ocena Odbora za zdravje tal in prehrano ter Skupnega raziskovalnega središča namreč navaja, da 60 do 70 odstotkov tal v Evropi trenutno velja za nezdrava zaradi onesnaženja, presežka hranil, zbitosti in degradacije tal, zato si je Evropska komisija zastavila cilj, da bo do leta 2030 75 odstotkov evropskih tal zdravih in znatno izboljšanih, kar je v skladu z novim zakonom EU o varstvu tal. Projekt BENCHMARKS bo sodeloval z zainteresiranimi deležniki - kmeti, gozdarji, urbanisti, predstavniki vrednostnih verig, raziskovalci, lokalnimi upravami in oblikovalci politik, da bi določili, kako spremljati zdravje tal po vsej Evropi, pri čemer bo treba upoštevati tudi lokalne značilnosti upravljanja zemljišč.


Arhiv novic

Trenutni razvoj mehkih materialov z oblikovnim spominom je večinoma omejen na sintezo tankih vzorcev ali pa je odvisen od zapletenih in počasnih metod za izdelavo večjih tridimenzionalnih primerkov. To zelo omejuje njihovo praktično uporabo. Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" M. Bobnar, N. Derets, S. Umerova, N. Novak, M. Lavrič, G. Cordoyiannis, B. Zalar in A. Rešetič, ter V. Domenici iz Italije so v reviji Nature Communications, objavili članek, v katerem predstavljajo novi material z oblikovnim spominom, izdelan iz disperzije glavno-verižnih tekočekristalnih elastomernih mikrodelcev v silikonski matriki. Kompozitni material lahko vlivamo v poljubne oblike in velikosti, predvsem v večje vzorce s polnim volumnom. S termičnim cikliranjem lahko vzorce mehansko programiramo v nove stabilne oblike, te pa ponastavimo v prvotno s ponovim gretjem. Material je zaradi praktične izdelave in edinstvenih oblikovnih odzivov še posebej primeren za implementacijo v napredne aplikacije, kot so npr. aktivni elementi v mehki robotiki.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci Odseka za nanostrukturne materiale in Odseka za fiziko trdne snovi ter sodelavci Fakultete za znanost in tehnologijo in MESA+ Instituta za Nanotehnologijo Univerze Twente objavili raziskavo, v kateri so z uporabo valovno-disperzijske rentgenske spektroskopije izvedli natančno kemijsko analizo piezoelekričnih tankih plasti, ki je razkrila velika odstopanja od nominalne sestave. Pokazali so, da je možno stehiometrijo tankih plasti prilagoditi z uporabo tarč, narejenih po meri. Ugotovili pa so tudi, da je funkcionalni odziv plasti posledica kompleksnih interakcij med kristalno strukturo, mikrostrukturo in kemijsko sestavo plasti. Izkazalo se je, da je imel vzorec z največjim odstopanjem od nominalne stehiometrije najboljši piezoelektrični odziv. Raziskava s tem poudarja pomen popolne strukturne in kemijske analize tovrstnih kompleksnih tankih plasti za izboljšanje razumevanja mehanizmov delovanja in pripravo bolj zmogljivih materialov za elektroniko.


Arhiv novic

V reviji ACS Applied Materials & Interfaces je bila objavljena študija, ki so jo opravili sodelavci Odseka za raziskave sodobnih materialov prof. dr. Matjaž Spreitzer, dr. Zoran Jovanović, dr. Urška Trstenjak in dr. Hsin-Chia Ho v sodelovanju z raziskovalci s Kemijskega Instituta, Instituta za fiziko Češke znanstvene akademije ter MESA+ Instituta za Nanotehnologijo Univerze Twente. V članku je predstavljena zasnova ter rezultati hibridnega pristopa, ki nudi unikatno perspektivo za integracijo funkcionalnih oksidov s silicijevo platformo. Pristop hkrati omogoča direktno in van der Waals epitaksijo oksidov za pripravo visokokakovostnih psevdo-substratov za nadaljno sintezo funkcionalnih oksidov za uporabo v elektroniki. Ključni korak predstavlja ohranitev kakovosti 2D materialov med in po njihovem prenosu na želeno podlago. Glede na to, da je kakovost takšnih plasti, pripravljenih na reduciranem grafen oksidu, primerljiva z občutno dražjimi in zapletenejšimi postopki priprave, predstavlja ta pristop obetavno novo pot za integracijo materialov z različnimi lastnostmi.


Arhiv novic

11. februarja obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Letos je posvečen vlogi žensk in deklet pri reševanju globalnih izzivov na področju doseganja ciljev trajnostnega razvoja. Uspešnost spopadanja z najzahtevnejšimi izzivi Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 namreč zavisi od naše zmožnosti in pripravljenosti sprostiti ogromen neizkoriščen potencial, znanja in talente žensk ter deklet po svetu, ki ostajajo nezadostno vključene v znanstvenoraziskovalno dejavnost predvsem na naravoslovnih in tehničnih področjih. Ob tej priložnosti vas Institut "Jožef Stefan" v sodelovanju z veleposlaništvom ZDA v Sloveniji vljudno vabi na predavanje dr. Aubrey Paris Vloga žensk pri razvoju rešitev za podnebne spremembe, ki bo potekalo 16. februarja 2023 med 10.00 in 11.00 v predavalnici Odseka za znanosti o okolju na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" v Podgorici. Predavanje bo možno spremljati tudi preko povezave Zoom. Predavanje bo potekalo v okviru projekta Athena, ki ga financira okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" Oana Condurache, prof. dr. Goran Dražić, prof. dr. Tadej Rojac, prof. dr. Hana Uršič in prof. dr. Andreja Benčan so v sodelovanju z raziskovalci Kemijskega inštituta, Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne in Université Paris-Saclay v Nanoletters objavili študijo z naslovom Atomic-level response of the domain walls in bismuth ferrite in a sub-coercive-field regime. V članku so raziskovalci z uporabo in situ vrstične presevne elektronske mikroskopije preučevali dinamiko domenskih sten in defektov v bizmutovem feritu pod električnim poljem. Dinamika domenskih sten v prisotnosti defektov razkriva edinstvene in kompleksne pojave na atomski ravni; v članku avtorji poročajo o segregaciji defektov, o spremembah lokalnih napetosti in prerazporeditvi naboja na domenskih stenah pri spremembi električnega polja. Rezultati študije prispevajo k vpogledu v dinamične, atomistične procese na domenskih stenah v feroelektričnih materialih. Objavo članka spremlja naslovnica, ki so jo oblikovali avtorji.


Arhiv novic

V reviji Quantum Machine Intelligence je izšel članek z naslovom Boosting the Performance of Quantum Annealers using Machine Learning – Izboljšanje zmogljivosti kvantnih žarilnikov z uporabo strojnega učenja, katerega avtorji prihajajo z Odseka za tehnologije znanja in Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, Nanocentra ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V članku so raziskovalci Jure Brence, prof. dr. Dragan Mihailović, prof. dr. Viktor V. Kabanov, prof. dr. Ljupčo Todorovski in prof. dr. Sašo Džeroski pod vodstvom dr. Jaka Vodeba s pomočjo metod strojnega učenja uspeli minimizirati šum v kvantnih žarilnikih in s tem izboljšati njihovo zmogljivost. Kvantni žarilniki so popolnoma nov tip računalnikov, ki izkoriščajo kvantno dinamiko mikroskopskih kvantnih bitov za učinkovito reševanje optimizacijskih problemov. Uspelo jim je odstaniti vpliv šuma do takšne mere, da so izboljšali sposobnost delovanja kvantih žarilnikov za tri rede velikosti in s tem odprli pot do reševanja bolj kompleksnih problemov.


Arhiv novic

Prof. dr. Peter Križan z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" je uspel pridobiti ERC projekt Proof of Concept, ki ga Evropski raziskovalni svet (ERC) razpisuje za potrditev koncepta raziskav. Dr. Križan bo tako lahko raziskovalni ERC projekt z naslovom FAIME, v katerem raziskuje nove pojave v fiziki osnovnih delcev, nadgradil z ERC projektom za potrditev koncepta CherPET. CherPET (Cherenkov light for total-body Positron Emission Tomography) je namenjen razvoju nove vrste detektorjev za pomembno diagnostično metodo, imenovano pozitronska tomografija (PET). Na podlagi izkušenj v eksperimentalni fiziki delcev in z uporabo več prebojnih inovacijskih korakov pri detekciji svetlobe s hitrimi detektorji velikih površin bo možna izvedba aparature za slikanje s PET po nižji ceni, z boljšimi zmogljivostmi in z enostavnejšim rokovanjem v primerjavi z najsodobnejšimi zdajšnjimi kliničnimi napravami. Obeta se učinkovitejše diagnosticiranje raka, zgodnje odkrivanje nevrodegenerativnih in srčnih bolezni ter usmerjanje in spremljanje zdravljenja.


Arhiv novic

Dr. Jerica Sabotič z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" je skupaj z dr. Anjo Klančnik in dr. Meto Sterniša z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razvila metodološko inovacijo SIMBA, ki ponuja rešitev za iskanje novih učinkovin v boju proti superbakterijam. Novost so objavile v mednarodni znanstveni reviji s področja živilstva, oktobra lani pa je bila zaščitena tudi z mednarodno patentno prijavo. Inovacija SIMBA je pomembna za reševanje globalnega problema v zdravstvu, to je naraščajočega pojava superbakterij, kot pravijo bakterijam, odpornim proti več antibiotikom. Te bakterije povzročijo več smrti kot okužbe s covid-19 in povzročajo visoko ekonomsko škodo. "Globalni razvoj novih antibiotikov je zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij in ne več samo na preživetje, za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija," je razložila Jerica Sabotič. Metoda SIMBA bo bistveno prispevala k razvoju, iskanju, izolaciji, ekstrakciji novih bioaktivnih učinkovin, ki bi se lahko uporabljale kot alternative antibiotikom.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" in italijanski CNR sta decembra 2022 podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju. S tem je vzpostavljen formalni okvir za krepitev sodelovanja raziskovalk in raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan" s kolegicami in kolegi, ki delujejo v okrilju Italijanskega nacionalnega Sveta (the National Research Council of Italy – CNR). CNR je največji raziskovalni svet v Italiji s sedežem v Rimu, kot javna organizacija pa je njegova naloga podpirati znanstvene in tehnološke raziskave. V okviru sporazuma bomo krepili sodelovanje na področjih kvantnih znanosti, robotike, nanostrukturnih materialov, fuzije in fisije. Na inštitutu bomo preko internega razpisa vsaki dve leti finančno podprli aktivnosti, ki so potrebne, da se raziskovalke in raziskovalci dogovorijo za sodelovanje v programu Obzorje Evropa ali drugih mednarodnih programih. Gre torej za semenski kapital, s katerim bomo financirali skupne delovne sestanke, obiske, izmenjavo raziskovalcev in podobno. Na razpisu bo izbranih pet projektov s proračunom po 6.000 EUR, o vseh informacijah pa vas bomo obveščali sproti.


Arhiv novic

Raziskovalci Ana Kostovska, dr. Sašo Džeroski in doc. dr. Panče Panov z Odseka za tehnologije znanja in doc. dr. Tome Eftimov z Odseka za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" so nedavno objavili članek z naslovom OPTION: OPTImization Algorithm Benchmarking ONtology v vrhunski reviji s področja računalništva IEEE Transactions on Evolutionary Computation z izjemno visokim faktorjem vpliva (JCR IF = 16,4). Predstavljeno delo je rezultat sodelovanja z zunanjimi partnerji z Univerze Sorbonne v Franciji in Univerze Leiden na Nizozemskem. Prispevek se osredotoča na razvoj ontologije, ki omogoča semantično označevanje ključnih entitet primerjalne analize optimizacijskih algoritmov, ki temeljijo na evolucijskem računanju, kar omogoča sistematičen način deljenja in ponovne uporabe ogromnih količin podatkov, pridobljenih s primerjalnimi študijami. Razvoj ontologije OPTION je korak naprej k izboljšanju ponovne uporabnosti in interoperabilnosti podatkov o primerjalnih analizah na področju optimizacije. Sledi načelom odprte znanosti in prispeva k najboljšim praksam v odprti računalniški znanosti.


Arhiv novic

V Tehnološkem parku se je decembra 2022 odvil 2. sestanek projektnega odbora projekta SmartMOVE: Pametne rešitve za trajnostno mobilnost. Projekt je namenjen pripravi strategij in mobilnostnih načrtov za sistematičen razvoj prometne infrastrukture in multimodalnih načinov prevoza v Ljubljanski regiji. Odseka za tehnologije znanja in znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" sodelujeta pri pripravi certifikata trajnostne mobilnosti in modelov za presojo učinkov novih načinov prevoza. Delovna skupina Instituta "Jožef Stefan" je v tesnem sodelovanju z norveškim partnerjem Nordlansforsking Institut napredovala v razvoju kriterialnega sistema Certifikata za trajnostno mobilnost zaposlenih SmartMOVE, ki mu želijo vdihniti čim več motivacijskega naboja. Zasnovali so ga tako, da bodo podjetja lahko periodično preverjala stanje mobilnosti zaposlenih v podjetju in zasledovala cilje za zmanjševanje ogljičnega odtisa iz naslova migracij zaposlenih na delo. Plodno sodelovanje vseh partnerjev kaže na možnost velikega napredka pri naslavljanju upravljanja mobilnosti na območjih z veliko prometa preko promocije trajnostne mobilnosti zaposlenih.


Arhiv novic

Hrvaško prirodoslovno društvo (HMD) vsako leto podeljuje eno medaljo Spiridion Brusina uglednemu tujemu ali hrvaškemu znanstveniku s stalnim prebivališčem v tujini, ki je s svojim delom pomagal tudi hrvaškemu prirodoslovju; ali da je sodeloval s hrvaškimi znanstveniki ali znanstveno deloval na Hrvaškem. V letu 2022 je dobitnik te prestižne nagrade prof. dr. Miran Čeh z Odseka za nanostrukturne materiale in vodja Centra za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo (CEMM). Nagrado je prejel na podlagi naslednje obrazložitve: Profesor Miran Čeh je sodeloval na vrsti letnih srečanj HMD, na katerih je imel predavanja o uporabi tehnik elektronske mikroskopije in tako spodbujal in izobraževal mlade znanstvenike za uporabo tovrstnih tehnik pri svojem znanstvenem delu. Ravno tako podpira delo društva s sodelovanjem na hrvaških mikroskopskih kongresih in simpozijih z vabljenimi in plenarnimi predavanji. Na ta način je veliko prispeval in še prispeva k razvoju mikroskopije ter mikroskopskih tehnik na Hrvaškem in je s tem spodbudil in izboljšal razvoj znanosti na Hrvaškem nasploh.


Arhiv novic

21. decembra 2022 so Institut "Jožef Stefan" obiskali predstavniki podjetja Infineon, enega najmočnejših raziskovalnih podjetij v Avstriji. Infineon Technologies Austria AG je hčerinska družba skupine Infineon Technologies AG. Globalni izzivi, ki jih Infineon obravnava s svojimi polprevodniškimi in sistemskimi rešitvami, so energetska učinkovitost, mobilnost in varnost. Rešitve podjetja najdemo v avtomobilih, telefonih, gospodinjskih napravah, računalniških centrih, robotih in industrijski opremi. S 4.820 zaposlenimi iz več kot 70 držav, vključno z 2.100 v raziskavah in razvoju, je podjetje v letu 2021 doseglo promet v višini 3,9 milijarde €. Institut "Jožef Stefan" je z Infineonom, poleg ostalih 73 partnerjev, tudi v skupnem evropskem projektu iRel40 – Intelligent Reliability 4.0, katerega generalna skupščina je potekala od 7. do 10. novembra 2022 v Ljubljani s poudarkom na pregledu aktivnosti prihajajočega projektnega leta. Tokrat pa so se predstavniki podjetja ločeno sestali z več inštitutskimi raziskovalnimi odseki ter identificirali potencialne bodoče skupne raziskovalne tematike, s katerimi bodo poglobili medsebojno sodelovanje.


Arhiv novic

V Cankarjevem domu v Ljubljani so 19. decembra 2022 podelili najvišje nagrade v Sloveniji za dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in razvojne dejavnosti ter za izume, tehnološke in netehnološke razvojne dosežke. Med prejemniki nagrad in priznanj sta tudi sodelavki in sodelavca Instituta "Jožef Stefan". Prof. dr. Nada Lavrač z Odseka za tehnologije znanja je prejela Zoisovo nagrado za izvirne metode predstavitve podatkov za učinkovito strojno učenje. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke za rabo organske analize na področju okolja, hrane in zdravja je prejela prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju. Izr. prof. dr. Rok Žitko z Odseka za teoretično fiziko je prejel Zoisovo priznanje za razvoj teorije nanoskopskih kvantnih sistemov. Puhova nagrada za življenjsko delo na področju funkcionalne električne stimulacije in robotizacije pa je šla v roke nekdanjemu sodelavcu izr. prof. dr. Urošu Staniču. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela akademik in ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik ter profesor z ljubljanske medicinske fakultete dr. Radovan Komel. Nagrajencem iskreno čestitamo!


Arhiv novic

Dr. Alja Prah s Centra za mrežno infrastrukturo Instituta "Jožef Stefan" je prejela Preglovo nagrado Kemijskega inštituta za izjemno doktorsko delo z naslovom “Raziskovanje vloge elektrostatskih interakcij pri encimski katalizi monoamin-oksidaz s pomočjo večnivojskega računskega modela”. Doktorirala je leta 2021 v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Stareta in somentorstvom prof. dr. Marije Sollner Dolenc. Glavnina njenih raziskav je bila osredotočena na razvoj in uporabo računskega modela za ovrednotenje vpliva elektrostatskih interakcij na katalitično funkcijo encimov. Rezultati so na primeru encimov monoamin-oksidaz (MAO), ki sodelujejo pri vzdrževanju homeostaze monoaminskih živčnih prenašalcev, pokazali, da so elektrostatske interakcije ključne za katalitično funkcijo teh encimov, hkrati pa je na podlagi njenega računskega modela mogoče razločevati majhne razlike v selektivnosti strukturno podobnih izoencimov na nivoju posameznih aminokislin.


Arhiv novic

Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" je pridobil novo infrastrukturno opremo, ki bo omogočala podrobno analizo škodljivih snovi v okolju, hrani in bioloških vzorcih. Novi masni spektrometer Orbitrap ExplorisTM 240, ki omogoča izjemno natančnost določanja mase molekul in njihovih sestavnih delov, bo odstrl še eno tančico pri prepoznavanju onesnaževal v našem okolju, prispeval pa bo tudi k spremljanju izpostavljenosti človeka in iskanju škodljivih spojin v hrani in prehranskih dodatkih ter zlasti izboljšal razumevanje potencialnih škodljivih učinkov nevarnih kemikalij, ki nas obkrožajo v vsakodnevnem življenju. Naprednejše analize, ki jih omogoča novi masni spektrometer, bodo dvignile raven odličnosti na področju okoljskih raziskav, s tem pa omogočile boljše povezovanje v širšem raziskovalnem prostoru v Sloveniji in zlasti v EU. Poleg vrhunskega in motiviranega kadra, ki danes vključuje že več kot 40 raziskovalcev in 20 doktorskih študentov, je za opravljanje tovrstnih raziskav ključnega pomena tudi raziskovalna infrastruktura in visokotehnološka oprema ter laboratoriji. (Video)


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" s članstvom v EIT Manufacturing postaja del vodilne evropske skupnosti tudi na področju proizvodnje. V druženju 12. in 13. decembra 2022 so možnosti za sodelovanje tako soočili raziskovalci in predstavniki podjetij iz Slovenije in Evropi, z namenom iskanja možnosti za izboljšanje inovacijskega okolja ter poslovne in managerske kulture. Dejstvo je, da podatki niso slabi: Slovenija je bila v letu 2021 po gostoti nameščenih robotov v proizvodnji na 10.000 zaposlenih 10. na svetu, v Evropi pa celo na 3. mestu takoj za Nemčijo in Švedsko in pred Švico. Eden od primerov dobre prakse je inovacijski projekt SmartFlexCell, ki ga Institut "Jožef Stefan" v okviru EIT Manufacturing koordinira s partnerji iz Španije, Danske in Litve s ciljem izdelati nov produkt, rekonfigurabilno robotsko celico. Produkt bo razvit na Institutu "Jožef Stefan" znotraj spin –offa in bo omogočil personalizirano proizvodnjo v Evropi. Udeleženci pa so izpostavili tudi misel, da je pot v družbo 5.0 vlaganje v mlade strokovnjake, in to že v osnovni šoli z usmerjanjem v na inovativnosti temelječo prihodnost.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" se že dlje časa sooča s prostorsko problematiko, katere reševanje ob raznolikosti in posebnosti dejavnosti inštituta ni enostavno. A vendarle je v letu 2022 uspela vsaj začasna rešitev, saj se je del Instituta preselil v najete prostore na Tržaški cesti 134. Na novo lokacijo so odšle organizacijske enote U2, del U3, U4, U5 in U6 ter CPMiS in SRIP ToP ter Znanstveno-informacijski center oz. knjižnica. T. i. prostori na Grudi res niso oddaljeni od glavne stavbe, a se je kljub temu izkazalo, kako pomembne so podporne službe za nemoteno in hitro delovanje Instituta. Na eni strani so se kljub trudu sodelavcev določeni bistveni delovni procesi zaradi dislociranosti časovno podaljšali, na drugi strani pa so se z novim načinom dela vendarle nekateri procesi dela tudi optimizirali, saj so naključna srečanja nadomestili vnaprej organizirani sestanki. Sodelavci so s selitvijo pridobili sodobnejše in prijetnejše prostore ter parkirišča, kar ob dejstvu, da vedno več časa preživimo v službi, ni nepomembno. Ob tej priložnosti se vsakemu posebej in vsem skupaj iskreno zahvaljujemo za potrpežljivost in razumevanje v situaciji, ki je gotovo najbolj ugodna za naš inštitut.


Arhiv novic

V okviru Tedna univerze je Univerza v Ljubljani na slavnostni seji senata podelila tudi svečane listine mladim visokošolskim učiteljicam in učiteljem ter visokošolskim sodelavkam in sodelavcem za izjemne pedagoške, raziskovalne in umetniške dosežke. Prejel jo je dr. Matjaž Gomilšek, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko UL z utemeljitivijo: »Asist. dr. Matjaž Gomilšek je asistent za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 doktoriral iz fizike. Poleg rednega pedagoškega dela je soorganizator poletne šole Physics in Ljubljana. Znanstvenoraziskovalno je izjemno uspešen, saj je v priznanih tujih revijah objavil že 23 člankov in imel več vabljenih predavanj v tujini. Je prejemnik številnih priznanj, med drugim Zlatega znaka Jožefa Stefana 2020.« Svečano listino za najboljše študijske dosežke pa je prejela asis. Iris Ulčakar s Fakultete za matematiko in fiziko UL in Odseka za teoretično fiziko IJS: »V svoji magistrski nalogi je vpeljala koncepte kvantnega kaosa v biljarde, opisane z modelom tesne vezi, in te rezultate objavila v cenjeni reviji Physical Review E, ki jo izdaja Ameriško fizikalno društvo.« Čestitamo!


Arhiv novic

Med 1. in 2. decembrom 2022 je v organizaciji Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v ljubljanskem Grand Hotelu Union potekal tradicionalen Dan ARRS 2022: Podpiramo odličnost. Najprej so se zvrstile razprave na teme Evropski raziskovalni svet (ERC) in Slovenija, mlajši raziskovalci v regiji in faktor vpliva znanstvenih revij v Sloveniji, v nadaljevanju pa so podelili priznanja Odlični v znanosti 2022 za 52 raziskovalnih dosežkov, od teh je bilo 21 izbranih za predstavitev na dogodku. Med nagrajenci, ki so svoje dosežke tudi javno predstavili, so štirje sodelavci z Instituta "Jožef Stefan". To so izr. prof. dr. Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi (F5) z dosežkom »Isingova spinska tekočina«, dr. Vasyl Shvalya z Odseka za plinsko elektroniko (F6) z dosežkom »Plazmonske površine za prepoznavo mikotoksinov«, prof. dr. Tina Kosjek z Odseka za znanosti o okolju (O2) z dosežkom »Ali naš genetski zapis nosi informacijo o naši občutljivosti na izpostavljenost ftalatom?« za področje Naravoslovje in tehnika ter prof. dr. Boris Rogelj z Odseka za biotehnologijo (B3) z dosežkom »Interaktom dipeptidne ponovitve polyGA razkriva motnje v delovanju avtofagije« za področje Medicina in biotehnika.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" je v 30. novembra 2022 gostil srečanje delegacij European Patent Office (EPO), Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) in slovenskih raziskovalnih organizacij iz osrednje Slovenije. Antonio Campiños, predsednik EPO, se je z Michaelom Frölichom, direktorjem Evropskih in mednarodnih pravnih zadev (PCT), in Yannom Méniéreom, glavnim ekonomistom na EPO, ob svojem obisku Slovenije sestal z mag. Karin Žvokelj, direktorico URSIL, prof. dr. Majo Klun, prorektorico Univerze v Ljubljani, prof. dr. Majo Ravnikar, direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo, prof. dr. Gregorjem Anderluhom, direktorjem Kemijskega inštituta, in prof. dr. Boštjanom Zalarjem, direktorjem Instituta "Jožef Stefan". Spregovorili so o vplivu enotnega patentnega sistema na javne raziskovalne organizacije in univerze, o vlogi patentnih prijav v akademski sferi ter o dodani vrednosti postopkov pred EPO za raziskovalne organizacije in univerze. Po izmenjavi mnenj in pogledov na obravnavane tematike je potekal ogled predstavitev raziskovalnega dela in raziskovalne opreme na Odseku za raziskave sodobnih materialov (K9) in Centru za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo (CEMM).


Arhiv novic

V reviji Advanced Materials Interfaces je izšel članek, v katerem so sodelavci Odseka za fiziko kondenzirane snovi Jože Luzar, Stanislav Vrtnik, Primož Koželj, Andreja Jelen, Magdalena Wencka, Darja Gačnik, Peter Mihor, Janez Dolinšek ter sodelavec Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije Bojan Ambrožič skupaj s kolegi s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Kemijskega Instituta ter Slovaške Univerze za tehnologijo v Trnavi objavili odkritje »supertihih« visokoentropijskih zlitin za izmenične aplikacije. Feromagnetni visokoentropijski materiali AlCoFeNiCux kažejo kombinacijo magnetne mehkosti in ničelne magnetostrikcije, ki v izmeničnem magnetnem polju mehansko ne vibrira in zato ne oddaja nadležnih slušnih zvočnih valov, znanih npr. kot brnenje omrežnih transformatorjev. Supertihost je posledica posebne trifazne nanostrukture teh materialov. Novorazviti materiali so primerni za izdelavo neslišnih transformatorjev, magnetokaloričnih hladilnikov ter drugih elektromagnetnih naprav, osnovanih na izmeničnem magnetenju in razmagnetenju z elektromagnetim poljem v območju slušnih frekvenc.


Arhiv novic

Prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan", raziskuje demenco in živčnomišične bolezni, povezane s staranjem, z namenom, da raziskovalci odkrijejo nove načine zdravljenja. Tokrat se je odzval vabilu Univerze v Ljubljani za sodelovanje v razstavi Portreti znanosti. Razstava, ki bo do sredine januarja 2023 na ogled na Krakovskem nasipu v Ljubljani, prinaša inovativne portrete osemnajstih vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev Univerze v Ljubljani ter zgodovinska portreta dr. Ane Kansky, prejemnice prvega doktorata na Univerzi v Ljubljani, in dr. Frana Ramovša, ki je imel 3. decembra 1919 na novoustanovljeni univerzi prvo predavanje. Izbor še ni popoln in univerza obljublja, da ga bo v prihodnje dopolnjevala z novimi portreti. Avtorja fotografij sta Arne Hodalič in Katja Bidovec, ki sta se prav s fotografiranjem motivov ob 70-letnici Instituta "Jožef Stefan" v zadnjih letih specializirala tudi za fotografiranje znanosti. Univerza želi z razstavo poudariti pomen znanosti v družbi, raziskovalne uspehe in univerzo še bolj povezovati z mestom ter njegovimi prebivalci in obiskovalci.


News Archive

Raziskovalci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" so razvili hitro metodo za prepoznavanje bakterijske DNK preko genomskega GC razmerja z uporabo površinsko ojačane Ramanove spektroskopije (SERS) in natančno umerjenimi plazmonskimi zlatimi nanokristali. Njihovi, v atmosferski plazmi sintetizirani nanodelci z veliko stranicami na senzoričnih platformah dosežejo izvrsten optični odziv znotraj nanometerskih vrzeli, saj izjemno ojačajo Ramanov signal s površine ter tako omogočijo jasno razločevanje molekularnega odtisa DNK. Pri zbiranju podatkov iz vibracijskih spektrov različnih vzorcev DNK bakterij, so na tak način bile prvič razpoznane različne bakterijske vrste, ki jih tvorijo različne kombinacije adenina, gvanina, citozina in timina. Omenjeni pristop je bil uspešno potrjen tudi z vrhunsko tehnologijo sekvenciranja tretje generacije Oxford Nanopore. Izsledki raziskave kažejo, da lahko z metodo SERS hitro in ne destruktivno proučujemo DNK/RNK, kar odpira številne možnosti uporabe te tehnologije, predvsem na področju biomedicine. Rezultati te raziskave so bili objavljeni v reviji NanoLetters.


Arhiv novic

V Bologni so 24. novembra 2022 na slovesni otvoritvi pod pokroviteljstvom predsednika Italije Sergia Mattarelle zagnali 4. najmočnejši superračunalnik na svetu EuroHPC sitema Leonardo. Modularni sistem s skupno kapaciteto skoraj 240 PFLOP/s evropskega proizvajalca Atos bo omogočal hitrejše in učinkovitejše raziskave zlasti v astrofiziki, fiziki delcev, umetni inteligenci, znanostih o življenju, računski kemiji in biokemiji, okolju, podnebju, kvantnem računalništvu ter gradnji digitalnih dvojčkov. Slovenija je imela v projektu Leonardo posebno mesto kot sedež prvega superračunalnika Vega v okviru iniciative EuroHPC in kot ustanovitveni član konzorcija, kar je poglobilo sodelovanje raziskovalcev in inženirjev Instituta "Jožef Stefan" z inženirji centra CINECA, ki s sistemom upravlja. Leonardo bo na voljo preko evropskih razpisov, v Sloveniji pa tudi preko nacionalnih razpisov Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja SLING, za njegov čim boljši izkoristek pa se bodo trudili tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Andrej Filipčič, dr. Jan Jona Javoršek in mag. Barbara Krašovec.


Arhiv novic

Evropski raziskovalni svet je 22. novembra 2022 objavil rezultate razpisa za raziskovalce, ki začenjajo samostojno raziskovalno kariero (ERC Starting Grant 2022). Med izbranimi predlogi je tudi projekt sodelavke Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Zale Lenarčič, ki bo za svoj petletni projekt »Weakly driven quantum symmetries (DrumS)« pridobila skoraj 1,5 milijona evrov. Namen projekta DrumS je raziskati realističen potencial neravnovesnih kvantnih sistemov s simetrijami. Nenavadne simetrije so v fiziki teoretično zanimive, skoraj nemogoče pa jih je najti v naravi ali uresničiti v eksperimentu. Cilj projekta DrumS je pokazati, da vzbujanje realne sisteme s približnimi simetrijami lahko spravi v eksotična stanja, ki so fundamentalno presenetljiva, hkrati pa bi lahko imela tudi uporabno vrednost za kvantne tehnologije. ERC je tokrat obravnaval 2932 projektnih predlogov z vseh znanstvenih področij in jih za financiranje izbral 408. Dr. Zala Lenarčič se je s šestim ERC projektom za IJS tako pridružila dr. D. Mihailoviću, dr. I. Muševiču, dr. P. Križanu, dr. M. Humarju in dr. M. Lozinšku. Čestitamo!
Oglejte si intervju z dr. Zalo Lenarčič.


Arhiv novic

Znano je, da v aktivnih nematskih tekočih kristalih zaradi turbulentnih tokov spontano in kontinuirano nastajajo topološki defekti. Maruša Mur, Žiga Kos, Miha Ravnik in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so v reviji Nature Communications objavili članek Continuous generation of topological defects in a passively driven nematic liquid crystal, v katerem so predstavili podobno dogajanje v pasivno gnanem nematiku. V tanek film tekočega kristala so dodali majhne organske molekule, ki po filmu tečejo zaradi gradienta koncentracije. Tok teh majhnih molekul povzroči sprva laminaren, nad določenim hitrostnim pragom pa turbulenten tok tekočega kristala. Pojavijo se vrtinci, ki se vrtijo v nasprotnih smereh, kar vodi do nastajanja topoloških defektov. Eksperimentalno delo je v članku podprto z rezultati numeričnih simulacij, ki kažejo zelo dobro ujemanje z eksperimentom. Delo opisuje enega redkih mehanizmov nastajanja topoloških defektov v mehki snovi.


Arhiv novic

V Pragi se je 10. in 11. novembra 2022 že 15. sestal Evropski forum za jedrsko energijo (European Nuclear Energy Forum). Forum je namenjen široki razpravi o priložnostih in izzivih jedrske energije v Evropski uniji. Forum soorganizirata ga. Kadri Simson, evropska komisarka za energijo, in g. Jozef Síkela, češki minister za industrijo in trgovino. Med povabljenimi govorci je bil tudi prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" in predsednik Evropskega združenja jedrskih strokovnjakov (European Nuclear Society). Eno od njegovih ključnih sporočil je bilo: »Z jedrsko elektrarno sobivamo celo stoletje. Ogromne spremembe, ki se v stoletju zgodijo v znanju in družbi, nas vse zavezujejo k aktivnemu soustvarjanju prihodnosti. To najlaže počnemo z aktivnim delovanjem in podporo raziskavam ter z raziskavami podprtim visokošolskim izobraževanjem. Še najbolj pa potreba po aktivnem soustvarjanju prihodnosti zavezuje tiste, ki imajo na voljo največ virov in moči.«


Arhiv novic

Raziskovalci odsekov F6, F3 in F7 Instituta "Jožef Stefan" in raziskovalci laboratorija LASTEH (Laboratorij za lasersko tehniko) s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so na osnovi svojega patentno zaščitenega postopka pripravili optoakustične leče iz kompozitnega materiala grafen/polidimetilsiloksan (PDMS) za fotoakustično generiranje ultrazvoka. Raziskali so fotoakustični odziv različno debelih tankih filmov kompozita z različnimi koncentracijami grafena pri obsevanju z nanosekundnim sunkovnim laserjem in pokazali, da je amplituda časovno omejenega ultrazvočnega vala linearno odvisna od moči laserja. Posneli so nastanek kavitacijskih mikromehurčkov v vodi in agarju, ki sicer služi za simulacijo tkiv. Prispevek pojasnjuje nekatere temeljne lastnosti fotoakustičnega generiranja ultrazvoka in fotoakustične parametre kompozita na osnovi grafena, pomembne za pripravo fotoakustičnih leč. Obravnavane so tudi možne uporabe v različnih biomedicinskih in biokemičnih aplikacijah. Rezultate raziskave so objavili v reviji Photoacoustics.


Arhiv novic

Po soglasni izvolitvi, ki je potekala februarja leta 2021, je bil sodelavec Odseka za nanostrukturne materiale in častni član Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Jean-Marie Dubois 27. oktobra 2022 na svečanosti v Parizu imenovan za polnopravnega člana Francoske katoliške akademije. Akademija, ki je bila ustanovljena leta 2018 v Parizu, ima več sekcij, med katerimi ena poleg osnovne znanosti (matematika, fizika, kemija, mehanika, astronomija idr.) združuje tudi medicino in tehnologijo. Prof. dr. Dubois, bivši direktor Institute Jean Lamour, CNRS, ugledni znanstvenik, častni doktor mnogih univerz po svetu in član mnogoterih akademij, tudi tako deli svoje znanje o metalurgiji in znanosti o materialih in na najvišjem nivoju prispeva k znanstvenim razpravam, ki jih akademija promovira ob soočanju s trenutnimi zelo hitrimi spremembami družbe. Za polnopravno članstvo sta ga predlagala prof. dr. Gilberte Chambeau, predstojnik Kemijskega inštituta CNRS, in prof. dr. Christian Amatore (med govorom), vodja Oddelka za kemijo Ecole Normale Supérieure (Ulm) v Parizu.


Arhiv novic

Znanstveni svet Instituta "Jožef Stefan" je 20. oktobra 2022 potrdil Načrt za enakost spolov za IJS. Sprejem dokumenta predstavlja pomemben mejnik na poti trajnostnega preoblikovanja organizacijskih procesov in kulture z namenom zmanjšati oziroma odpraviti prepoznana neravnovesja ter neenakosti med spoloma. V ta namen vključuje niz merljivih zavez in predlaganih ukrepov za spodbujanje strukturnih sprememb, ki bodo podpirale enake možnosti za vse zaposlene, s tem pa prispevale k spodbudnemu in varnemu delovnemu okolju, raziskovalni ustvarjalnosti ter odličnosti v znanosti. Načrt je pripravil konzorcij v okviru projekta Athena: Implementing gender equality plans to unlock research potential of RPOs and RFOs in Europe, ki ga financira okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Priprava dokumenta je vključevala analizo stanja na področju enakosti spolov na IJS, poglobljeno pripravo ukrepov ter široko razpravo preko strokovnih svetov. Ustanovljen je bil tudi Odbor za izvedbo načrta enakosti spolov.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta danes podelila četrte Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel doc. dr. Matjaž Humar z Instituta "Jožef Stefan" kot eden najbolj prodornih in plodovitih fizikov mlajše generacije; med dvanajstimi projekti je pridobil tudi šest mednarodnih, od katerih sta najpomembnejša ERC Starting Grant in Human Frontier Science Program. Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke je prejel dr. Enej Ilievski za članek na področju teorije transporta v integrabilnih kvantnih večdelčnih sistemih. Blinčevo nagrado za življenjsko delo pa je prejel zasl. prof. dr. Alojz Kodre. Prof. Kodre je pionir pri uvajanju raziskav na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije z uporabo sinhrotronske svetlobe, po njegovi zaslugi so slovenski raziskovalci vključeni v raziskave v mednarodnih sinhrotronskih centrih od samih začetkov. Javnosti je najbolj poznan kot kultni prevajalec znanstvene fantastike in Štoparskega vodnika po galaksiji.


Arhiv novic

V petek, 21. oktobra 2022 je na podelitvi 52. Krkinih nagrad dr. Tina Vida Plavec z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" prejela veliko Krkino nagrado, ki jo Krka podeljuje najbolj kakovostnim raziskovalnim nalogam. Dr. Tina Vida Plavec je nagrado prejela za svojo doktorsko disertacijo, ki jo je opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Aleša Berleca in somentorstvom prof. dr. Boruta Štruklja. Glavni cilj naloge je bila priprava mlečnokislinske bakterije Lactococcus lactis, tako da na svoji površini izraža proteine usmerjene proti tumorskim antigenom, značilnim za kolorektalni rak. Dokazala je, da se s pomočjo površinsko predstavljenih vezavnih proteinov bakterije ciljano vežejo na celice kolorektalnih tumorskih celičnih linij. Ciljanje rakavih celic z bakterijami bo odprlo nove potencialne možnosti zdravljenja raka, pri katerih se terapevtski protein dostavi na mesto delovanja brez vpliva na zdrave celice. Nagrada je veliko priznanje raziskovalnemu delu dr. Tine Vide Plavec in potrditev odličnosti raziskav Odseka za biotehnologijo in Instituta "Jožef Stefan".


Arhiv novic

Nagradi za najboljšo inovacijo z javno-raziskovalnih organizacij, ki se podeljuje v okviru Mednarodne konference o prenosu tehnologij, sta letos prejeli skupina raziskovalcev s Kemijskega inštituta v sestavi Maja Grdadolnik, Blaž Zdovc, David Pahovnik in Ema Žagar za projekt "Od poliuretanskih odpadkov do surovin z visoko dodano vrednostjo" ter skupina raziskovalcev s poljske Gdynia Maritime University s članoma Paweł Kołakowski in Grzegorz Rutkowski za projekt "Inovativna oprema intervencijskih / servisnih plovil: Mobilni elektromagnetni privezni sistem in prilagodljivi podvodni zvon za vzdrževanje plovil »Batychron«". Na konferenci, ki jo vsako leto organizira Center za prenos tehnologij in inovacij, je strokovnjak Michel Neu iz Francoske komisije za alternativne energije in atomsko energijo (CEA) predstavil njihove izkušnje sodelovanja s podjetji, predstavljeni so bili izbrani projekti odličnih slovenskih raziskovalcev, raziskovalni prispevki o prenosu tehnologij in intelektualni lastnini ter možnosti sodelovanja IJS s šolstvom. Podeljeni sta bili tudi nagradi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" je kot koordinator uspel pridobiti projekt Evropskega sveta za inovacije Pathfinder Open. Gre za 3,4 milijona eurov vreden pet letni projekt razvoja naslednje generacije hitrega pozitronskega tomografa s časom preleta PetVision. Pri projektu bodo pod vodstvom izr. prof. dr. Roka Pestotnika z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev sodelovali partnerji iz Univerze v Barceloni, Instituta za instrumentacijo za molekularno slikanje v Valencii, Fundacije Bruno Kessler iz Trenta, Klinike Rechst der Isar Tehnične Univerze v Munchnu, Massachusetts General Hospital iz Bostona in podjetja Oncovision iz Valencie. Partnerji bodo z različnimi tehnološkimi inovacijami razvili ultrahiter detektor anihilacijskih žarkov gama in ga uporabili za izdelavo inovativne aparature za funkcionalno medicinsko diagnostiko. Od 858 prispelih prijav je bilo za financiranje izbranih 57 projektov. Pri pripravi prijave je pomemben del prispeval tudi Center za prenos tehnologij in inovacij, ki bo sodeloval tudi pri pripravi tehnologije za izkoriščanje.


Arhiv novic

Doc. dr. Tome Eftimov in prof. dr. Peter Korošec z Odseka za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" sta pri založbi Springer izdala knjigo z naslovom Deep Statistical Comparison for Meta-heuristic Stochastic Optimization Algorithms. Knjiga je osredotočena na robustne statistične metode za primerjalno analizo enokriterijskih in večkriterijskih optimizacijskih metahevristik. Robustne statistične metode so ključne za pošteno primerjalno analizo ter za povečanje ponovljivosti poskusov. Delo, predstavljeno v knjigi, je bilo podprto s temeljnim financiranjem podoktorskega projekta “Mr-BEC: Modern approaches for benchmarking in evolutionary computation” pod vodstvom doc. dr. Tometa Eftimova ter programom Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 v okviru pogodbe št. 692286 pod vodstvom prof. dr. Petra Korošca. Knjiga ponuja pristope za zaupanja vredno primerjalno analizo, ki jo je zlahka prenesti tudi na druga raziskovalna področja. Knjiga je namenjena raziskovalcem, ki jih zanimajo osnovni in novejši napredki v statistični analizi.


Arhiv novic

V Hanau v Nemčiji je potekalo prvo globalno srečanje akterjev na področju magnetov redkih zemelj (rudarjenje, dizajn motorjev, izdelava magnetov in recikliranje odpadnih magnetov), ki bi omogočilo lastne surovine in posledično neodvisnost od Kitajske. Pobuda za ogromna vlaganja na področju kritičnih surovin s ciljem povečati lastno oskrbo ključnih surovin, okrepiti krožnost ter podpreti raziskave in inovacije, prihaja z vrha EU s končnim ciljem doseganja zelenega in digitalnega prehoda. Namen pobude je okrepiti zmogljivosti EU za spremljanje in krepitev vrednostne verige EU – z opredelitvijo projektov mineralnih virov in surovin v strateškem interesu EU, z močnim varstvom okolja – kot zunanje politike EU glede kritičnih surovin. Odsek za Nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" se je na konferenci predstavil kot koordinator ali partner v več evropskih projektih na temo recikliranja odpadnih magnetov (MaXycle, SUSMAGPRO, INSPIRES, RECO2MAG, REEsilience). V panelni diskusiji na to temo je sodelovala prof. Spomenka Kobe.


Arhiv novic

Dr. Matejka Podlogar, Tina Radošević in Damjan Vengust z Instituta "Jožef Stefan", dr. Manca Kovač Viršek in Marko Kozjek z Inštituta za vode RS, dr. Matej Butala z Biotehniške fakultete UL, Gregor Žitko s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, dr. Ivan Jerman s Kemijskega inštituta ter dr. Nataša Toplak in dr. Simon Koren iz podjetja Omega d.o.o. so kot prvi na svetu v toči poleg bakterij, gliv, diatomej, peska ter vlaken celuloze in lignina našli mikroplastiko. V več kot 10-centimetrski toči, ki je junija 2019 padla v vaseh ob Kolpi in so jo zaradi izjemnosti domačini spravili v zmrzovalnike, so z okoljskim elektronskim mikroskopom (CEMM) in Ramanskim spektometrom (Nanocenter) našli tudi vlakno poliestra. "Vir tega mikroplastičnega vlakna bi lahko bila oblačila," razloži dr. Matejka Podlogar z Odseka za nanostrukturne materiale. "Našli pa smo tudi delec etilen-vinil acetata. Ne vemo natančno, kaj je njegov izvor, material se zelo široko uporablja, med drugim za športne pripomočke." Rezultati nakazujejo, da mikroplastika v zraku lahko prispeva k tvorbi tako velikih zrn toče.


Arhiv novic

Na Univerzi v Ljubljani so 4. oktobra 2022 prvič podelili Nagrade dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov. Nagrade so podelili častni pokrovitelj, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, donator dr. Uroš Seljak, Univerza v Ljubljani in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF). Nagrada dr. Uroša Seljaka je namenjena spodbujanju in podpiranju znanstvenih objav študentk, študentov na študijskih programih prve in druge stopnje na študijskih programih v Republiki Sloveniji ter spodbujanju mentoriranja študentk, študentov. Med prejemniki nagrade sta sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", mlada raziskovalka Katja Gosar in mladi raziskovalec Aljaž Kavčič. Katja Gosar je nagrado prejela za znanstveno objavo na področju kvantnih naprav, Aljaž Kavčič pa za znanstveno objavo na področju biointegrirane fotonike. Plaketo za mentorstvo sta prejela tudi njuna mentorja dr. Peter Jeglič, vodja Laboratorija za hladne atome, in dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko.


Arhiv novic

V ponedeljek 19. septembra 2022 je v veliki predavalnici Instituta "Jožef Stefan" potekal ustanovni sestanek Sveta raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere Instituta "Jožef Stefan" (SZK). Na sestanku, na katerem je prisostvoval tudi direktor Instituta prof. dr. Boštjan Zalar, so se predstavili kandidatke in kandidati za članstvo v Svetu. Po zanimivi razpravi o izzivih, s katerimi se raziskovalke in raziskovalci srečujejo na tej stopnji kariere, so bile izvedene volitve članic in članov SZK. V Svet so bili izvoljeni in imenovani sledeči članici in člani: doc. dr. Tome Eftimov in doc. dr. Tadej Petrič na področju elektronike, informacijske tehnologije in energetike; doc. dr. Matjaž Humar, dr. Zala Lenarčič in dr. Nerea Sebastian na področju fizike in jedrske tehnike; doc. dr. Slavko Kralj in doc. dr. Matic Lozinšek na področju kemije, biokemije, materialov in okolja ter samostojnih centrov. V kratkem bo organizirana prva seja novoustanovljenega Sveta raziskovalk in raziskovalcev na začetku kariere Instituta "Jožef Stefan". Vljudno vabljeni k sodelovanju.


Arhiv novic

Ob 70. letnici ustanovitve, ki ga je Slovensko kemijsko društvo praznovalo leta 2021, je 22. septembra 2022 v Grand Hotelu Bernardin potekala Slavnostna akademija Slovenskega kemijskega društva, na kateri je društvo podelilo častne nazive posameznikom in institucijam, ki so pomembno vplivali in podpirali razvoj društva, gradili most med akademsko sfero in industrijo ter s svojo vpetostjo v društvo pomembno vplivali na generacije mladih kemikov. Društvo je podelilo priznanja častnim članom, zaslužnim članom, zaslužnim institucijam in priznanja za delo v uredništvu revije Acta Chimica Slovenica. Med dobitniki zaslužnih institucij, ki znatno pripomorejo k promociji in nemotenim aktivnostim društva, je tudi Institut "Jožef Stefan". Plaketo je na slavnostni akademiji prevzel direktor inštituta prof. dr. Boštjan Zalar. Med prejemniki priznanj za uredniško delo pri reviji Acta Chimica Slovenica pa so sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Barbara Malič, dr. Melita Tramšek, prof. dr. Aleš Berlec in doc. dr. Mirela Dragomir. Čestitamo!


Arhiv novic

Med prejemniki priznanj Slovenskega biokemijskega društva za leto 2022, ki so jih podelili 29. septembra 2022 na redni letni skupščini društva, sta tudi sodelavca Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Ana Mitrović in prof. dr. Janko Kos. Doc. dr. Ana Mitrović je prejemnica Lapanjetovega priznanja 2022 za vrhunske dosežke na področju biokemijskih znanosti, s katerimi je pomembno prispevala k razvoju biokemijskih znanosti v slovenskem in mednarodnem prostoru. Prof. dr. Janko Kos pa je prejemnik Lapanjetove plakete 2022 za dolgoletno organizacijsko delo na področju biokemijskih znanosti, strokovno delo v sekcijah ali organih društva, za zasluge pri uveljavljanju slovenske biokemije v širši družbeni skupnosti, za popularizacijo in predstavljanje dosežkov znanstveno-raziskovalnega dela in dosežkov širši javnosti ter za uspešno organizacijsko in strokovno delo pri širjenju biokemijske dejavnosti in uveljavitvi novih oblik delovanja, ki prispevajo k razvoju biokemijskih znanosti. Vsem nagrajencem čestitamo!


Arhiv novic

Septembra je na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju potekal projekt MIZŠ »Stičišče znanosti in gospodarstva« v svoji že peti izvedbi. Po mnenju mnogih je bil eden najboljših doslej. Osnovni namen projekta je promocija dosežkov slovenske znanosti in prizadevanje za tesnejše sodelovanje med znanstveno in gospodarsko sfero. Že od samega začetka je vodja projekta Janez Škrlec. Temeljno vodilo projekta je predstavitev dela in znanstvenih dosežkov s strani domačih institutov, univerz, fakultet in visokotehnoloških podjetji. IJS se je predstavil z odseki F2, K5, K7, F7 in CTT. Fokus predstavitve je bil usmerjen tudi v digitalizacijo, Industrijo 4.0 in 5.0 ter Družbo 5.0. Dogodek je bil odlična priložnost za predstavitev področji mehanotronike, bionike, avtomatike, robotike, elektronike, energetike, IKT, fotonike in vesoljske tehnologije. Predstavitev v okviru projekta je bila usmerjena tudi v konvergentne tehnologije DARQ in NBIC. V okviru stičišča so bila podeljena tri priznanja Celjskega sejma, bronasto, srebrno in zlato.


Arhiv novic

V reviji Nuclear Physics News je bil objavljen članek o področju jedrske fizike na IJS izpod peresa sodelavke Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij dr. Jelene Vesić. V njem je posebej izpostavljeno intenzivno sodelovanje v projektu FAIR, kjer odsek zelo uspešno sodeluje na več eksperimentih. Predstavljen je pregled velike infrastrukture IJS, relevantne za jedrsko fiziko, predvsem raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II ter tandemskega ionskega pospeševalnika z opisom merilnih postaj ter raziskovalnih metod. Podrobneje je opisano delo Laboratorija za jedrsko astrofiziko in skupine za Strukturo hadronskih sistemov. Oba projekta sta močno vpeta v mednarodna sodelovanja, eksperimenti skupine za Strukturo hadronskih sistemov tako potekajo že vrsto let na Thomas Jefferson National Accelerator Facility (TJNAF, "Jefferson Lab") v ZDA ter v Mainz Microtron (MAMI) centru v Mainzu. Fotografija tandemskega pospeševalnika z Mikroanalitskega centra (MIC) IJS v Podgorici je pristala celo na naslovnici revije!


Arhiv novic

Tudi letos bo Institut "Jožef Stefan" v konzorciju partnerjev v okviru dogodka Evropska noč raziskovalcev pripravil vrsto aktivnosti, ki bodo potekale v petek, 30. septembra 2022 od 17h naprej. V živo nas lahko obiščete na Večeru odprtih vrat na Institutu "Jožef Stefan". Na predavanju o Fukushimi bomo poskušali odgovoriti na vprašanja, povezana z jedrsko varnostjo. Predstavili vam bomo »pametne« prevleke, ki ščitijo pred korozijo, in se vprašali, kako lahko vidimo osnovne delce. Pogledali bomo v tehnologije prihodnosti NAO, svet v malem, superprevodnike, nanomateriale in magnetne tekočine. Iskali bomo odgovore na vprašanje, kakšna hrana in od kod pride na naše krožnike. Na Reaktorskem centru vas bomo popeljali na ogled raziskovalnega reaktorja TRIGA, predstavili delovanje jedrske elektrarne in uporabe sevanja v medicini in znanosti. Poigrali se boste lahko tudi z "LEGO mikrobnimi kockami". Med lokacijama na Jamovi cesti in Reaktorskim centrom v Podgorici bo organiziran brezplačen avtobusni prevoz.


Arhiv novic

Center za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan" preko novega projekta ExSACT spodbuja raziskovalne organizacije, podjetja in državno upravo k ustreznim upravljanjem z intelektualno lastnino. Glavni cilj projekta je poenostaviti in optimizirati javna vlaganja v raziskovalno in tehnološko infrastrukturo ter zaščito pravic intelektualne lastnine v sodelovalnih projektih med raziskovalci in industrijo s poudarkom na regulativi državne pomoči. V okviru krovnega projekta Obzorje 2020 ATTRACT – Phase 2 se tako izvaja socialno-ekonomska študija za opredelitev in vzpostavitev pogojev za aktivno vlogo državne uprave za zmanjševanje tveganj pri sodelovanju med akademsko in poslovno sfero, analizirane bodo kritične točke prenosa pravic intelektualne lastnine, pripravljene smernice za upravljanje s temi pravicami v okviru sodelovalnih raziskovalnih projektov, pripravljen bo tudi mednarodni pregled sistemov vrednotenja tržne vrednosti pravic intelektualne lastnine.


Arhiv novic

Začel se je projekt Erasmus + 'TSAAI' (Transverzalne veščine o uporabni umetni inteligenci) za krepitev transverzalnih veščin na področju uporabne umetne inteligence (AI) na področju visokega šolstva, ki ga koordinira Univerza v Malagi in vključuje sedem mednarodnih partnerjev iz Nemčije (Offenburg University of Applied Sciences), Hrvaške (Univerza v Reki), Slovenije (Institut "Jožef Stefan" in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana), Španije (Univerza v Malagi), Estonije (Tallinn University of Technology) in Severne Makedonije (International Balkan University). S tem projektom bo oblikovan portal za poučevanje umetne inteligence, da jo približa nestrokovnjakom. Rezultat bo platforma FUTUR-IA, za izvedbo pa je predvideno triletno obdobje. Cilj te pobude, ki se zavzema za internacionalizacijo izobraževanja, je spodbujanje učenja v veščinah uporabne umetne inteligence prek transverzalnih in vključujočih vsebin. Spletna platforma projekta bo predvidoma pripravljena do konca leta 2022.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Mojca Otoničar, doc. dr. Mirela Dragomir in prof. dr. Tadej Rojac so v reviji Journal of the American Ceramic Society (JACerS) objavili pregledni članek Dinamika domenskih sten v feroelektrikih in relaksorjih. V njem predstavljajo najpomembnejše dosežke na področju, pri čemer se osredotočajo na raznolike in kompleksne prispevke domenskih sten k makroskopskim funkcijskim lastnostim polikristalinične keramike. Z uporabo nelinearnih piezoelektričnih meritev, podprtih s strukturno analizo na več velikostnih nivojih, avtorji pokažejo, kako lokalna električna prevodnost v BiFeO₃ in strukturni nered v PMN-PT vplivata na dinamiko domenskih sten in vodita do novih makroskopskih učinkov. Pregledni članek predlaga nove analitične pristope za prepoznavanje ključnih mikroskopskih mehanizmov, ki prispevajo k makroskopskim funkcijskim lastnostim feroelektričnih in sorodnih materialov. Avtorji so oblikovali tudi naslovnico te številke JACerS-ja.


Arhiv novic

Vojaška zasedba in operacije v neposredni bližini največje evropske jedrske elektrarne v Zaporožju v Ukrajini zagotovo prinašajo tudi grožnje morebitnega tveganja za radioaktivno onesnaženje. V zadnjih dneh je te grožnje in morebitna tveganja za več svetovnih medijev, med njimi tudi CNN in Politico, pojasnjeval prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" in predsednik European Nuclear Society (ENS). Glavni poudarki sporočil so: (1) ruske sile elektrarno obvladujejo že od 4. marca 2022 in jo lahko poškodujejo tudi brez obstreljevanja; (2) z elektrarno upravlja ukrajinska posadka, ki deluje pod izjemno velikim pritiskom ruskih sil; (3) tudi v primeru večje poškodbe elektrarne bodo za zdravje in okolje potencialno pomembne posledice radioaktivnosti omejene na nekaj 10 km. ENS podpira cilje in izvedbo opazovalne misije Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Povezave na prispevke so zbrane na spletni strani Evropskega jedrskega združenja.


Arhiv novic

Žiga Kos, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je v sodelovanju z Jörnom Dunklom s Tehnološkega inštituta Massachusettsa (MIT) v reviji Science Advances objavil članek Nematic bits and universal logic gates. V članku avtorja pokažeta, da lahko topološke defekte v nematskih tekočinah uporabimo kot računske elemente. Članek sprva uvede matematično formulacijo nematskih računskih bitov v analogiji s Poincarejevo ali Blochovo sfero ter nato pokaže, da lahko preko električnega polja nadzorujemo njihovo dinamiko. Z različnimi časovno odvisnimi električnimi polji lahko implementiramo logične operacije na posameznih nematskih bitih. Nematska elastičnost pa vodi do močnih korelacij v sistemih večih nematskih bitov. Močne sklopitve je možno uporabiti za izvedbo univerzalnih logičnih vrat, kar je pomemben korak k uporabi mehke snovi za procesiranje informacij. Dosežek je bil poudarjen tudi v reviji New Scientist.


Arhiv novic

Pristopi k zagotavljanju kibernetske varnosti se pogosto preveč osredotočajo na tehnologijo, izobraževanje uporabnikov tehnologije pa je mnogokrat zanemarjeno. To vrzel skuša zapolniti knjiga Crash course on cybersecurity: a manual for surviving in a networked world avtorja dr. Mateja Kovačiča s CT3 in E3 Instituta "Jožef Stefan". Namen knjige je ponuditi jasen pregled različnih vidikov kibernetske varnosti, ki so pomembni za poslovne subjekte in druge organizacije. Knjiga skuša na razumljiv način razložiti kompleksno področje kibernetske varnosti, izpostavlja ključne informacije o tem, kako zaščititi sebe in/ali svoje podjetje pred kibernetskimi napadi ter podaja tehnološko nevtralne nasvete za izvedbo zaščite pred kibernetskimi napadi. Namenjena je vodstvenim delavcem v poslovnih organizacijah, pa tudi študentom in običajnim uporabnikom informacijske tehnologije, saj uporabniki, ki se ne zavedajo varnostnih groženj, pogosto predstavljajo veliko tveganje za organizacijo. Knjiga je izšla v okviru evropskega H2020 projekta CyberSANE pod odprto licenco in je prosto dostopna na spletu.


Arhiv novic

V nedavni izdaji revije Physical Review Letters je mladi raziskovalec Jan Šuntajs z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" z mentorjem Levom Vidmarjem objavil članek Ergodicity Breaking Transition in Zero Dimensions. V njem opiše nekatere osrednje spektralne lastnosti novega tipa faznih prehodov: prehoda med ergodičnim in neergodičnim mnogodelčnim kvantnim stanjem. Navkljub veliki pozornosti, ki so je bili v zadnjem desetletju v raziskavah kvantnih mnogodelčnih sistemov deležni tovrstni prehodi, ostajajo številna vprašanja o njihovih ključnih lastnostih še naprej odprta. Objavljeno delo se odlikuje predvsem v tem, da v obravnavanem efektivno ničdimenzionalnem fizikalnem modelu pokaže visoko stopnjo ujemanja med analitičnimi napovedmi in rezultati intenzivnih numeričnih simulacij. Omenjeni rezultati tako predstavljajo temelj za bodoče raziskave neergodičnih faznih prehodov v višjih dimenzijah in hkrati razložijo nekatere ovire pri opisu teh prehodov v enodimenzionalnih sistemih, na katere je Jan Šuntajs skupaj s sodelavci z IJS in FMF UL opozoril v svojem prejšnjem odmevnem delu.


Arhiv novic

Revija PRX Quantum je nedavno začela izdajati novo kategorijo člankov pod oznako Tutorial. V novi izdaji te revije je raziskovalec Lev Vidmar z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko UL s sodelavci z Univerze Penn State v ZDA in Univerze v Melbournu v Avstraliji objavil Tutorial članek Volume-law Entanglement Entropy of Typical Pure Quantum States. V njem avtorji podrobno opišejo bistvene lastnosti prepletenostne entropije tipičnih čistih kvantnih stanj, ki imajo zelo podobne lastnosti kot visoko vzbujena lastna stanja v fizikalnih sistemih. Prepletenostna entropija kvantificira, koliko sta meritvi v dveh delih kvantnega sistema med seboj korelirani na način, ki ga ne moremo opisati s koncepti klasične fizike. Osrednji namen članka je podati pedagoški uvod in analitične rezultate za prepletenostno entropijo v različnih ansamblih čistih kvantnih stanj. V prihodnosti lahko ti rezultati služijo kot uporabno orodje za detekcijo mnogodelčnega kvantnega kaosa ter pripomorejo k razlikovanju kvantno kaotičnih mnogodelčnih kvantnih sistemov od integrabilnih sistemov.


Arhiv novic

Konzorcij DIGI-SI je pridobil status EDIH, tj. Evropsko digitalno inovacijsko stičišče, za katerega se je na evropski ravni potegovalo kar 331 kandidatov. Člani konzorcija so koordinator Univerza v Mariboru, Institut "Jožef Stefan", DIH Slovenija, Tehnološki park Ljubljana, Arctur, Inovacijsko tehnološki grozd Murska Sobota in Slovenski orodjarski grozd. Namen EDIH-ov je pospeševanje digitalne preobrazbe gospodarstva in javnega sektorja s pomočjo najsodobnejših digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, visokozmogljivo računalništvo, masovni podatki, navidezna resničnost ob zagotavljanju kibernetske varnosti in potrebnih digitalnih znanj. Konzorcij bo rezultate dosegal s podporo gospodarstvu in javni upravi pri izobraževanju in ozaveščanju o naprednih digitalnih tehnologijah in njihovi uporabi za pospeševanje razvoja in delovanja; eksperimentiranju pred investiranjem v napredne digitalne rešitve; izvajanju ocen digitalne zrelosti organizacij; povezovanju podjetij in organizacij z raziskovalci in inovacijskim ekosistemom; ter s pomočjo pri iskanju financiranja.


Arhiv novic

Na Mednarodni konferenci o tekočih kristalih ILCC 2022, ki je od 24. do 29. julija 2022 potekala v Lizboni na Portugalskem, je prof. dr. Slobodan Žumer, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prejel de Gennesovo nagrado. To je najvišja nagrada, ki jo podeljuje International Liquid Crystal Society (ILCS). Profesor Slobodan Žumer je izjemen teoretik, pedagog, profesor, sodelavec, mentor in nekdanji predsednik društva, ki je pomembno prispeval k impresivnemu napredku na področju tekočih kristalov. Priznanje mu je Upravni odbor društva podelil za izjemne znanstvene dosežke, ključno vlogo pri vzpostavljanju novih raziskovalnih področij, ki segajo od ograjenih tekočih kristalov do topološke mehke snovi, uspešno vodenje številnih doktorskih študentov, obsežno mednarodno sodelovanje in za prispevke k dejavnostim društva tako v vlogi regionalnega predstavnika v upravnem odboru direktorja in člana odbora kot v vlogi predsednika društva. Čestitamo!


Arhiv novic

V tretjem tednu julija 2022 so na območju Krasa na meji med Slovenijo in Italijo goreli hudi gozdni požari. Ker je to kraj soške fronte med prvo svetovno vojno, je še vedno veliko razstreliva iz tistih časov. V okviru ELME, Ekološkega laboratorija z mobilno enoto Instituta "Jožef Stefan", je dr. Jože Kotnik izvajal meritve kakovosti zraka, vključno z živim srebrom, na območju, kjer so bili požari najbolj intenzivni. Rezultati so pokazali zelo visoke vrednosti trdnih delcev v zraku, PM10 so znašale do 1000 ug/m³ in PM2,5 do 300 ug/m³. Povišana sta bila tudi CO₂ in ozon. Merkur je pokazal zelo zanimive vrednosti. Na že pogoreli podlagi dima se koncentracije Hg gibljejo v območju 2–4 ng/m³, kar so vrednosti, primerljive z Ljubljano. Drugih škodljivih snovi z razpoložljivimi instrumenti niso zaznali. Živo srebro v atmosferi izvira iz dveh virov: iz zgorele biomase, ki je eden glavnih naravnih virov Hg v atmosferi, in živosrebrovega fulminata, ki je bil med prvo in drugo svetovno vojno uporabljen kot detonator za eksplozive.


Arhiv novic

Prof. dr. Aleksander Rečnik, znanstveni svetnik na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan", je za 20–letno sodelovanje z Odsekom za geologijo in okolje Fakultete za inženirstvo in za podporo madžarskim doktorandom na področju elektronske mikroskopije pri študiju posebnih mej in mehanizmov faznih transformacij v materialih prejel častno priznanje Panonske Univerze v Veszprému na Madžarskem “Pannonia Award”. Rečnikove raziskave so med drugim vključevale tudi in–situ TEM eksperimente za študij reakcij v trdnem stanju. V januarju 2022 je bil na skupno iniciativo v financiranje odobren dvostranski temeljni NKFIH–ARRS raziskovalni projekt na dvojčenju aragonita, kjer so se raziskovalci spopadli z vprašanji, povezanimi z nastankom aragonita pri atmosferskih pogojih, kar je eden od temeljnih izzivov v mineralogiji. Priznanje v čast izjemnim osebnostim, ki ključno prispevajo k razvoju raziskovalnih področij, je prof. Rečniku podelil Akademski senat Panonske Univerze. Čestitamo!


Arhiv novic

Raziskovalka Saša Prelovšek Komelj z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" in Madanagopalan Padmanath iz Mainza v Nemčiji sta teoretično potrdila obstoj najbolj dolgoživega eksotičnega stanja, ki je sestavljeno iz kvarkov. V ugledni reviji Physical Review Letters sta objavila prvo potrditev za obstoj tega zanimivega stanja neposredno na podlagi fundamentalne teorije za močno interakcijo. Gre za stanje, sestavljeno iz dveh kvarkov c ter antikvarkov u in d, ki ga je julija 2021 eksperimentalno odkrila kolaboracija LHCb v CERNu [Nature Physics]. Vsebuje več kot tri kvarke in zato sodi med eksotične hadrone. Med običajne hadrone sodijo stanja, sestavljena iz največ treh kvarkov, na primer proton in nevtron. Raziskave eksotičnih hadronov razkrivajo, ali so mehanizmi, odgovorni za njihov obstoj, analogni tistim, ki vežejo protone in nevtrone v jedra; pri slednjih so ti mehanizmi odgovorni za energijo, ki se sprošča pri jedrskem zlivanju in cepitvi.


Arhiv novic

Junija 2022 se je iztekel 5-letni projekt Konzorcij za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V projektu so sodelovale pisarne za prenos tehnologij Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, Kmetijskega inštituta Slovenije, Kemijskega inštituta in Nacionalnega inštituta za biologijo. Tekom projekta so se pisarne za prenos tehnologij ustrezno umestile v delovanje matičnih organizacij, strokovnjaki za prenos tehnologij pa so raziskovalcem pomagali pri vložitvi več kot 60 patentnih prijav s popolnim preizkusom in pri sklenitvi raziskovalno-razvojnih pogodb v višini več kot 8,5 mio eurov ter pri sklenitvi licenčnih pogodb v višini več kot 1,9 mio eurov. Ob zaključku je bila organizirana konferenca z okroglo mizo, na kateri so udeleženci predstavili svoje poglede na prenos tehnologij in delovanje pisarn.


Arhiv novic

Vodja Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" prof. Barbara Malič je dobitnica nagrade IEEE Ferroelectrics Recognition Award za leto 2022, ki jo podeljuje odbor za feroelektrike pri društvu Ultrasonics, Ferroelectrics and Frequency Control Society (UFFC-S) v okviru zveze IEEE za dosežke na področju raziskav feroelektrikov. Prof. Malič je nagrado prejela za izjemen prispevek k razjasnitvi odnosov med kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi feroelektrične keramike. V raziskavah feroelektrične keramike na osnovi svinčevih perovskitov in okolju prijaznejših alkalijskih niobatov se je posvečala razumevanju kemijskih procesov, ki potekajo med sintezo in sintranjem keramike, in so osnova za načrtovanje mikrostrukture in posledično njihovih funkcijskih lastnosti. Nagrada je veliko priznanje raziskovalnemu delu prof. Malič in potrditev odličnosti raziskav feroelektrikov, ki Odsek za elektronsko keramiko že vrsto let uvrščajo med najpomembnejše raziskovalne skupine tega področja.


Arhiv novic

Skupina raziskovalcev z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" v sestavi M. Žitnik, A. Mihelič, K. Bučar in Š. Krušič je ob pomoči raziskovalcev s Švedske, Francije in Italije izvedla poskus, pri katerem so kontrolirali populacijo kratkoživega stanja 2s² v heliju (5 fs) z interferenco dvofotonskih absorpcijskih poti, ω₁ + ω₁ in ω₃ - ω₁. Relativno jakost interferenčnega člena je določala fazna razlika med fundamentalno frekvenco laserske svetlobe ω₁ (44 nm) ter njeno tretjo harmonsko frekvenco ω₃ = 3ω₁ (14 nm). Kratke dvobarvne sunke močne svetlobe s prostorsko in časovno koherenco, je generiral laser na proste elektrone FERMI. Delovanje atomskega interferometra so raziskovalci demonstrirali z merjenjem majhne časovne razlike (9 as), ki nastane pri potovanju svetlobe prvega in tretjega harmonika skozi 5 m dolg atenuator, v katerem je dušik pri pritisku 6,3 × 10⁻³ mbar. Rezultati raziskave so bili pravkar objavljeni v reviji OPTICA.


Arhiv novic

Projekt SILKNOW, v katerem poleg Francije, Nemčije, Italije, Poljske in Španije z Institutom "Jožef Stefan" sodeluje tudi Slovenija, je prejel nagrado Europa Nostra 2022 za evropsko dediščino. SILKNOW pomaga ohranjati nematerialno dediščino starodavnih tehnik tkanja z uporabo že obstoječih digitaliziranih informacij o svili za preučevanje, predstavitev in ohranjanje digitalnih zbirk svile. Kot je navedla žirija za podelitev nagrad, je SILKNOW ustvaril inovativen sistem za lažji prenos znanja o tkanju svile, projekt pa predstavlja pomemben primer, kako je mogoče obrt in s tem nesnovno dediščino povezati z digitalnimi orodji in kako lahko ta orodja uporabimo za demokratizacijo dostopa do tehničnega znanja. Prof. dr. Dunja Mladenić je skupaj s kolegi z Odseka za umetno inteligenco Instituta "Jožef Stefan" sodelovala pri razvoju semantičnega označevanja besedil, večjezičnega tezavra in avtomatskega napovedovanja manjkajočih metapodatkov na osnovi globokega učenja iz besedil in slik.


Arhiv novic

Sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Andrej Zorko je dobitnik nagrade 2022 Science Impact Award za raziskave na področju kvantnih spinskih tekočin. Nagrado vsako leto podeli Svet za znanstvene in tehnološke ustanove iz Velike Britanije za znanstveno najbolj odmevno raziskavo, ki temelji na meritvah v velikem mednarodnem raziskovalnem centru ISIS, Rutherford Appleton Laboratory, izvedenih v zadnjih petih letih. Gre za enega izmed vodilnih centrov na svetu, ki podpira več kot 2000 domačih in tujih uporabnikov nevtronskega sipanja in mionske spektroskopije v znanstvenih raziskavah na različnih področjih naravoslovnih znanosti. Andrej Zorko je vodil mednarodno skupino raziskovalcev, ki je odkrila prvo realizacijo kvantne spinske tekočine na trikotni spinski mreži z dominantno Isingovo izmenjalno interakcijo. Raziskave so razkrile družino heptatantalatov z redkimi zemljami kot novo platformo za realizacijo kvantnih spinskih tekočin, odkritje pa je bilo nedavno objavljeno v reviji Nature Materials.


Video posnetek

4. julija 2022 je minilo 10 let od odkritja Higgsovega bozona v CERN-u, ki predstavlja enega najbolj pomembnih dosežkov v znanosti 21. stoletja. Na Institutu "Jožef Stefan" smo ponosni, da je pri odkritju, pri eksperimentu ATLAS, sodelovala tudi skupina znanstvenikov z Instituta "Jožef Stefan" in Univerze v Ljubljani. V počastitev obletnice smo pripravili slavnostni dogodek, ki je pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja potekal v veliki predavalnici Instituta "Jožef Stefan". Po uvodnih nagovorih direktorja Instituta prof. dr. Boštjana Zalarja in svetovalca predsednika republike akad. dr. Boštjana Žekša so spomine in svoja razmišljanja predstavili: prof. dr. Marko Mikuž, vodja slovenskih znanstvenikov v eksperimentu ATLAS v Cernu, dr. Miha Nemevšek z Odseka za teoretično fiziko in prof. dr. Borut Paul Kerševan, vodja Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Sledil je pogovor z novinarko Majo Ratej. Posnetek slavnostnega dogodka in utrinke s praznovanja si lahko ogledate v arhivu TV IJS.


Arhiv novic

Slovenska znanstvena fundacija je 21. junija 2022 podelila priznanja za odličnost v komuniciranju znanosti v letu 2021, ki je bilo v veliki meri usmerjeno v izboljšanje javnega razumevanja virusa Covid-19. Med petnajstimi prejemniki priznanj Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti je tudi skupina in dva posamezna raziskovalca z Instituta "Jožef Stefan". Za komuniciranje o ustreznosti zaščitnih mask različnih proizvajalcev je priznanje prejela skupina pod vodstvom prof. dr. Maje Remškar s sodelavci doc. dr. Antonon Gradiškom, dr. Luko Pirkerjem in Anjo Pogačnik Krajnc. Dr. Melita Tramšek je priznanje prejela za organizacijo in dosežke na področju popularizacije znanosti in neformalnega izobraževanja na področju šole eksperimentalne kemije, prof. dr. Igor Mekjavič pa za popularizacijo raziskav in opreme na področju vesoljske fiziologije. Častni naziv Komunikator znanosti leta 2021 pa je prejel prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za zaupanja vredno in strokovno kompetentno komentiranje epidemije. Čestitamo!


Video posnetek

Institut "Jožef Stefan" je 20. junija 2022 pripravil okroglo mizo z naslovom Znanost in inovacije kot jamstva gospodarske rasti, na kateri se je rektorjem univerz prof. dr. Gregorju Majdiču, prof. dr. Zdravku Kačiču, prof. dr. Klavdiji Kutnar in prof. dr. Boštjanu Golobu ter prof. dr. Robertu Dominku s Kemijskega inštituta, direktorjema NIB in Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Maji Ravnikar in prof. dr. Boštjanu Zalarju ter direktorju Cosylaba dr. Marku Plešku pridružil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič. Minister Papič je izpostavil, da se z načrtovano razdružitvijo ministrstva spreminja pomen inovacij, hkrati pa se povečujejo sredstva: "Optimističnejša napoved sredstev za znanost pa sama po sebi ne zagotavlja razvoja, naš osnovni cilj mora biti sprememba paradigme razvoja naše družbe, to je ključni element tako gospodarskega kot razvoja na sploh." Udeleženci so se strinjali, da Sloveniji za uspeh ne manjka veliko: "Z vizijo in principom sodelovanja moramo skupaj voditi pot v našo boljšo prihodnost."


Arhiv novic

Konec maja so v virtualni obliki potekali sestanki med raziskovalkami in raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" in japonskega inštituta RIKEN za preverjanje možnosti raziskovalnega sodelovanja na skupnih in komplementarnih raziskovalnih področjih, tudi v okviru evropskih in drugih mednarodnih projektov. Zbrane so uvodoma nagovorili prof. Sadamichi Maekawa, prof. dr. Denis Arčon, dr. Toshiyasu Ichioka in dr. Špela Stres, ki so predstavili pretekle skupne projekte, oba raziskovalna inštituta ter temelje za prihodnje sodelovanje. Sledili so ločeni virtualni sestanki med izbranimi raziskovalkami in raziskovalci, katerih namen je bila nadgradnja obstoječih in vzpostavitev novih sodelav. Zaradi številnih možnih področij sodelovanja med obema inštitutoma na Centru za prenos tehnologij in inovacij za jesen načrtujejo izvedbo še enega sklopa sestankov. Skupni načrti bodo podkrepljeni z objavljenim in še drugim napovedanim ARRS razpisom za sodelovanje z Japonsko.


Arhiv novic

Raziskovalca Jan Gačnik ter dr. Igor Živković sta skupaj s sodelavci Odseka za znanosti o okolju ter Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" in kolegom Sergiom Ribeirom Guevaraizom iz Argentine pod vodstvom prof. dr. Milene Horvat razvila novo metodo proizvajanja oksidiranih specij živega srebra (Hg) v plinski fazi. Članek Calibration Approach for Gaseous Oxidized Mercury Based on Nonthermal Plasma Oxidation of Elemental Mercury je bil izpostavljen na naslovnici revije Analytical Chemistry. V članku so avtorji pokazali, da je Hg v plinski fazi možno okisirati do oksidiranih specij Hg s pomočjo netermalne plazme v prisotnosti reaktivnih plinov. Na ta način proizvedene ponovljive in meroslovno sledljive količine oksidiranih specij Hg predstavljajo unikatno rešitev za kalibracijo inštrumentov pri izredno nizkih koncentracijah. Delo avtorjev bo v prihodnosti znatno prispevalo k primerljivosti in zanesljivosti meritev živega srebra v atmosferi.


Arhiv novic

V fuzijskih reaktorjih se plazma segreje na temperaturo več kot 100 milijonov kelvinov, kar omogoča zlivanje lahkih jeder in sproščanje energije. V reaktorjih tipa tokamak je vroča plazma omejena z močnim magnetnim poljem v obliki torusa, a je nagnjena k motnjam, kar lahko povzroči njeno nenadno prekinitev. Ob takšnem dogodku se pojavijo velike mehanske in toplotne obremenitve komponent tokamaka in v skrajnem primeru tudi njegovo uničenje. V bodočih fuzijskih reaktorjih, kot je npr. ITER, se pri prekinitvi plazme pojavijo sile, večje kot teža letala Airbus A380, temperatura pa za več kot desetkrat preseže temperaturo taljenja najodpornejših materialov. Raziskovalci konzorcija Eurofusion, v katerem sodelujejo tudi sodelavci Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan", so z uporabo metod umetne inteligence in strojnega učenja razvili algoritem, s katerim je možno prekinitev plazme z veliko verjetnostjo napovedati. To omogoča pravočasno ukrepanje in preprečitev prekinitve plazme ali pa vsaj zmanjšanje posledic prekinitve. Dosežek je bil objavljen v reviji Nature Physics.


Arhiv novic

Vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Ingrid Milošev je 31. maja 2022 predstavila spletni seminar v okviru serije CorroZoom, ki jo je organiziral prof. G. S. Frankel na The Ohio State University, Columbus, ZDA. V sklopu serije je letos šest vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta predavalo o različnih temah, povezanih s korozijo, pri čemer je imela prof. Milošev čast zaključiti letošnjo sezono spletnih seminarjev. Njeno predavanje z naslovom »Cerijeve konverzijske prevleke na aluminijevih zlitinah« je obsegalo nekaj osnovnih dognanj o kemiji cerijevih soli in opis splošnega mehanizma nastajanja prevlek. Sledili so primeri iz raziskovalnega dela odsečne skupine na tej vrsti premazov. Predavanju, ki ga je spremljalo okoli 300 udeležencev po vsem svetu, je sledila široka razprava. Predstavitev na spletnem seminarju CorroZoom je velika čast in priznanje več kot tri desetletja trajajočemu raziskovalnemu delu prof. dr. Milošev, posvečenemu protikorozijski zaščiti, med katerimi so tudi konverzijske prevleke.


Arhiv novic

Umeščenost reaktorja TRIGA MARK II Instituta "Jožef Stefan" med devetimi primeri tehnološke infrastrukture v publikaciji EARTO Case Studies on Technology Infrastructures predstavlja posebno priznanje vlogi Instituta znotraj znanstveno-raziskovalne skupnosti. Nastala je kot odgovor na poročilo Evropske komisije Towards the Implementation of an EU Strategy for Technology Infrastructures: Insights for the implementation of the ERA Policy Agenda s priporočili za povezovanje evropskega raziskovalnega prostora na področju tehnološke infrastrukture. Le-ta predstavlja ključni gradnik evropskega zelenega in digitalnega prehoda ter ciljev, kot so doseganje tehnološke neodvisnosti in odpornosti evropskega prostora. Z EARTO študijami primerov se nudi dragocen uvid v raznolikost tehnološke infrastrukture širom Evrope z bistvenimi značilnostmi, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi strategij, usmeritev in drugih dokumentov na zadevnem področju. Predstavitev reaktorja za EARTO publikacijo so skupaj pripravili sodelavci U1, U6, R4, F8, RIC, ICJT in CTT.


Arhiv novic

Vlada Republike Slovenije je Institutu "Jožef Stefan" in sodelavcema dr. Matjažu Leskovarju in prof. dr. Leonu Cizlju z Odseka za reaktorsko tehniko podelila Spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covid‑19. Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" so se takoj ob izbruhu epidemije marca leta 2020 odzvali z iskanjem znanstvenih rešitev, s katerimi so si prizadevali pomagati pri reševanju ene največjih zdravstvenih in tudi družbenih kriz zadnjega časa. S svojim požrtvovalnim delom so med drugim pustili pečat na področjih testiranja in sterilizacije mask, vzpostavitvi elektrokemijskega biosenzorja ter spremljanja in napovedovanja epidemije s Coronaviruswatch, XPRIZE, Sledilnikom covid‑19 in javnimi objavami analiz in prognoz razvoja epidemije, s katerimi sta Matjaž Leskovar in Leon Cizelj dnevno obveščala javnost. Njune analize in prognoze so nudile dragoceno podporo odločevalcem pri obvladovanju epidemije, zdravstvenemu osebju pa omogočile pravočasno pripravo potrebne opreme in mobilizacijo kadrov v enotah intenzivne terapije.


Arhiv novic

Prof. dr. Slobodan Žumer z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z dr. Guilhemom Poyem s CNRS Univerze v Montpellieru in dr. Ivanom I. Smalyukhom in njegovo skupino za eksperimentalno fiziko mehkih snovi v Boulderju v Coloradu preučil pojav, v katerem po eni strani pride do samo-fokusiranja laserske svetlobe (optični soliton) v tanki plasti poravnanega kiralnega tekočega kristala in po drugi strani do tvorbe lokalno zvitih mikro topoloških struktur (topološki solitoni) v tako frustrirani plasti. Rezultati raziskave medsebojnih vplivov takega svetlobnega curka in topoloških struktur so bili objavljeni v članku Interaction and co-assembly of optical and topological solitons v reviji Nature Photonics s trenutnim faktorjem vpliva 38,771, kar je na področju optike najvišji faktor in eden najvišjih na področju fizike. Pomembno pa je tudi, da bazična raziskava odpira nove možnosti za uporabo v mehki fotoniki.


Arhiv novic

Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" je pridobil Horizon EU projekt FishEUTrust: European integration of new technologies and socio-economic solutions for increasing consumer trust and engagement in seafood products, ki ga koordinira prof. Nives Ogrinc. Štiriletni projekt v vrednosti 5 milijonov evrov vključuje 21 partnerjev iz 14 držav, od tega 11 malih in srednjih podjetij ter dve mednarodni organizaciji EUROFISH in EU Aquaculture Society. Glavni cilj projekta je vzpostaviti celosten pristop za zagotovitev trajnostne dobavne verige rib in morske hrane z razvojem novih tehnoloških rešitev na področju preglednosti in sledljivosti, ki vključujejo metagenomske pristope v kombinaciji s stabilnimi izotopi lahkih elementov, senzorskimi tehnologijami in analizo podatkov s pomočjo umetne inteligence za zagotavljanje varnosti in svežosti ter digitalizacijo. Projekt bo obravnaval tudi vedenje potrošnikov in vzpodbujal trajnostno ribogojstvo in modro gospodarstvo. V projektu sodeluje tudi skupina prof. Barbare Koroušić Seljak z Odseka za računalniške sisteme.


Arhiv novic

Z izdajo preglednega e-priročnika za upravljanje z digitalno intelektualno lastnino v podjetjih je 30. aprila 2022 Center Tovarne prihodnosti SRIP ToP na Institutu "Jožef Stefan" zaključil izvajanje enoletnega projekta Go-DIP - Upravljanje z digitalno intelektualno lastnino v procesih digitalizacije proizvodnih podjetij. Gre za pomemben prispevek SRIP Tovarne prihodnosti in Instituta "Jožef Stefan" k procesom digitalizacije v evropskih podjetjih in k izgradnji novih, na digitalnih podatkih temelječih poslovnih modelov. Projekt naslavlja aktualne izzive Evropske skupnosti na področju dostopa, rabe in ponovne uporabe podatkov, etične rabe in zaupanja v podatke na področju umetne inteligence. Projekt Go-DIP je spremljal različne vidike upravljanja z digitalno intelektualno lastnino v podjetjih in sicer na treh področjih: delitev digitalnih podatkov in na digitalnih podatkih temelječe inovacije, upravljanje intelektualne lastnine na področju programske opreme in upravljanje s podatki ter lastništvo nad podatki in izkoriščanje podatkovne intelektualne lastnine.


Arhiv novic

Boško Koloski in Ilija Tavchioski, sodelavca Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan", sta zmagala na največjem in najdaljšem slovenskem univerzitetnem hackathonu Dragonhack, ki sta ga 14. in 15. maja 2022 organizirala Fakulteta za računalništvo Univerze v Ljubljani in Društvo računalničarjev Slovenije. Na tekmovanju je nastopilo 39 ekip in skupno več kot 150 udeležencev, ki so v neprekinjenem 24-urnem delu izkazali svoja znanja in veščine za reševanje težav iz resničnega življenja z uporabo programske in strojne opreme. Koloski in Tavchioski sta predstavila kreativno rešitev za problem odvoza kosovnih odpadkov: najprej sta povezala ljudi, ki oddajajo kosovne odpadke, z iskalci rabljene opreme in na takšen način zmanjšala količino kosovne opreme, poleg tega sta optimizirala tudi planiranje odvoza. Dragonhack je fantastična priložnost za mreženje in spoznavanje odličnih podobno mislečih ljudi, za najuspešnejše pa trenutek, ko lahko komisiji in drugim strokovnjakom pokažejo svoje sposobnosti in naredijo vtis! Čestitamo!


Arhiv novic

Center za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan" je v vlogi Digitalnega stičišča (DIH) skupaj s podjetjem Senso4s d. o. o. prijavil projekt na razpis DIH-World. V projektni prijavi je bilo predvideno tudi sodelovanje raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan", zato so bili v partnerstvo vključeni raziskovalci Odseka za tehnologije znanja in Odseka za inteligentne sisteme. Na podlagi odobrene projektne prijave je bila nadgrajena tehtnica na temelju tehnologije Bluetooth za oddaljeno merjenje in spremljanje ravni plina v plinskih jeklenkah, obenem pa je bil razvit algoritem za optimizacijo dostavnih poti plinskih jeklenk. Na ta način bo v gospodinjstvih in pri drugih uporabnikih možno pravočasno zamenjati plinske jeklenke, ko bo zmanjkalo plina, distributerji pa bodo lahko načrtno dostavili plinske jeklenke brez odvečnih poti ter z nižjimi stroški in z manjšim ogljičnim odtisom zaradi prilagojenega prevoza. Z izvedenim sodelovanjem so se še enkrat potrdile prednosti povezovanja tehnoloških izzivov podjetij z znanjem raziskovalcev.


Arhiv novic

Na področju raziskav z zavrteno svetlobo (svetloba, ki nosi tirno vrtilno količino), ki jih izvajajo v sodelovanju z raziskovalci z Univerze v Novi Gorici (G. De Ninno, ARRS projekta J1-8134 ter J1-3012) ter Instituta za fiziko na Univerzi Halle (J. Waetzel in J. Berakdar), so sodelavci Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" Špela Krušič, Andrej Mihelič in Matjaž Žitnik v Physical Review Letters objavili članek, v katerem pokažejo, da je mogoče s svetlobo magnetizirati snov na nanometrski skali. S kratkim in fokusiranim sunkom XUV svetlobe iz laserja na proste elektrone FERMI so velik del helijevih atomov v tarči dvignili iz osnovnega v enojno vzbujeno stanje, od tam pa v "vrteča se" Rydbergova stanja s sočasnim sunkom zavrtene IR svetlobe. Analiza dikroizma v fotoelektronskem signalu je pokazala, da atomske tokovne zanke vrtečih se Rydbergovih valovnih paketov generirajo magnetno polje, ki je lokalizirano vzdolž osi zavrtenega svetlobnega žarka in stabilno na skali življenjskega časa Rydbergovih stanj.


Arhiv novic

Na Institutu "Jožef Stefan" smo v okviru 30. Dnevov Jožefa Stefana 24. marca 2022 podelili zlate znake Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate mladih raziskovalcev v republiki Sloveniji v zadnjih treh letih na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Pavel Kos za uspešnost in odmevnost doktorskega dela »Točne rešitve mnogodelčnih kvantnih kaotičnih sistemov« na predlog mentorjev Tomaža Prosena s FMF UL in Leva Vidmarja z IJS. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Žiga Kos za uspešnost in odmevnost doktorskega dela »Mikrofluidne strukture na osnovi nematskih tekočih kristalov« na predlog mentorja Mihe Ravnika S FMF UL in IJS. Zlati znak Jožefa Stefana je prejel dr. Matija Gatalo za uspešnost in odmevnost doktorskega dela »Razvoj sinteze nanodelcev binarnih in ternarnih zlitin platine na ogljikovem nosilcu kot elektrokatalizatorju na predlog mentorjev Mirana Gaberščka in Nejca Hodnika s KI, ki je nagrado prevzel v imenu nagrajenca.


Arhiv novic

Na Institutu "Jožef Stefan" smo v okviru 30. Dnevov Jožefa Stefana podelili častne listine štirim podjetjem ter sedmim posameznicam in posameznikom kot priznanje za uspešen prenos znanstvenih in tehnoloških dosežkov in znanj, ustvarjenih na Institutu, v družbeno in gospodarsko zaledje. Gre za pomembna sodelovanja na področju digitalizacije, korozijske zaščite, implementacije površinskih modifikatorjev, demonstracijske robotske celice in algoritmov za kontrolo procesov izdelave odkovkov. Listine so na predlog Laboratorija za odprte sisteme in mreže E5 in Odseka za komunikacijske sisteme E6 prejeli mag. Uroš Salobir, dr. Janko Kosmač in podjetje ELES d. o. o. - na sliki, na predlog Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko ter Odseka za inteligentne sisteme Samo Gazvoda in Gorenje d. o. o. ter mag. Jože Ravničan in podjetje UNIOR d. d., na predlog Odseka za nanostrukturne materiale Ludvik Kumar, dr. Boris Saje, mag. Karla Kosmač in podjetje Kolektor Group d. o. o.


Arhiv novic

Raziskovalca doc. dr. Sašo Gyergyek in prof. dr. Darko Makovec z Odseka za sintezo materialov sta v sodelovanju s sodelavci z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta objavila članek v znanstveni reviji Green Chemistry z naslovom Electro-hydrogenation of biomass-derived levulinic acid to γ-valerolactone via the magnetic heating of a Ru nanocatalyst. V članku so avtorji prikazali možnost uporabe gretja magnetih nanodelcev kompozitnega Ru katalizatorja v izmeničnem magnetnem polju kot izvorom termične energije potrebne za kemijsko reakcijo. S podrobno analizo in modeliranjem procesov na površini so pokazali, da površina magnetnega katalizatorja doseže bistveno višjo temperaturo kot je temperatura medija. Zaradi tega reakcija poteka bistveno hitreje kot pri uporabi konvencionalnega gretja, kar vodi k znatno višjemu izkoristku γ-valerolaktona pri milih pogojih. S tem so avtorji pokazali na velik potencial magnetnega segrevanja heterogenih reakcijskih sistemov za pretvorbo termično občutljivih reaktantov, kot so npr. biomasne komponente.


Arhiv novic

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je 17. marca 2022 objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih drog SCORE 2021, v kateri od leta 2017 sodelujejo tudi raziskovalci Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Med slovenskimi mesti raziskava beleži najvišje masne obremenitve benzoilekgonina (biomarker kokaina) v Kopru, amfetamina in MDMA v Velenju ter metamfetamina in THC-COOH (biomarker THC) v Ljubljani. Povprečne masne obremenitve biomarkerjev v slovenskih mestih so bile za metamfetamin in MDMA pod SCORE povprečjem za leto 2021, nad povprečjem pa so bile povprečne masne obremenitve benzoilekgonina v Kopru ter amfetamina v Velenju. Povprečna masna obremenitev THC-COOH je bila v vseh slovenskih mestih nad SCORE povprečjem. V primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami se slovenska mesta po vsebnosti THC-COOH in benzoilekgonina uvrščajo v zgornjo polovico sodelujočih mest, glede na preostale biomarkerje pa v spodnjo polovico. Izjema je amfetamin v Velenju.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" je v sredo, 16. marca 2022 gostil delegacijo enega največjih centrov pospeševalnikov za temeljne raziskave na svetu FAIR. Znanstveni direktor FAIR prof. dr. Paolo Giubellino in tehnični direktor Jörg Blaurock sta v zanimivih predavanjih predstavila novosti gradnje ter trenutno stanje znanosti in njenih obetov znotraj FAIR. Gradnja FAIR hitro napreduje, na sedanjih pospeševalniških zmogljivostih GSI pa že poteka t. i. "faza 0", ki je namenjena takojšnji znanstveni uporabi novih detektorskih sistemov, izvedbi privlačnega fizikalnega programa ter izobraževanju in pripravi naslednjih generacij znanstvenikov in inženirjev za FAIR. V "fazi 0" že sodelujejo raziskovalci Odseka za nizke in srednje energije Instituta "Jožef Stefan", k sodelovanju pa si vodstvo FAIR želi pridobiti tudi mlade z drugih področij. Zato sta se srečanju pridružila tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič in vodja Odseka za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" izr. prof. dr. Gregor Papa.


Arhiv novic

Raziskovalci Aljaž Kavčič, dr. Maja Garvas, Matevž Marinčič in doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi ter dr. Boris Majaron z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" so skupaj s sodelavci z Univerze v Gradcu objavili članek v reviji Nature Communications z naslovom Deep tissue localization and sensing using optical microcavity probes. V članku so avtorji predstavili novo metodo globinskega slikanja skozi sipajoče materiale, ki temelji na lokalizaciji "whispering gallery mode" mikroresonatorjev, katerih ozka spektralna emisija omogoča dekompozicijo zajetega difuznega signala na prispevke posameznih mikroresonatorjev. Razvita metoda združuje sposobnost lokalizacije na nivoju posameznih celic s senzoriko raznovrstnih parametrov kot so temperatura, pH ter lomni količnik, kar predstavlja vsestransko in perspektivno orodje za globinsko slikanje v tkivih. Prvi avtor članka Aljaž Kavčič je izsledke tega dela predstavil v svoji magistrski nalogi, za katero je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.


Arhiv novic

V okviru obiska občin severne osrednjeslovenske regije sta 8. marca 2022 Institut "Jožef Stefan" obiskala predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Direktor Boštjan Zalar in sodelavci Romana Jordan, Boris Turk ter Leon Cizelj so mu predstavili razvojne načrte z raziskovalnim reaktorjem in aktualna razmišljanja glede kadrovske politike, v ospredju pogovorov pa so bili načrti Instituta za novo raziskovalno središče IJSplus. Institut, izhajajoč iz več-desetletne mednarodno priznane tradicije raziskav na področju kvantne fizike, kemije, pametnih materialov in naprednega računalništva, v IJSplus vidi priložnost v usmeritvi v novo razvijajoče se kvantne tehnologije, podprte s horizontalnim področjem tehnologij umetne inteligence. V dopoldanskem času, ob obisku podjetja Cosylab, sta direktor Instituta Boštjan Zalar in dr. Marko Pleško, direktor podjetja Cosylab, predstavila skupna projekta FAIR in projekt na področju zdravljenja raka z radioterapijo.


Arhiv novic

8. marec je Dan žena in mednarodni praznik žensk, ki ga v več kot sto državah po svetu praznujemo že od leta 1917. Tema letošnjega dne je Enakost spolov danes za trajnostni jutri, s čimer želi OZN poudariti prispevek žensk in deklet po vsem svetu pri spodbujanju prilagajanja podnebnim spremembam in oblikovanju trajnostne prihodnosti za vse. Kljub temu, da so ženske zakonsko dosegle enakopravnost, pa v praksi še vedno zasledimo neenako obravnavo žensk. Zato je prav, da se na ta dan spomnimo na dosežke in pogum žensk in kako pomembna je enakopravna zastopanost spolov tudi v znanosti. Delujmo v smeri, da enakopravnost tudi sicer postane del sodobne družbe. Glede na dogodke v Ukrajini, ki predstavljajo grožnjo osnovnim človekovim pravicam in svobodi, pa ima ta praznik danes še večji pomen. Danes se še odločneje borimo za mirno prihodnost za vse nas. In danes še močneje sočustvujemo in izkazujemo podporo vsem pogumnim ženskam v Ukrajini. Vsem ženskam po svetu čestitamo za mednarodni dan žena in jim želimo veliko poguma!


Arhiv novic

Raziskovalke z Odseka za fiziko kompleksnih snovi Instituta "Jožef Stefan" so skupaj z raziskovalci z drugih slovenskih institucij (KI, UL, UM, MPŠ, Center odličnosti EN-FIST) s pomočjo jedrske magnetne resonance razkrili, kako se z gvanini bogati oligonukleotidi DNA spontano združujejo v gvanozinske nanožice (G-žičke) in tako dobili vpogled v obnašanje tovrstnih nanostruktur na molekularnem nivoju. Za sistematično karakterizacijo G‑žičk so uporabili komplementarne metode, kot so CD, DLS, AFM, SEM in TEM. Ključni korak razkritega mehanizma samozdruževanja je strukturna preureditev kinetično kontroliranega G‑kvadrupleksa v termodinamsko preferenčni G‑kvadrupleks. Razumevanje podrobnosti navedenega mehanizma jim je omogočilo nadzorovano sintezo G‑žičk. Opisano odkritje je pomembno tako za nadaljnji razvoj DNA nanotehnologije, kot tudi za poglobljeno razumevanje temeljnih lastnosti G‑kvadrupleksnih agregatov, ki lahko nastanejo v različnih bioloških procesih. Rezultati študije so bili objavljeni v reviji Nature Communications.


Arhiv novic

Raziskovalci Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta "Jožef Stefan" vodja prof. dr. Uroš Petrovič, Katja Doberšek in Gašper Žun so s kolegi iz Francije, Švedske in Italije raziskali učinek udomačitve na običajno kvasovko Saccharomyces cerevisiae. V članku Domestication reprogrammed the budding yeast life cycle, objavljenem v reviji Nature Ecology & Evolution, so opisali izrazite razlike med udomačenimi in divjimi sevi v sposobnosti spolnega razmnoževanja in rasti v različnih pogojih. Določili so genetski izvor lastnosti udomačenih kvasovk na ravni posameznih nukleotidov DNA in potrdili, da je mogoče te lastnosti spremeniti z urejanjem genoma. Glavni prispevek raziskovalne skupine Instituta "Jožef Stefan" so bili eksperimenti s tehniko genskih škarij oziroma urejanje genoma s tehnologijo CRISPR-Cas. Tudi v tokratnih raziskavah je skupina sodelovala z enim najpomembnejših raziskovalcev biologije in genetike kvasovk dr. Giannijem Litijem iz francoske Nice, skupaj s skupinami iz Evrope in Kanade pa želijo tehniko genskih škarij uporabiti tudi za uvajanje biotehnološko pomembnih lastnosti kvasovk.


Arhiv novic

Od 22. do 24. februarja 2022 je potekala druga Čezmejna delavnica CrossNano, Crossborder Workshop in Nanoscience and Nanotechnology v organizaciji Univerze v Trstu, Mednarodne podiplomske šole Jožef Stefan in Instituta "Jožef Stefan". Namen delavnice je krepitev čezmejnega povezovanja sodelujočih institucij in bodočih znanstvenikov IJS. Letos je sodelovalo 53 študentov nanoznanosti in nanotehnologije iz PhD School in Nanotechnology Univerze v Trstu, Mednarodne podiplomske šole Jožef Stefan, Fakultete za matematiko in fiziko in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Nagrado "Fernando Tommasini" za najbolj razumljivo predstavitev sta prejeli Giulia Della Pelle (Odsek za nanostrukturne materiale, IJS) in Valeria Chesnyak (Univerza v Trstu). Nagrado "Alessandro de Vita" za multidisciplinarni pristop in znanstveno radovednost sta prejela Spase Stojanov (Odsek za Biotehnologijo, IJS) in Veronika Kost (Univerza v Trstu). Čestitke vsem nagrajencem in mentorjem.


Arhiv novic

Med prejemniki priznanj Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2021, ki jih je 15. februarja 2022 objavila Slovenska znanstvena fundacija, sta med posamezniki tudi prof. dr. Igor Mekjavič z Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko ter dr. Melita Tramšek z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, med skupinami pa prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fizika trdne snovi s sodelavci doc. dr. Antonom Gradiškom, dr. Lukom Pirkerjem in Anjo Pogačnik Krajnc. Prof. Mekjavič se je z vzpostavitvijo Laboratorija za vesoljsko fiziologijo v Planici, t. i. človeške centrifuge, v oktobru 2021 še utrdil kot odličen promotor raziskav na področju okolje fiziologije. Dr. Melita Tramšek je v programu Šole ekperimentalne kemije zadnja leta naravoslovje približala več kot 1500 mladim letno, v letih 2019 – 2021 je v okviru inštituta organizirala Evropsko noč raziskovalcev. Prof. dr. Maja Remškar pa je zadnji dve leti skupaj s sodelavci s profesionalnim in umirjenim nastopanjem pomembno prispevala k ozaveščanju javnosti glede učinkovitosti zaščitnih mask. Iskreno čestitamo!


Arhiv novic

11. februar obeležujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti z željo, da bi premostili razlike v zastopanju žensk in deklet na tem področju. Enakopravna zastopanost spolov v znanosti je tudi ključnega pomena za doseganje mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev trajnostnega razvoja. V želji, da bi dosegli popoln in enak dostop do znanosti za ženske in dekleta ter da bi spodbujali vlogo in sodelovanje žensk in deklet na tem področju ter ob tem še naprej dosegli enakost spolov je leta 2015 Generalna skupščina Združenih narodov 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Posebna predstavnica predsednika Generalne skupščine ZN Darja Bavdež Kuret je mnenja, da imamo v Sloveniji izjemno podlago za promocijo žensk. Po podatkih statističnega urada število žensk, vključenih v visokošolsko izobraževanje 3. stopnje od leta 2015/2016 narašča, delež ženskih doktorskih študentk se giblje okrog 53 odstotkov. Mednarodnemu dnevu deklet in žensk v znanosti se pridružuje tudi Institut "Jožef Stefan".


Arhiv novic

Konzorcij EUROfusion, ki ga sofinancira Evropska komisija, združuje 4800 raziskovalcev iz 30 raziskovalnih organizacij, v njem pa sodeluje tudi več kot 40 raziskovalcev z osmih odsekov Instituta "Jožef Stefan". Raziskovalcem je uspel prebojni dosežek, saj so v napravi Joint European Torus (JET) proizvedli rekordnih 59 MJ fuzijske energije, kar je skoraj trikrat več od prejšnjega rekorda. Rekordni dosežek je rezultat več kot dveh desetletij raziskav in je najbolj nazoren prikaz potenciala fuzijske energije za zagotavljanje varne in trajnostne nizkoogljične energije. Znanstveni podatki iz ključnih eksperimentov so tudi velika spodbuda za Iter, večjo in naprednejšo različico naprave JET. Dr. Boštjan Končar z Odseka za reaktorsko tehniko in vodja Slovenske fuzijske asociacije je ob predstavitva uspeha 9. februarja 2022 povedal: »Dosežek je plod tudi dolgoletnega trdega dela slovenskih raziskovalcev, predvsem na področju izračunov nevtronskega transporta za JET, diagnostike in priprave fuzijskih eksperimentov.«


Arhiv novic

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec in koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser sta 2. februarja 2022 podpisala pismo o nameri o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Dežele Koroške na področju visokega šolstva, znanosti in raziskav. Pobudo za pismo je dala dr. Špela Stres, vodja Centra za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan", kot nadaljevanje odličnega sodelovanja med IJS in Lakeside Science & Technology parkom iz Celovca. "Na podlagi pisma o nameri bomo dali poseben poudarek neposrednemu sodelovanju med raziskovalnimi ustanovami in tehnološkimi parki, izmenjavi znanja, sodelovanju v skupnih projektih in sodelovanju med visokošolskimi ustanovami, predvsem na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij." Podpisano pismo o nameri bo podlaga tudi za posebno pismo o nameri med Institutom "Jožef Stefan" in Lakeside Science & Technology parkom in tudi za druge oblike sodelovanja.


Arhiv novic

Na inavguracijski slovesnosti 2. februarja 2022 je novi rektor Univerze v Novi Gorici postal prof. dr. Boštjan Golob, ki je na tem mestu zamenjal prvega in doslej edinega rektorja prof. dr. Danila Zavrtanika. Prof. Golob je od leta 1998 sodelavec Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan", za pomembne dosežke v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev je dobil Zoisovo priznanje, je pa tudi avtor ali soavtor več kot 700 znanstvenih prispevkov v mednarodnih revijah. Sodeloval je tudi s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Evropsko organizacijo za jedrske raziskave CERN v Ženevi in Nacionalnim laboratorijem za raziskave visokoenergijskih pospeševalnikov KEK v japonski Tsukubi. Ob prevzemu funkcije rektorja je prof. Golob povedal, da si bo še naprej prizadeval za kakovost študija, da pa bodo delo nadaljevali kot manjša raziskovalna univerza z nekaterimi novimi programi. Iskreno čestitamo in želimo uspešno delo!


Arhiv novic

Z namenom vključitve različnih funkcionalnosti oksidov prehodnih kovin v sodobno elektroniko je nujno integrirati oksidne plasti z nadzorovanimi lastnostmi s silicijevo platformo. V sodelovanju z raziskovalci z Nizozemske, Belgije, Švice in Kitajske je doc. dr. Matjaž Spreitzer z Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" sodeloval pri razvoju nesimetrične heterostrukture LaMnO₃/BaTiO₃/SrTiO₃, izdelane na siliciju z nadzorom debeline plasti na nivoju osnovne celice. Z izkoriščanjem koherentne napetosti med sestavnimi plastmi so raziskovalci uspeli preprečiti razvoj dvoosne toplotne napetosti iz silicija ter stabilizirati plast BaTiO₃ z orientacijo v c osi in povečano tetragonalnostjo. Rezultate raziskave so objavili v ugledni reviji Nature Communications v članku z naslovom Signatures of enhanced out-of-plane polarization in asymmetric BaTiO₃ superlattices integrated on silicon. Delo je nastalo pod vodstvom prof. dr. Gertjan Kosterja, gostujočega znanstvenika Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan".


Arhiv novic

V okviru Slovenskega kemijskega društva se vzpostavlja Sekcija za okolje, katere osnovno poslanstvo bo spodbujanje sodelovanja, povezovanja in izmenjave izkušenj med strokovnjaki z različnih področij kemije, ki se ukvarjajo z okoljskimi tematikami, z namenom ozaveščanja javnosti pri razumevanju aktualnih okoljskih vprašanj in dogodkov. Namen Sekcije za okolje bo tudi spodbujanje pravilne uporabe kemije za ocenjevanje in reševanje okoljskih vprašanj ter obravnava pomembnih vidikov okoljske kemije, ki potrebujejo regulacijo. Poleg tega bo Sekcija za okolje spodbujala vključitev novih vsebin s področja okoljske kemije v izobraževalni sistem ter sodelovala z mednarodnim okoljskimi organizacijami. Mesto predsednika Sekcije za okolje prevzema dr. Marko Štrok, mesto pomočnice in tajnice pa dr. Janja Vidmar, oba sodelavca Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Sekcija vabi k sodelovanju vse strokovnjake z različnih področij kemije in študente s področja okolja, tudi že na letošnjih Slovenskih kemijskih dnevih.


Arhiv novic

Znanstveni sodelavec Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" dr. Klemen Bučar je prejel nagrado Marjana Jermana za najboljšega asistenta na Oddelku za fiziko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Nagrado je fakulteta letos prvič podelila v spomin na odličnega asistenta dr. Marjana Jermana, ki je preminil v letu 2020. Komisija je pri oceni pedagoškega dela upoštevala nivo podanega znanja, razumljivost razlage in relevantnost izbranih primerov, prizadevanje tudi težjo snov približati vsem študentom, pripravljenost na dodatna pojasnila, spodbujanje k sodelovanju, motiviranje za delo, korektnost in točnost pri preverjanjih znanja, dostopnost in odzivnost izven neposrednega pouka ter iskren in spoštljiv odnos do študentov. Dr. Klemen Bučar je nagrado prejel za odlično dolgoletno vodenja Praktikuma v prvem letu študija fizike. Za najboljšega asistenta na Oddelku za matematiko pa je bil izbran dr. Jure Kališnik, ki je zaposlen na FMF UL.


Arhiv novic

Na slavnostni razglasitvi Inženirka leta 2021 je inženirka leta postala dr. Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v družbi Kolektor Group. Cilj projekta Inženirka leta je nasloviti problem "nevidnosti" inženirk v družbi in spoznati, kako zanimivo in pomembno delo opravljajo. Nagrada, ki jo je izročil predsednik države Borut Pahor, je zgled in navdih mlajšim generacijam deklet in spodbuja njihovo odločitev za inženirske poklice. Ta teden je dr. Kovačević postala tudi Ime tedna na Valu 202. Nataša Kovačević je že med študijem kemije postala štipendistka Instituta "Jožef Stefan", kjer je po opravljeni diplomski nalogi na Odseku za fizikalno in organsko kemijo leta 2009 postala tudi mlada raziskovalka in doktorirala leta 2013 na področju zaščite materialov pred korozijo. V Kolektorju je z njeno kemijsko izobrazbo zapihal svež veter. Prinesla je novo znanje, drugačen pogled in energijo. Dr. Kovačević vzdržuje sodelovanje med Odsekom K3 in Kolektor Group na področju zaščite materialov. Iskreno čestitamo!


Arhiv novic

Na osrednjem mednarodnem simpoziju iz fizike osnovnih delcev Lepton Photon sta med več kot 200 predavatelji nastopila tudi prof. dr. Saša Prelovšek Komelj z Odseka za teoretično fiziko in dr. Bojan Hiti z Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Prof. Prelovšek Komeljeva je v preglednem plenarnem predavanju predstavila trenutno teoretično razumevanje običajnih in eksotičnih hadronov. Hadroni so stanja sestavljena iz kvarkov in gluonov, ki jih veže močna sila, nastopajo pa v mnogih različicah. Običajni hadroni vsebujejo dva ali tri valenčne kvarke, najpomembnejša med njimi pa sta proton in nevtron. V zadnjih letih so eksperimenti v trkalnikih odkrili tudi mnogo eksotičnih hadronov, ki vsebujejo štiri ali pet valenčnih kvarkov, razlog za njihov obstoj pa je trenutno predmet intenzivnih raziskav. Dr. Bojan Hiti pa je predstavil predlagano zasnovo sistema za nadgradnjo velikega hadronskega trkalnika (HL‑LHC), vključno z detektorji, elektroniko, mehaniko in storitvami, ter predstavil preliminarne rezultate prvih detektorjev, izdelanih z uporabo njihovega prototipa ASIC.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Jaka Pišljar, Miha Škarabot, Andriy Nych, Matevž Marinčič, Miha Ravnik in Igor Muševič ter sodelavca Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" Alenka Mertelj in Andrej Petelin so skupaj s sodelavci z Univerze v Kalkuti in Assamu iz Indije v reviji Physical Review X objavili znanstevni članek BPIII: Topological Fluid of Skyrmions. V članku so s pomočjo različnih eksperimentalnih tehnik ter numeričnih simulacij razložili do zdaj še nepojasnjeno strukturo modre faze tipa III (BPIII), ki jo najdemo v tekočih kristalih z visoko stopnjo kiralnosti. Pokazali so, da BPIII v debelejših plasteh tvorijo dinamično razurejene skirmionske niti, v tankih plasteh pa ta preide v dvodimenzionalno mrežo skirmionov. V preseku posamezne skirmionske niti molekule tekočega kristala tvorijo vrtinčasto strukturo, podobno magnetnim skirmionom, ki jih v zadnjih desetletjih intenzivno preučujejo zaradi uporabe v spominskih napravah. Zaradi relativno široke temperaturne obstojnosti pri sobni temperaturi takšni tekočekristalni skirmioni predstavljajo alternativno platformo za razvoj skirmionskih naprav, potencialno uporabnih v mehki fotoniki.


Arhiv novic

Ana Mitrović in Janko Kos z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" sta skupaj s sodelavci z Odseka za biokemijo in molekularno biologijo Instituta "Jožef Stefan" Janjo Završnik, Georgyijem Mikhaylovom, Petro Matjan Štefin, Miho Butinarjem in Borisom Turkom ter sodelavci s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani v reviji Cellular and Molecular Life Science (IF = 9,261) objavili članek z naslovom Evaluation of novel cathepsin-X inhibitors in vitro and in vivo and their ability to improve cathepsin-B-directed antitumor therapy. V članku so pokazali, da nov reverzibilni inhibitor katepsina X značilno zmanjša napredovanje tumorjev tako in vitro v funkcijskih testih na celičnih linijah kot in vivo na dveh neodvisnih mišjih modelih. Rezultati potrjujejo, da se inhibicija katepsina B kompenzira s povečanjem aktivnosti in izražanja katepsina X. Hkrati so pokazali, sinergistični učinek sočasne inhibicije sorodnih katepsinov B in X s selektivnimi, reverzibilnimi inhibitorji pri zaviranju procesov napredovanja tumorja. Rezultati raziskave tako predstavljajo inovativen način premagovanja odpornosti na antipeptidazno terapijo in odpirajo nove možnosti za izboljšanje trenutne potitumorne terapije.


Arhiv novic

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" svoje izume in znanja razvijajo v inovacije tudi preko različnih oblik sodelovanj z industrijo. Zelo aktualna možnost razvoja inovacij je tudi ustanovitev odcepljenih podjetij, preko katerih raziskovalci udejanjijo vizijo lastnega poslovnega modela, ki temelji na njihovem raziskovalnem delu. V okviru LJUBLJANA MBA programa je deveta generacija študentov na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v zaključnem konzultacijskem projektu pripravila tržno analizo in finančni načrt, opredelila konkretna partnerstva z možnimi viri financiranja in pridobila interes potencialnih uporabnikov nove tehnologije, za katero raziskovalci z Odseka za tehnologijo površin na IJS, Nacionalnega inštituta za biologijo in Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani razvijajo poslovni model na področju čistejšega okolja. Rezultati projekta bodo raziskovalcem pomagali pri trženju njihove tehnologije, hkrati pa uspešno izvedeni projekt ustvarja dragoceno podlago za nova sodelovanja med raziskovalci s podjetniškimi ambicijami na Institutu in novimi generacijami MBA študentov. Sodelovanje sta zasnovala Center za prenos tehnologij in inovacij na IJS ter Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Tina Arh, dr. Matej Pregelj in prof. dr. Andrej Zorko so odkrili prvo realizacijo kvantne spinske tekočine na trikotni mreži spinov z dominantno Isingovo antiferomagnetno izmenjalno interakcijo. V sodelovanju z raziskovalci z Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ter raziskovalnih institucij iz Indije, Velike Britanije, Francije in ZDA so izvedli obsežno eksperimentalno študijo, ki je pokazala odsotnost magnetnega urejanja in dokazala obstoj spinskih korelacij Isingovega tipa v neodimovem heptatantalatu pri temperaturah velikosti le nekaj deset milikelvinov. Odkritje tako imenovane Isingove spinske tekočine uvaja nov tip tega skrivnostnega kvantno prepletenega stanja snovi, ki ostaja dinamično do najnižjih temperatur. Rezultate raziskave so avtorji objavili v članku The Ising triangular-lattice antiferromagnet neodymium heptatantalate as a quantum spin liquid candidate, ki je nedavno izšel v priznani reviji Nature Materials. Poleg znanstvenega vidika je odkritje potencialno pomembno tudi v luči sodobnih kvantnih tehnologij, saj spinske tekočine veljajo za eno najbolj perspektivnih platform v kvantnem računalništvu.


Arhiv novic

Prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" in nekdanjemu sodelavcu odseka dr. Davidu Škufci je skupaj z raziskovalci Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani in Katalonskega inštituta za raziskave voda ICRA uspel pomemben korak pri učinkovitem čiščenju odpadnih voda. Raziskovalci so razvili analitsko metodo na plinski kromatografiji z masno spektrometrijo (GC-MS) za določanje izbranih novodobnih onesnažil v vodni fazi in v biomasi alg, kar je pripomoglo k razumevanju mehanizmov njihovega odstranjevanja v algnih kulturah; biorazgradnja, adsorbcija in asimilacija. Na laboratorijskem nivoju so za večino od 28 novodobnih onesnažil dosegli do 100 % učinek čiščenja. Za nekatere so dokazali tudi biorazgradnjo. Rezultati bodo prispevali k obvladovanju tveganj za okolje in zdravje človeka pri pridelavi hrane s ponovno uporabo odpadne vode za namakanje v času dolgotrajnih suš kot posledica podnebnih sprememb. Dosežek pa je bil tudi nagrajen kot eden najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2021.


Arhiv novic

V odseku News and Views revije Nature je izšel članek Bozonska tekočina ujeta v majhni napravi, katerega avtorja sta Denis Golež, sodelavec odsekov za teoretično fiziko in za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Zhiyuan Sun z Univerze Harvard. V članku avtorja opisujeta pomen nedavnega odkritja eksotične kvantne tekočine v napravi, sestavljeni iz atomsko tankih plasti polprevodnikov. Ta nenavadna tekočina je tvorjena iz bozonskih delcev ekscitonov, ki so vezani pari elektronov in vrzeli. Delo predstavlja pomemben korak k stabilizaciji Bose-Einsteinovega kondenzata pri visokih temperaturah in praktično ravnovesnih pogojih, čeprav opisani eksperiment še ni dokazal kvantne koherence in superfluidnosti. Avtorja opišeta njuno vizijo razvoja področja, kjer bi uporabili natančne manipulacije na nanoskopski skali za doseganje kvantne koherence. Za konec predlagata uporabo raziskav za koristne naprave, na primer ekscitonski tranzistor, spominske elemente ali celo kvantne simulatorje.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" Anja Stajnko, Agneta Annika Runkel, Tina Kosjek, Janja Snoj Tratnik, Ingrid Falnoga, Darja Mazej in Milena Horvat so v reviji Environmental International objavili znanstveni članek z naslovom Assessment of susceptibility to phthalate and DINCH exposure through CYP and UGT single nucleotide polymorphisms. Avtorji so pri populaciji slovenskih moških in nosečih žensk testirali gensko‑okoljske interakcije - natančneje potencialni vpliv polimorfizmov posameznega nukleotida (SNPs) v genih, ki kodirajo citokrome P450 in UDP‑glukuroniltransferaze, na biotransformacijo ftalatov in DINCH-a. Avtorji so uspeli identificirati dva SNP-ja, ki sta bila povezana z zmanjšano oz. počasnejšo biotransformacijo ftalatov in DINCH-a ter en SNP, ki je bil povezan s povečanim izločanjem presnovkov ftalatov v urinu. Avtorji v članku izpostavijo pomembnost teh genetskih variacij kot biomarkerjev občutljivosti na izpostavljenost ftalatom in DINCH-u pri ljudeh, ki je bila do sedaj še neraziskana.


Arhiv novic

Projekti sodelavcev IJS Odlični v znanosti 2021: Andraž Kocjan z Odseka za nanostrukturne materiale - klinična študija staranja keramike 3Y-TZP v ustnem okolju, Nataša Hojnik in Martina Modic z Odseka za plinsko elektroniko - Razkritje mehanizmov razgradnje in detoksifikacija aflatoksina B1 po obdelavi z zračno plazmo, Miha Ravnik - Ionsko nabiti topološki defekti v nematskih tekočinah, Barbara Koroušić Seljak in Tome Eftimov z Odseka za računalniške sisteme - Vpliv pandemije COVID-19 na prehranske navade, Luka Snoj, vodja Odseka za rektorsko fiziko - Sterilizacija polipropilenskih respiratorjev z uporabo ionizirajočega sevanja v času, sodelavci Odseka za elektronsko keramiko - Razkritje vpliva polarnega nereda na dinamiko elektromehanskega odziva relaksorskih materialov, Aleksandra Rashkovska Koceva in Roman Trobec z Odseka za komunikacijske sisteme - Personalizirano vodenje skritih temperaturnih spremenljivk pri terapevtskem hlajenju kolena v realnem času, Vid Podpečan z Odseka za tehnologije znanja - Razvozlavanje mehanizmov, ki uravnavajo interakcije med rastlinami, mikroorganizmi in členonožci.


Arhiv novic

Doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je z raziskovalci iz Združenega Kraljestva, ZDA in Japonske v reviji Nature Reviews Methods Primers objavil pregledni članek z naslovom Whispering-gallery-mode sensors for biological and physical sensing. V članku avtorji predstavljajo whispering-gallery-mode resonatorje v različnih geometrijah, kot na primer v mikro sferah, mikro toroidih, mikro kapilarah in mikro obročih. Whispering-gallery-mode resonatorje si lahko predstavljamo kot majhne interferometre, ki s pomočjo večkratnega prehoda svetlobe skozi njih omogočajo zelo natančne meritve na mikro in nano skali, vključno z zaznavanjem posameznih molekul in ionov. Avtorji v članku pišejo o različnih senzoričnih mehanizmih, ki temeljijo na razcepitvi in premiku optičnih načinov ter na optomehanskih in optoplazmonskih efektih. Pregled uporabe senzorjev in eksperimentalnih rezultatov zajema in vivo senzoriko, zaznavanje posameznih molekul, žiroskope in kvantno elektrodinamiko v mikroresonatorjih.


Arhiv novic

Generalna skupščina Združenja evropskih jedrskih strokovnjakov European Nuclear Society (ENS) je 10. decembra 2021 na predlog Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije za predsednika v letih 2022 in 2023 izvolila prof. dr. Leona Cizlja, vodjo Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan". Prof. Cizelj kot profesor za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani aktivno prispeva k prenosu znanja med generacijami: "Svet sloni na ramenih naslednjih generacij, katerim moramo omogočiti delo v zelo konkurenčnem okolju v prihodnosti."
ENS združuje več kot 12.000 jedrskih strokovnjakov iz Evropske skupnosti, Velike Britanije in Izraela, organizira znanstvene konference, strokovne posvete in komunikacijo o jedrski znanosti in tehnologijah. Predsedovanje združenju v času, ko jedrska energija in z njo povezane raziskave postajajo vse bolj pomemben element zagotavljanja nizko-ogljične prihodnosti, je veliko priznanje slovenskim jedrskim raziskovalcem, stroki, Institutu "Jožef Stefan" in prof. dr. Leonu Cizlju osebno.


Arhiv novic

10. decembra 2021 so v Cankarjevem domu podelili nagrade in priznanja Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti v letu 2021. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor. Tudi tokrat so med dobitniki nagrad in priznanj sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju presevne elektronske mikroskopije materialov je prejel prof. dr. Goran Dražić, Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju raziskav hidratacije in termoodzivnih hidrogelov dr. Matej Kanduč, Zoisovo priznanje za raziskave na področju modeliranja struktur in resonančnega odziva večdimenzionalnih termotropnih faz prof. dr. Nataša Vaupotič. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj metod za merjenje absorpcije aerosolov so prejeli dr. Luka Drinovec, izr. prof. dr. Griša Močnik ter razvojni skupini podjetij Aerosol, d. o. o. in Robomed, d. o. o., Puhovo nagrado za življenjsko delo za dosežke na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij pa je prejela prof. dr. Borka Jerman Blažič. Čestitamo!


Arhiv novic

Skupina raziskovalcev mednarodnega konzorcija projekta MinE iz 22 držav, ki raziskuje genetske vzroke amiotrofične lateralne skleroze (ALS), je dodatno odkrila nove gene, katerih patološke variante povečajo tveganje za ALS. Skupno število genov je zdaj 15. V raziskavi so bili dodatno potrjeni že znani geni, povezani z ALS, ter raziskane podobnosti z drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi. Rezultati raziskave, objavljeni v Nature Genetics, nakazujejo na okvaro pri avtofagiji, ki odstranjuje poškodovane in odvečne proteine, ter na bolezenske poškodbe v transportu, ki ga posredujejo vezikli. Hkrati pa raziskava vzpostavlja tudi vzročno povezavo bolezni z višjim nivojem holesterola. S temi odkritji se odpirajo tudi nove možnosti iskanja zdravil, ki bi bila usmerjena v raziskavi razkrite biološke procese. Poleg slovenskih bolnikov so kot soavtorji študije sodelovali prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" ter sodelavec Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Metka Ravnik-Glavač, prof. dr. Damjan Glavač, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Janez Zidar.


Arhiv novic

Neelakandan M Santhosh je s sodelavci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" objavil znanstveni članek Advancing Li-ion storage performance with hybrid vertical carbon/Ni3S2-based electrodes v sodelovanju z raziskovalci univerze Kyung Hee v Južni Koreji. Avtorji opisujejo hitro in zanesljivo metodo za razvoj hibridnih nanostrukturnih elektrodnih materialov za izboljšanje zmogljivosti Li-ionskega shranjevanja v baterijah. S ciljem razvoja materialov za prihodnje generacije naprav, namenjenih shranjevanju energije, so raziskovalci uspešno izdelali hibridni elektrodni material iz ogljikovih nanocevk in nikljevega sulfida. Pripravljeni elektrodni material ima višjo zmogljivost shranjevanja elektrokemijske energije od večine konkurenčnih elektrodnih materialov, kar se pripisuje ultra visoki specifični kapaciteti in odlični dolgoročni stabilnosti. Razvoj zmogljivih energetskih materialov je ključnega pomena zaradi povečanega povpraševanja po alternativnih virih energije in vse večjih energijskih potrebah. Ugotovitve bi tako lahko vodile do novega pristopa k zasnovi cenovno ugodnih baterijskih materialov naslednjih generacij.


Arhiv novic

Jeffrey C. Everts in Miha Ravnik z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta v članku predstavila podrobno raziskavo vplivov singularnih topoloških defektov na porazdelitev ionov v kompleksnih nematskih tekočinah. Avtorja sta uspela s teoretičnim modelom pokazati, da lahko topološki defekti v nematskih elektrolitih delujejo kot območja za lokalno ločevanje električnega naboja. Pri tem se tvorijo električno nabita jedra singularnih topoloških, ki so v izbranih geometrijah obdani z električnimi več-sloji. Take porazdelitve ionov so posplošitev električnih dvojnih slojev, ki jih poznamo v izotropnih elektrolitih. Avtorja posebej pokažeta, da se ioni zelo učinkovito sklapljajo z jedri defektov v orientacijski urejenosti preko mehanizma ionske topnosti, z okoliškimi deformacijami orientacijskega ureditvenega polja pa preko mehanizma fleksoelektričnosti. Raziskava je pomemben prispevek k razumevanju elektrostatskih mehanizmov pri urejanju kompleksnih anizotropnih mehkih snoveh.


Arhiv novic

Odsek za odprte sisteme in mreže Instituta "Jožef Stefan" je s spletnim dogodkom obeležil 30. obletnico prve internetne povezave v Sloveniji. Kot je povedala prof. dr. Borka Jerman Blažič, so prvo internetno povezavo v Sloveniji vzpostavili 27. novembra 1991, ko so paketke IP iz Ljubljane poslali v usmerjevalnik na Inštitutu za fiziko in matematiko v Amsterdamu in od tam v svetovni internet. Internet je bil takrat akademsko omrežje, ki je omogočalo kar nekaj storitev do pojava spleta: e‑pošto, prenos datotek, novičarske platforme, storitve iskanja (gopher) in podobno. Proti koncu 20. stoletja pa se je internet razširil po celem svetu. "Danes nam gre dobro pri širokopasovnem internetu, kjer je Slovenija po večini parametrov Evropske komisije nad evropskim povprečjem, nekoliko slabše pa se Slovenija izkaže pri uporabi interneta. Namreč, interneta ni nikoli uporabilo 11 odstotkov prebivalstva, pod povprečjem EU pa smo tudi pri rednih (85 %) in pogostih (76 %) uporabnikih interneta.", je še razložila Jerman Blažičeva.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" je 22. novembra 2021 na delavnici »Dan FAIR v Sloveniji – Znanost sreča podjetništvo« virtualno gostil predstavnike centra FAIR. FAIR v Darmstadtu v Nemčiji bo eden največjih centrov pospeševalnikov za temeljne raziskave na svetu, bo laboratorij, v katerem bodo proizvajali in raziskovali snov, ki običajno obstaja le v globini vesolja. Tako bodo raziskovalci dobili vpogled v strukturo snovi in evolucijo vesolja od Velikega poka pa do danes. V projekt izgradnje so poleg Slovenije vključene še Finska, Francija, Indija, Nemčija (gostiteljica), Poljska, Romunija, Rusija, Švedska, Združeno kraljestvo (pridruženi partner) in Češka (aspirativni partner), skupno pa 3000 znanstvenikov iz več kot petdesetih držav. Z Instituta "Jožef Stefan" sodelujejo raziskovalci Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij in številni študentje. V okviru delavnice sta Institut "Jožef Stefan" in Univerza v Ljubljani podpisala tudi dogovor o sodelovanju in se pridružila FAIR GET_INvolved programu s širokom naborom možnosti raziskovanja.


Arhiv novic

18. novembra 2021 je Evropska komisija imenovala prvi upravni odbor Evropskega inovacijskega sveta (European Innovation Council - EIC) z mandatom do leta 2023. Med člane odbora je bila imenovana tudi dr. Špela Stres, MBA, LLM, sicer vodja Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu "Jožef Stefan". Evropski inovacijski svet v novi evropski finančni perspektivi 2021-2027 predstavlja tretji steber programa Obzorje Evropa. Kot največja iniciativa za inoviranje v Evropi, bo EIC finančno podprl inovativne raziskovalce in podjetnike pri razvoju in implementaciji prelomnih tehnologij in inovacij. Upravni odbor ima močno vlogo pri usmerjanju izvajanja EIC kot vodilnega evropskega inovacijskega programa s proračunom 10 milijard EUR, ki podpira inovacije v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Nepovratna sredstva v višini do 5 mio EUR na projekt so zagotovljena tudi za izvedbo prebojnih bazičnih raziskav od TRL 2 naprej. Upravni odbor bo zlasti svetoval o strategiji, delovnem programu in tematskih portfeljih EIC ter o širših zadevah inovacijske politike. Člani upravnega odbora naloge odbora izvajajo v svojem imenu.


Arhiv novic

Državni zbor RS je 18. novembra 2021 soglasno sprejel Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je intenzivno nastajal več kot pol desetletja in sta ga strokovna ter splošna javnost težko pričakovali. Zakon je nastajal ob visoki podpori deležnikov in prinaša številne pomembne rešitve. Med drugim ureja financiranje na način, ki omogoča stabilnost in avtonomen razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev. Zakon bo omogočal vzpostavitev pogojev, da Slovenija postane mednarodno privlačna destinacija za raziskovalno delo, s poudarkom na vračanju slovenskih raziskovalcev v Slovenijo, prinaša pa tudi stimulativno nagrajevanje uspešnih raziskovalcev. Ciljna vrednost je nameniti 1 odstotek BDP javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo 0,08 % BDP na letni ravni, kar naj bi do leta 2025 pomenilo dvakrat več sredstev. S sprejemom tako pomembnega zakona bo država ustvarila pogoje za hitrejši razvoj in boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor ter učinkoviteje uporabila znanje v gospodarstvu.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" se pridružuje članom Rektorske konference in Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije v skupnem pozivu k cepljenju proti covidu-19.
V sporočilu za javnost dne 18. novembra 2021 smo poudarili pomen skupnega boja proti epidemiji covid-19 in pozvali k zaupanju v znanost. Opozorili smo, da je v času koronavirusa vprašanje zaupanja v znanost dobilo še večji pomen; cepiva so eden ključnih znanstvenih dosežkov, ki so doslej rešila več življenj kot katerokoli drugo zdravilo. "Po svetu so izkoreninila vrsto nevarnih, smrtonosnih bolezni, kot so otroška paraliza, ošpice in črne koze. Še pred pojavom koronavirusa so cepiva vsako minuto rešila več kot pet življenj in tako preprečila do tri milijone smrti na leto."
Pozvali smo tudi k spoštovanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa. Ob tem smo spomnili na primanjkljaj zdravstvenega osebja, ki v bolnišnicah skrbi za covidne bolnike. "Lahko jim pomagamo. Z odgovornim ravnanjem do sebe, do najbližjih, do družbe."


Arhiv novic

Na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" postavljajo nov robotiziran laboratorij za avtonomno raziskovanje novih materialov, ki napoveduje desetkrat hitrejšo pot do uporabe novih materialov. Pri izpeljavi tega obsežnega projekta tesno sodelujejo tudi z Zarjo Elektroniko, ki jim zaradi svojih izkušenj z roboti kot veliki partner pomaga na več pomembnih področjih. Najsodobnejši laboratorij bo omogočal nov način znanstvenega raziskovanja, povezal bo področja znanosti o materialih, robotike, elektronike in informacijske tehnologije. Dr. Luka Suhadolnik, znanstveni sodelavec IJS in vodja projekta: »Z razvojem novih tehnologij bomo omogočili natančno pridobivanje informacij o raziskovalnih procesih in razumevanje osnovnih principov delovanja materialov. S pomočjo strojnega učenja in umetne inteligence pa je cilj vzpostaviti avtonomno raziskovanje, ki bo v prihodnosti temeljilo na inverznem dizajnu. To pomeni, da bomo lahko razvili nov material na podlagi vnosa njegovih končnih lastnosti.« V projektu poleg slovenskih sodelujejo tudi partnerji s Švedske, Finske in Nemčije.


Arhiv novic

Sodelavci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" so skupaj s tujimi partnerji v okviru projekta H2020 FET-Open »Pegasus« razvili nov in zeleni pristop v procesnem inženiringu grafenskih nanostruktur v sklopu razvoja materialov, namenjenih shranjevanju energije s trajnostnimi sistemi. Raziskovalci poročajo o razvoju in demonstraciji ene izmed najhitrejših metod za sintezo grafena, dopiranega z dušikom, in hkratno vključitev nanodelcev kovinskih oksidov in sulfidov v grafenske plasti. Avtorji razkrivajo, da imajo proizvedeni hibridi grafena višjo kakovost in nižje proizvodne stroške kot komercialno dostopen grafen. Proizvodna metoda ne vključuje kompleksnih kemičnih obdelav in je okolju prijazna, saj temelji na uporabi mikrovalovne plazme in nima izpustov v okolje. Proizvedeni hibridni nanomateriali pa odpirajo široke možnosti za različne aplikacije, zlasti na prodročju shranjevanja energije. Znanstveni članek N-Graphene-Metal-oxide(sulfide) Hybrid Nanostructures: Single-Step Plasma-Enabled Approach for Energy Storage Applications je objavljen v reviji Chemical Engeenering Journal, procesni pristop pa zaščiten.


Arhiv novic

Raziskovalec Jan Rozman z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je skupaj s kolegi iz ZDA z eksperimentalno analizo velikosti klonov v jajčni kamrici vinske mušice in s teoretičnimi simulacijami rasti mreže sklopljenih celic pokazal, da nastanek dominantnih klonov v jajčni kamrici lahko razloži sklopitev celičnih delitev. Dominantne klone vse pogosteje odkrivamo pri razvoju živali, a njihove biološke vloge še ne razumemo povsem. Spoznanja, ki so bila objavljena v prestižni reviji Nature Physics, kažejo na nov možen mehanizem nastanka dominantnih klonov in prinašajo dodatne dokaze o vznemirljivi naravi celičnega cikla. Raziskovanje je potekalo v dveh delih. Jan Rozman je sodeloval pri drugemu delu projekta, iskanju teoretične razlage za opaženo prisotnost dominantnih klonov. Z raziskavami fizikalnih modelov epitelija se raziskovalci Odseka za teoretično fiziko ukvarjajo že več kot deset let. Razumevanje delovanja tkiv, kot je epitelij, je namreč potrebno tudi na fizikalni ravni, saj so zelo pomembna pri nastanku raznih organizmov, bistvena za njihovo zgradbo in vključena v nastanek različnih bolezni.


Arhiv novic

V okviru World Manufacturing Week je Center Tovarne prihodnosti (ToP) Instituta "Jožef Stefan" skupaj s predstavniki EUSALP regij in projektnimi partnerji projekta Circular 4.0 organiziral dogodek z naslovom - Digitalization and circular economy for SMEs sustainable and resilient growth: an EUSALP perspective. Na dogodku, kjer je bil uvodni govorec dr. Janez Potočnik, so bile predstavljene dobre prakse dvojnega prehoda podjetij, zelene tehnološke rešitve za področje proizvodnje, kmetijstva, gradbeništva iz alpske regije in orodja za določanje stopnje digitalne in krožne zrelosti. Predstavljeni sta bili tudi dve tehnološki rešitvi Instituta "Jožef Stefan": Reciklaža magnetov prof. dr. Kristine Žužek Rožman z Odseka za nanostrukturne materiale in Penjeno steklo kot izolacijski material dr. Jakoba König z Odseka za raziskave sodobnih materialov. Vodja Centra ToP Rudi Panjtar je moderiral področje proizvodnje in sodeloval pri pripravi zaključnega poročila letošnjega World manufacturing foruma WMReport 2021 - Digitally Enabled Circular Manufacturing.


Arhiv novic

Matej Krajnc in Clément Zankoc z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s Tomerjem Sternom z Univerze Princeton v reviji Physical Review Letters objavila članek Active Instability and Nonlinear Dynamics of Cell-Cell Junctions. Avtorji so raziskali teoretični model dinamike medceličnih stikov v enoslojnih epitelijskih tkivih. Predlagali so nov mehanizem aktivnega preoblikovanja tkiv preko nestabilnosti v aktinsko-miozinskem celičnem korteksu, ki vodi v kritičen kolaps medceličnih stikov. V okolici faznega prehoda trdnina-tekočina se tkiva na lokalne sile na medceličnih stikih odzivajo močno nelinearno. Avtorji so pokazali, da lahko te nelinearnosti stabilizirajo kolaps in sistem ujamejo v limitni cikel ali pa v bistabilno stanje, kjer medcelični stiki preklapljajo med dvema linearno stabilnima dolžinama. Eden glavnih prispevkov dela je teza, da se celični stiki ne odzivajo zgolj pasivno na aktivne sile generirane v celičnem korteksu, pač pa je njihova kinematika s temi silami v povratni zanki.


Arhiv novic

10. novembra 2021 je aplikacija VešKajJeš, ki je plod sodelovanja Inštituta za nutricionistiko, Zveze potrošnikov Slovenije, Instituta "Jožef Stefan", Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstva za zdravje RS ponudila še eno novost, saj omogoča tudi prikaz informacije o dodanih sladilih v izdelkih. Vedno več potrošnikov pri izbiri živil in pijač namenja posebno pozornost vsebnosti sladkorja, zato izbirajo živila z manj sladkorja, hkrati pa ne želijo posegati po izdelkih s sladili.
Prav nadgrajena aplikacija VešKajJeš bo uporabnikom pri tem v veliko pomoč. Prehranski semafor za sladkor se pri izdelkih s sladili obarva sivo. Dejstvo je, da delež sladil strmo narašča, predvsem pri brezalkoholnih pijačah. Po podatkih pravkar objavljene raziskave je bilo na slovenskem tržišču največje povečanje rabe sladil ugotovljeno pri energijskih pijačah - kar za 144 odstotkov. Naš nasvet: za žejo izberite vodo iz pipe, kadar posegate po ustekleničenih brezalkoholnih pijačah pa so najboljša izbira aromatizirane vode.


Arhiv novic

Fizikalno obnašanje anizotropnih nabitih koloidih delcev v kompleksnih tekočinah z nematsko urejenostjo je določeno z njihovo materialno dielektrično anizotropijo. Skupaj z eksperimentalno skupino prof. Ivana Smalyukha z Univerze v Koloradu - Boulder sta Jeffrey C. Everts in Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" v Science Advances pokazala anizotropno elektrostatsko senčenje nabitih koloidnih delcev v nematskem elektrolitu. Elektrostatski potencial in parske interakcije upadajo z anizotropno Debyevo dolžino senčenja, drugače kot v izotropnih elektrolitih, kjer je senčitvena dolžina konstantna. Koloidni delci kompleksne oblike v nematskem mediju se uporabljajo kot eksperimentalni modelski sistem in pokažejo kompetitivnost anizotropnih elastičnih in elektrostatskih parskih interakcij za različne koloidne površinske naboje, od nevtralnih do visokih, kar nadalje vodi do metastabilnih delčnih stanj. Delo prispeva k razumevanju elektrostatskega senčenja v nematskih anizotropnih medijih.


Arhiv novic

Sodelavec Odseka za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" Blaž Bertalanič je s soavtorji dr. Halilom Yetginon, dr. Gregorjem Cerarjem in dr. Carolino Fortuna na mednarodni konferenci IEEE 17th International Conference on Wireless and Mobile Computing, Networking and Communications WiMob'2021 prejel nagrado za najboljši študentski članek z naslovom "A Deep Learning Model for Anomalous Wireless Link Detection". V prispevku so predstavili zasnovo in razvoj avtomatskega razpoznavalnika anomalij na povezavah med napravami v brezžičnih omrežjih. Z nenehnim povečevanjem števila naprav, ki se povezujejo v brezžična omrežja, postaja ročno upravljanje in nadzor slednjih vse bolj zahtevno. Z avtomatskim zaznavanjem in prepoznavanjem značilnosti v signalih, ki kažejo na odstopanje od pričakovanega delovanja, lahko močno skrajšamo odzivni čas za odpravo napak in posledično skrajšamo izpade kritičnih storitev in z njimi povezane stroške. Takšni nadzorni algoritmi bodo ključni za zanesljivo obratovanje in upravljanje brezžičnih omrežij prihodnosti.


Arhiv novic

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut "Jožef Stefan" sta 4. novembra 2021 v Peterlinovem paviljonu ob hkratnem prenosu preko videokonferenčnega sistema zoom že tretjič podelila Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Zbrane sta nagovorila dekan FMF UL prof. dr. Tomaž Košir in ministrica prof. dr. Simona Kustec. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel prof. dr. Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in z Instituta "Jožef Stefan". Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike je prejel doc dr. Uroš Tkalec s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" za raziskovalno delo na področju neravnovesnih kompleksnih tekočin, objavljeno v reviji Nature Communications. Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike je prejel prof. dr. Martin Čopič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in z Instituta "Jožef Stefan". Čestitamo!


Arhiv novic

Sodelavcem Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" je uspelo razviti novo metodo za neposredno in ciljno zaznavo nevarnih, naravno prisotnih mikotoksinov brez njihovega predhodnega označevanja, ki temelji na nanoplazmonskem senzorju. Razviti senzor temelji na z zlatom prekritih ogljikovih nanocevkah, sintetiziranih s pomočjo plazme. Te nanocevke z vgrajenimi Ni nanodelci omogočajo izboljšan optični odziv, prilagodljivost in robustnost. S pomočjo Ramanske spektroskopije lahko z omenjenim senzorjem zaznamo tudi izjemno majhne količine molekul na nivoju ppb. Sodelavci razkrivajo, da je mogoče s takšno zaznavo ultra-nizkih količin tudi natančno prepoznati spektralne lastnosti posameznih toksinov, kar vodi v izjemen napredek pri raziskavah in zaznavi nevarnih mikotoksinov. Ti sekundarni metaboliti, ki jih proizvajajo plesni, pogosto prisotne predvsem v žitaricah, so znani karcinogeni. Članek Label-Free Mycotoxin Raman Identification by High-Performing Plasmonic Vertical Carbon Nanostructures je bil objavljen v ugledni reviji Small.


Arhiv novic

Magneti na osnovi sistema Nd–Fe–B, neobhodni za prehod v nizkoogljično družbo, vsebujejo med 28‑35 ut. % elementov redkih zemelj, kot so Nd, Pr, Tb in Dy. Kot taki, odsluženi magneti predstavljajo pomemben sekundarni vir omenjenih redkih zemelj, ki jih EU ocenjuje kot najbolj kritične surovine. Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" dr. Xuan Xu, prof. Sašo Šturm in prof. Kristina Žužek Rožman so na Mednarodni razstavi ARCA v Zagrebu osvojili srebrno medaljo za inovacijo »Enviromentally friendly and energy effecient method for recovery of rare earth elements«. Nagrado so prejeli za razvito novo metodo recikliranja kritičnih surovin redkih zemelj iz trajnih magnetov, s čimer so prispevali k bolj zeleni Evropi. Razvita metoda (v okviru projekta MSCA DEMETER), ki temelji na elektrokemijskih postopkih, je okolju prijazna in varčna.
Inovacija je bila na sejmu predstavljena v sodelovanju s Centrom za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan".


Arhiv novic

Evropska komisija se je odločila, da v določenih evropskih regijah poskusi z delovno intenzivnim razpisom s kratkim rokom izvedbe šestih mesecev. Glavno vodilo je bila hitra uvedba pametnih tehnologij in procesov v obstoječo industrijsko proizvodnjo skladno s smernicami Industrije 4.0. SRIP ToP Institua "Jožef Stefan" je v ta namen formiral projektno skupino za HIA (2019) in pripravil projektno nalogo, na podlagi katere je septembra 2020 razvojni center TECOS ob predhodnih usklajevanjih z Evropsko Komisijo, SRIP ToP ter svetovalnim podjetjem N-ABLE objavil pilotni razpis “High Impact Action for Industrial Transition”. Ena izmed odobrenih prijav je pripadla tudi podjetjema Elvez d.o.o. in Plasmadis d.o.o. (spin-off podjetje strokovnjakov IJS za področje plazemskih tehnologij). Podjetje Elvez je v projektu sodelovalo kot ponudnik obstoječe komercialne tehnologije za plazemsko podprt nanos zaščitnih plasti, podjetje Plasmadis pa kot ponudnik inovativnih rešitev s področja plazemskih tehnologij, diagnostike plazme in kontrole procesov.


Arhiv novic

V okviru 14. mednarodne konference za prenos tehnologij, ki jo organizira Center za prenos tehnologij in inovacij na IJS, sta bili podeljeni nagradi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). WIPO Medal for Inventors je prejela izr. prof. dr. Marta Klanjšek Gunde, raziskovalka Kemijskega inštituta, inovatorka ter so-ustanoviteljica podjetja MyCol. WIPO IP Enterprise Trophy pa so prejeli v podjetju GEM motors d.o.o.. V podjetju aktivno sodelujejo s številnimi javno-raziskovalnimi organizacijami. Imajo jasno strategijo upravljanja z intelektualno lastnino ter patente po vsem svetu. Njihova patentirana tehnologija elektromotorja in krmilnika vgrajenega v kolo električnega vozila je bila predstavljena na številnih mednarodnih dogodkih ter v kampanjah za promocijo urbane e-mobilnosti. WIPO deluje v okviru OZN kot krovna agencija za zagotavljanje in širitev varstva intelektualne lastnine v svetu, njene nagrade pa pomagajo oblikovati kulturo, v kateri se spodbuja in ceni inovativnost in ustvarjalnost. Čestitamo!


Arhiv novic

14. oktobra 2021 je pod taktirko Centra za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan" potekala 14. Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij. Zbrane sta pozdravila državna sekretarja na MIZŠ in MGRT prof. dr. Mitja Slavinec in gospod Simon Zajc ter direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar. Na zaključni slovesnosti so podelili nagrado za najboljšo inovacijo iz javno-raziskovalnih organizacij, prejeli pa sta jo dve zmagoviti ekipi raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan": Andrej Seljak, Rok Dolenec, Rok Pestotnik, Matija Milanič, Peter Križan in Samo Korpar za predstavitev sistema za merjenje življenjskega časa fluorescence, Ita Junkar, Metka Benčina, Rok Zaplotnik in Matic Resnik pa za novi postopek obdelave površin za medicinske pripomočke, zlasti žilne opornice. Nagrada se v okviru Mednarodne konference za prenos tehnologij podeljuje že 13 let, v tem obdobju pa je Center za prenos tehnologij in inovacij zmagovalnim ekipam podelil nagrade v vrednosti preko 55.000 eurov. Čestitamo!


Arhiv novic

Od 22. do 24. septembra 2021 je v Portorožu potekala tradicionalna konferenca slovenskih kemikov s tujimi gosti Slovenski kemijski dnevi 2021. Letošnja konferenca sovpada tudi s 70. obletnico Slovenskega kemijskega društva, zaradi česar je bila udeležba rekordna. Vsako leto na konferenci podelijo nagrade mladim raziskovalcem in študentom za najboljše predavanje in poster. Letos so mladi raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan", v konkurenci z vrstniki z Univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici ter Kemijskega Inštituta, slavili kar trikrat. Prejeli so namreč vse tri nagrade za najboljše predavanje: 1. mesto Matjaž Dlouhy z Odseka za fizikalno in anorgansko kemijo (v imenu nagrajenca nagrado prevzel doc. dr. Anton Kokalj), 2. mesto Sebastjan Nemec z Odseka za sintezo materialov, 3. mesto pa je Oana-Andreea Condurache z Odseka za elektronsko keramiko delila z Anžetom Ivančičem s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Nagrajencem iskreno čestitamo.


Arhiv novic

Skupina ameriških raziskovalcev pod vodstvom Xiaoguang Wanga, s katero je zadnji dve leti intenzivno sodeloval doc. dr. Uroš Tkalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", je v reviji Science Advances objavila članek o nastavljivih spolzkih površinah za mikrofluidične aplikacije na osnovi tekočih kristalov. Avtorji poročajo o neodvisni manipulaciji mobilnosti in kemijske sestave kapljic vode na mezofazah z zaporedjem faznih prehodov. Na drsenje kapljic primarno vpliva pozicijski red tekoče kristalnih molekul, prenos kemikalij v vodni medij pa je odvisen od njihove orientacijske urejenosti in prisotnosti ionov. Na ta način je mogoče izjemno učinkovito odstranjevati ione težkih kovin iz vode, pri čemer se polzeče kapljice vode ne lepijo na podlago. Rezultati odpirajo številne možnosti uporabe z anizotropno tekočino impregniranih poroznih površin, kot so kapljični mikroreaktorji, kontrolirano sproščanje aktivnih snovi in dostava učinkovin, tudi na primer za dostavo zdravil in vivo.


Arhiv novic

Mladinska sekcija evropskega jedrskega združenja vsaki dve leti organizira forum mladih, European Nuclear Young Generation Forum. Na njem mladi jedrski strokovnjaki predstavijo svoja raziskovalna dognanja ter delijo izkušnje s trenutno najaktualnejših tem na področju jedrske energije. Na letošnji konferenci v Tarragoni v Španiji, ki je združila okoli dvesto mladih jedrskih strokovnjakov iz Evrope, so bile glavne teme: majhni modularni reaktorji, energetska tranzicija in vloga jedrske energije, radioaktivni odpadki ter preboji na področju jedrskega goriva in materialov. Na konferenci je bilo poleg ustnih predstavitev in posterjev več vabljenih predavanj, okroglih miz ter enajst delavnic. Na letošnjem srečanju je nagrado za najboljši prispevek tehničnega dela dobil doktorski študent na Odseku za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" Janez Kokalj za prispevek “Model for premixed layer formation in stratified fuel-coolant configuration and its application”, pripravljen pod mentorstvom dr. Mitje Uršiča in dr. Matjaža Leskovarja.


Arhiv novic

Skupina z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom dr. Aleša Berleca sodeluje v mednarodnem projektu Cell4Chem, s polnim naslovom Inženirstvo mikrobnih skupnosti za pretvorbo lignoceluloze v srednje-verižne karboksilate. Konec septembra je v virtualni obliki potekal "Kickoff Meeting" projekta, ki poteka v okviru ERA-Net CoBioTech in je 1. julija 2021 pričel s triletnim financiranjem. Glavni cilj projekta je zagotoviti nova orodja in strategije za pridobivanje specialnih kemikalij kaproata in kaprilata iz trajnostnih hranil, kot so agro-industrijski odpadki, s čimer bi nadomestili trenutno uporabo palmovega in kokosovega olja. Projektni partnerji, poleg Instituta "Jožef Stefan" še Laboratoire de Chimie Bacterienne iz Francije, Norwegian University of Science and Technology iz Norveške, University of Santiago de Compostela iz Španije in nemški BlueMethano GmbH, bodo skušali navedeni cilj doseči z načrtovanjem in usmerjanjem mikrobnih konzorcijev z uporabo biotehnoloških, sintezno bioloških in bioinformatičnih pristopov ter pristopov sistemske biologije.


Arhiv novic

Dvajset let dela raziskovalcev Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Igorja Mekjaviča je v petek, 1. oktobra 2021 obeležilo nov mejnik. V Nordijskem centru Planica so v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, Ministrstvoma za izobraževanje, znanost in šport ter za gospodarski razvoj in tehnologijo slovesno zagnali »človeško centrifugo« in tako otvorili Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan". Novi laboratorij ponuja možnost prebojnih mednarodnih in interdisciplinarnih raziskav, ki bo nedvomno privabila slovenske in tuje znanstvenike k sodelovanju na področju vesoljske fiziologije in medicine, s čimer bo slovensko znanje še bolj prisotno pri prihodnjem odkrivanju vesolja. Laboratorij bo prispeval k raziskavam za ohranjanje zdravja in dobrega počutja astronavtov med prihodnjimi misijami v vesolje, hkrati pa tudi ljudi za življenje na Zemlji, Slovenija pa se bo postavila ob bok najuspešnejšim državam na svetu ter Franciji in Nemčiji s podobnima laboratorijema.


Arhiv novic

Raziskovalci skupine za organsko analizo Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Ester Heath so v reviji Science of the total Environment objavili rezultate raziskave o prisotnosti ostankov dovoljenih in prepovedanih drog ter zdravil, ki se zlorabljajo v izobraževalnih institucijah v Sloveniji. V šolskem letu 2018/2019 so postopek epidemiologije na osnovi odpadnih vod (Wastewater-based epidemiology WBE) izvedli tudi na odpadnih vodah 44 osnovnih in srednjih šol ter visokošolskih izobraževalnih institucij iz urbanih in neurbanih področij v šestih slovenskih občinah. Po pričakovanjih so najpogosteje zaznali ostanke nikotina, alkohola in kanabisa, dokazali pa so tudi prisotnost ostankov morfija in kodeina ter stimulansov, predvsem kokaina. Rezultati so pokazali razliko v razširjenosti drog med različnimi nivoji izobraževanja, geografsko lokacijo in stopnjo urbanizacije.
Širša predstavitev je bila v četrtek, 30. septembra 2021 ob 19h v okviru predavanj Znanost na cesti.


Arhiv novic

Raziskovalci z Odseka za reaktorsko fiziko in reaktorja TRIGA Instituta "Jožef Stefan" so skupaj z raziskovalci z Lancaster University in Aston University iz Velike Britanije eksperimentalno demonstrirali in v članku v reviji Nature Communications Chemistry Nuclear-driven production of renewable fuel additives from waste organics predstavili, da lahko ionizirajoče sevanje iz jedrskih elektrarn in izrabljenega jedrskega goriva uporabimo za pretvorbo odpadnih kemikalij v koristne. V konkretnem primeru so glicerol, ki je odpadni produkt pri proizvodnji biogoriv, pretvorili v solketal, ki se lahko uporabi kot dodatek biogorivom in tako zmanjša njihovo porabo. Z uporabo računskih orodij za transport delcev so izračunali, da bi na tak način lahko v celotni EU proizvedli 10 000 ton solketala na leto. Odkritje je odprlo popolnoma nove možnosti za uporabo sevanja iz jedrskih elektrarn in skladišč izrabljenega jedrskega goriva za pretvorbo odpadnih kemikalij in je eden od pomembnih korakov na poti k trajnostnemu razvoju.


Arhiv novic

Dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v razdelku News & Views revije Nature Physics na povabilo urednika objavil članek z naslovom Singlets singled out. V članku avtor poda svoj pogled na dosežke v isti reviji objavljenega članka Emergence of spin singlets with inhomogeneous gaps in the kagome lattice Heisenberg antiferromagnets Zn-barlowite and herbertsmithite raziskovalne skupine prof. Imaia z McMaster University v Kanadi. V tem članku avtorji poročajo o postopni tvorbi spinskih singletov v dveh kvantnih magnetih z mrežo kagome, s čimer naredijo pomemben korak k rešitvi uganke osnovnega stanja tega arhetipskega magneta. Razdelek News & Views vsebuje kratke članke, ki povzemajo vsebino po urednikovem mnenju pomembnejših in vplivnejših nedavnih raziskovalnih del na način, dostopen širšemu bralstvu. Avtorje člankov v razdelku News & Views uredniki izberejo izmed tistih recenzentov ustreznih raziskovalnih člankov, ki so med recenzijo nanje naredili najboljši vtis.


Arhiv novic

Janja Božič, Helena Motaln, Anja Pucer Janež in Lara Markič pod vodstvom prof. dr. Borisa Roglja z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci iz Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije v reviji Brain identificirali interakcije proteinov, ki ob nezdravem kopičenju na napačnem mestu lahko povzročajo nevrodegenerativne bolezni frontotemporalno demenco (FTD) in amiotrofično lateralno sklerozo (ALS). Z visokozmogljivimi presejalnimi metodami so identificirali proteine, ki se vežejo z dipeptidnimi ponovitvami C9ORF72 v živih celicah. Uspelo jim je ovrednotiti učinek vezave dipeptidne ponovitve s proteinom VCP (Valosin containing protein), ki sodeluje pri razgradnji proteinov v celicah, pri »čiščenju« celic in vzdrževanju njihove normalne proteostaze. Ugotovili so, da dipeptidne ponovitve onemogočijo delovanje VCP, porušijo proteostazo in škodijo živčnim celicam, kar lahko vodi v razvoj nevrodegenerativne bolezni. Izsledki raziskav bodo pomembno prispevali k določanju vzrokov in razvoju strategij za zdravljenje teh bolezni.


Arhiv novic

Robotizacija in avtomatizacija sta postali realnost sodobnega časa. Otroci rastejo s tehnologijo in so dovzetni za učenje, še posebej, če je spoznavanje znanj in uporabe tehnologij, potrebnih v 21. stoletju, hkrati tudi zabavno. SRIP Tovarne prihodnosti, ki ga vodi Institut "Jožef Stefan", je v letošnjem poletju soorganiziral delavnice otroške robotike, ki so potekale že peto leto zapored. Namenjene so bile otrokom, ki jih zanimajo tehnika, računalništvo in robotika. Na delavnicah za mlajšo skupino so otroci sestavljali Lego Wedo2 robotke, kjer so sestavljali in programirali različne robotizirane in avtomatizirane modele ter vozila. Spoznali so osnove programiranja v programskem jeziku Scratch in uporabljali mini računalnike microbit z različnimi dodatnimi senzorji. Pri delavnicah za starejšo skupino je bil večji poudarek na varni uporabi tehnologije in spoznavanju različnih računalniških pojmov. Za kreativno ustvarjanje so otroci uporabljali komplete Lego Spike Prime, programiranje pa spoznavali preko jezika Python.


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan" je na slovesnosti ob 75. obletnici Kemijskega inštituta prejel posebno priznanje za dolgoletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu. Priznanje je prevzel direktor Instituta prof. dr. Boštjan Zalar, ki je ob tej priložnosti sodelavcem tudi čestital ob njihovem častitljivem jubileju: "Najlepše se zahvaljujem za podeljeno priznanje za sodelovanje, ki je bilo vedno zgledno in v duhu najboljšega sosedstva. Predvsem pa v priznanju vidim spodbudo, da bomo tudi v prihodnje še naprej tako uspešno skupaj izpolnjevali naše poslanstvo o spoznavanju in razumevanju novega."
Priznanje za dolgoletno sodelovanje je prejelo tudi podjetje Lek. Kemijski inštitut je 9. septembra 2021 v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki na slovesnosti ob 75. obletnici ustanovitve podelil tudi Preglove nagrade, ki jih podeljuje za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, inštitutska priznanja ter doktorsko štipendijo Janka Jamnika. Čestitamo!


Arhiv novic

Prof. Janez Dolinšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je bil na sestanku Generalne skupščine Groupement AMPERE letos ponovno izvoljen na mesto podpredsednika, kar je od leta 2010 že njegov tretji mandat na tej prestižni funkciji. Groupement AMPERE (Atomes et Molécules Par Études Radio-Électriques) je evropsko združenje znanstvenikov, aktivnih na področju magnetnih resonanc. Ustanovljeno je bilo leta 1951 v Franciji, članstvo pa prihaja iz vsega sveta. Osnovni moto združenja je ustanovitelj prof. René Freymann iz Pariza utemeljil z besedami: "Se Connaitre, S'Entendre, S'Entraider (se spoznati, se srečevati, si pomagati)." V času hladne vojne je Groupement AMPERE odigral važno vlogo pri komunikaciji med znanstveniki zahodnega in vzhodnega bloka. Društvo ima sedaj sedež v Zurichu v Švici in nadaljuje tradicijo znanstvene odličnosti in svetovne povezave med magnetnoresonančnimi spektroskopisti s področij fizike, kemije, znanosti materialov, biologije, farmacije in medicine.


Arhiv novic

Prof. dr. Slavko Bernik in doc. dr. Matejka Podlogar sta v sodelovanju z raziskovalci iz Shanghai Institute of Ceramics, Chinese Academy of Science v reviji ACS Applied Materials & Interfaces objavila članek o novi vrsti trajnostne varistorske keramike na osnovi ZnO, pri kateri varistorske lastnosti povzroči Cr₂O₃, oksidi Ca, Co in Sb pa jih izboljšajo. Varistorsko keramiko ZnO-Cr₂O₃ odlikuje izredno visok koeficient nelinearnosti α, širok razpon prebojne napetosti in zelo nizek tok puščanja. V primerjavi z do sedaj znanimi varistorskimi keramikami na osnovi ZnO ne vsebuje visoko hlapnega Bi₂O₃, dragih elementov redkih zemelj ali toksičnega V₂O₅, mikrostruktura pa je enofazna. V članku pojasnijo mehanizem nastanka elektrostatskih Schottkijevih barier na mejah med zrni ZnO z dodatkom Cr₂O₃, ki so razlog za varistorske lastnosti keramike. Odkritje varistorske keramike tipa ZnO-Cr₂O₃, za katero so avtorji pridobili kitajski patent, predstavlja velik preboj na področju varistorjev in bi lahko močno vplivalo na svetovni trg prenapetostnih zaščit.


Arhiv novic

Mladi raziskovalec Jan Kren z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" je prejel nagrado za najboljši prispevek mladega raziskovalca na mednarodni konferenci International Symposium on Advances in Computational Heat Transfer, ki je od 15. do 19. avgusta 2021 zaradi pandemije COVID-19 potekala v spletni obliki. Prispevek z naslovom Numerical analysis of turbulent heat transfer in rectangular duct je Kren pripravil pod mentorstvom dr. Blaža Mikuža in prof. dr. Iztoka Tislja. Za natančno simuliranje prenosa toplote ob vroči steni, ki je hlajena s turbulentnim tokom tekočine, so uporabili metodo velikih vrtincev. Rezultati simulacije se odlično ujemajo z meritvami hitrotekoče termične kamere, opravljenimi v laboratoriju THELMA na Odseku za reaktorsko tehniko. Na vroči steni se pojavi nehomogeno temperaturno polje, ki ga sestavljajo topli in hladni pasovi. To so odtisi koherentnih struktur, ki potujejo v turbulentnem toku in nam lahko služijo za določanje lastnosti turbulentnega toka ob steni.


Arhiv novic

Raziskovalki dr. Nerea Sebastián in doc. dr. Alenka Mertelj z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju z Richardom J. Mandlom z Univerze v Leedsu in Josujem Martinez-Perdiguerom z Univerze v Baskiji v reviji Nature Communication poročali o raziskavi molekularnega izvora pahljačaste feroelektrične faze. Čeprav so polarno nematično fazo teoretično napovedali že dolgo nazaj, je do njene realizacije prišlo šele pred kratkim. V tem delu avtorji eksperimentalno in s simulacijami molekulske dinamike primerjajo dva materiala z zelo podobno kemijsko strukturo in pokažejo, da že zelo majhna sprememba strukture molekule omogoči gostejše zlaganje molekul, kadar so v polarni fazi. Zmanjšanje izključitvenega volumna je tako vzrok za nastanek polarne faze. V tem prispevku avtorji tudi demonstrirajo, da lahko simulacije molekulske dinamike uporabimo za napovedovanje in identifikacijo materialov, ki so potencialni kandidati za feroelektrično nematično fazo.


Arhiv novic

Prof. dr. Ingrid Milošev, vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo na Institutu "Jožef Stefan", je bila imenovana za pridruženo urednico znanstvene revije CORROSION. Revijo je leta 1945 ustanovilo Združenje za zaščito in učinkovitost materialov (AMPP, nekdanja NACE). AMPP je svetovno združenje strokovnjakov za zaščito materialov, ki šteje več kot 40.000 članov iz 130 držav. Revija CORROSION, ki jo vodi glavni urednik dr. John Scully, je posvečena objavam vrhunskih člankov s področja preprečevanja in obvladovanja korozije. Interesi dr. Ingrid Milošev vključujejo korozijske procese in zaščito pred korozijo tehnoloških in biomedicinskih materialov, katerih namen je podaljšati njihovo življenjsko dobo in funkcionalne sposobnosti. Revija CORROSION je predstavila novo pridruženo urednico z uredniškim člankom in intervjujem v podcastu. Večina izmed šestnajstih pridruženih urednikov je iz Združenih držav Amerike, trije so iz Evrope. Ingrid Milošev je med pridružene editorje bila imenovana kot druga ženska članica. Čestitamo!


Arhiv novic

Pri znanstveni založbi Springer je izšla monografija Representation Learning: Propositionalization and Embeddings, ki so jo napisali Nada Lavrač z Instituta "Jožef Stefan" in Univerze v Novi Gorici, Vid Podpečan z Instituta "Jožef Stefan" in Marko Robnik Šikonja s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Monografija obravnava napredne tehnike učenja podatkovnih predstavitev, ki predstavljajo eno od najbolj aktivnih in aktualnih raziskovalnih področij strojnega učenja. Učenje predstavitev obsega sodobne tehnike obdelave podatkov, ki omogočajo pretvorbo različnih vrst kompleksnih podatkov v enotno tabelarično obliko. Besedila, relacijski podatki in grafi se avtomatsko pretvorijo v vektorje tako, da naučena tabelarična predstavitev zajame njihove semantične lastnosti, podobnost in medsebojne relacije. Monografija se osredotoča na pristope propozionalizacije, ki so uveljavljeni pri relacijskem učenju in induktivnem logičnem programiranju, ter vektorske vložitve, ki so postale priljubljene z napredkom na področju nevronskih mrež in globokega učenja.


Arhiv novic

V reviji Applied Physics Letters je izšel članek z naslovom Ultrafast non-thermal and thermal switching in charge configuration memory devices based on 1T-TaS₂, katerega avtorji so Dragan Mihailović, Damjan Svetin, Igor Vaskivskyi, Rok Venturini, Benjamin Lipovšek in Anže Mraz z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", Nanocentra, Fakultete za matematiko in fiziko in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
V članku je predstavljen toplotni aspekt delovanja nove vrste spominske naprave, ki temelji na ultrahitrem preklapljanju med različnimi stanji konfiguracije naboja v kristalu 1T-TaS₂. Podana je analiza časovne dinamike segrevanja spominskih naprav s pomočjo toplotnih simulacij pri različnih električnih vzbujanjih in z upoštevanjem točnih parametrov naprave. Rezultati simulacij nudijo dober vpogled v razmere med obratovanjem spominske naprave in so zelo pomembni pri nadaljnjem razvoju te tehnologije. Članek je izpostavljen tudi na naslovnici revije.


Arhiv novic

V okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije je pod pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja in v izvedbi Circular Change povezovalne platforme na področju krožnega gospodarstva nastala publikacija Circular Insider, ki predstavlja dosežke Slovenije na področju krožnega gospodarstva. V okviru publikacije, ki so jo prejeli evropski komisarji in predstavniki vlad držav Evropske unije ter vrsta mednarodnih organizacij, se predstavlja tudi projekt Circular4.0, financiran iz programa Interreg Alpine space, v katerem sodelujejo tudi Center Tovarne prihodnosti ter Odsek za sisteme in vodenje in Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Cilj projekta Circular4.0 je pospešiti prehod podjetij v krožno gospodarstvo s pomočjo tehnologij industrije 4.0. V publikaciji so predstavljeni primeri dobrih praks Slovenije, povezanih s krožnim gospodarstvom, kamor se uvršča tudi projekt Circular4.0, ki se izvaja v alpski regiji v petih državah Evropske unije.


Arhiv novic

Med 3. in 8. julijem 2021 je potekal virtualni kongres Evropske zveze biokemijskih društev FEBS z naslovom Molecules of Life: Towards New Horizons. Kongres bi prvotno moral biti organiziran v Ljubljani, vendar je kljub virtualni izvedbi obdržal močan slovenski pridih. Udeležilo se ga je več kot 1.700 udeležencev s področja biokemije in ved o življenju s celega sveta. Ti so lahko poslušali več kot 160 predavanj, ki so naslavljala ključne probleme na področju medicine, staranja, pridelave hrane in varovanja okolja. Posebej velja izpostaviti predavanji dveh Nobelovih nagrajencev, dr. Richarda Robertsa in dr. Emmanuelle Charpentier, lanskoletne dobitnice Nobelove nagrade za odkritje sistema CRISPR-Cas. Pred kongresom je ravno tako v virtualni obliki potekalo tudi srečanje mlajših raziskovalcev Young Scientists' Forum. Pri organizaciji in izvedbi kongresa je sodelovalo več sodelavcev z vseh treh B odsekov Instituta "Jožef Stefan", organizacijski odbor pa je vodil prof. dr. Janko Kos z Odseka za biotehnologijo.


Arhiv novic

Prof. dr. Boris Rogelj z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju s sodelavci s King’s College London v ugledni reviji Brain (IF 13.5) objavil pregledni članek o pomembnosti znotrajceličnega nukleocitoplazmatskega prenosa pri nevrodegenerativnih boleznih. Za večino nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, frontotemporalna demenca in amiotrofična lateralna skleroza, je značilno kopičenje določenih proteinov na napačnem mestu v celici. Starostne in bolezenske spremembe v izražanju in funkciji proteinov karioferinov, ki so udeleženi pri prenosu med jedrom in citoplazmo v celici, so lahko tako vzrok kot posledica napačne lokalizacije in agregacije bolezensko značilnih proteinov pri teh boleznih. Vse bolj uveljavljen pomen nukleocitoplazmatskega prenosa pri nevrodegenerativnih boleznih predstavlja tudi obetavno tarčo za nov način za terapijo teh bolezni, farmakološko ciljanje izražanja in delovanja karioferinov pa je že v kliničnih testiranjih kot terapevtska intervencija.


Arhiv novic

Podjetje Danfoss Trata in Odsek za sisteme in vodenje Instituta "Jožef Stefan" sta prejemnika letošnjega priznanja TARAS. Priznanje sta prejela za razvoj inteligentnih motornih pogonov, ki v kombinaciji s tlačnimi regulatorji brez pomožne energije omogočajo optimizacijo celotnega omrežja daljinskega ogrevanja oziroma hlajena in podpostaj. Sodelavci Odseka za sisteme in vodenje so prispevali tista znanja, ki so raziskovalni skupini v podjetju primanjkovala za uspešen razvoj nekaterih inovativnih rešitev pri razvoju nove družine inteligentnih motornih pogonov za optimizacijo daljinskih energetskih omrežij, s tem pa omogočila tržno prednost pred konkurenco, ki se kaže tudi v treh mednarodnih patentih in zaščiti blagovne znamke.
Za podjetje Danfoss in Odsek za sisteme in vodenje je to že drugo priznanje TARAS, s katerim Industrijski forum IRT nagrajuje najuspešnejše sodelovanje gospodarstva in raziskovalno-razvojnega okolja na področju inoviranja, razvoja in tehnologij.


Arhiv novic

Zaključil se je interni natečaj Instituta za višanje stopnje tehnološke pripravljenosti posameznih tehnologij. Inovacijski sklad CTT se polni izključno iz dela zaslužka od prodaje intelektualne lastnine IJS. Sredstva v skupni višini 42.000 EUR je prejelo pet projektov: Nadgradnja odprte platforme za klinično prehrano z mobilno aplikacijo, vodja prof. dr. Barbara Koroušić Seljak, E7; Analiza podatkovne vrzeli za biocidni regulativni protokol apatita / zlata / arginina kot novega antimikrobnega sredstva, vodja doc. ddr. Marija Vukomanović, K9; Povezovanje z industrijskimi partnerji za izgradnjo avtomatiziranega laboratorija, vodja dr. Luka Suhadolnik, K7; Brezžična žepna kuhinjska tehtnica, vodja dr. Bojan Blažica, E7; Večfunkcionalne prevleke za zaščito kovinskih površin, vodja doc. dr. Peter Rodič, K3. S prejemniki sredstev bo Center za prenos tehnologij in inovacij sodeloval pri njihovih aktivnostih, povezanih z razvojem in približevanjem rešitev trgu in industrijskim partnerjem. Čestitamo!


Arhiv novic

Slovenska znanstvena fundacija je 22. junija 2021 podelila priznanje PROMETEJ ZNANOSTI ZA ODLIČNOST V KOMUNICIRANJU avtorjem razstave in publikacije Utrinki 1949-2019, Tatjani Pregl Kobe, dr. Viktorju Dimicu in mag. Marjanu Verču. Razstava in publikacija sta nastali ob 70-letnici Instituta "Jožef Stefan". Avtor razstave Marjan Verč je na sedmih panojih predstavil sedem desetletij dela in dosežkov sodelavcev Instituta, na osmem pa poudaril glavne mejnike v dosedanji zgodovini Instituta "Jožef Stefan" in na kratko predstavil tudi fizika Jožefa Stefana, po katerem Institut nosi ime. Pri nastajanju razstave je bil poleg vizualnega videza, ki je plod dolgoletnega sodelovanja z umetnostno zgodovinarko in likovno kritičarko Tatjano Pregl Kobe, posebej izražen tudi vsebinski vidik. Avtorju projekta je pri tem z veliko strokovnostjo, odgovornostjo in veseljem priskočil na pomoč dr. Viktor Dimic, dolgoletni inštitutski sodelavec. Razstava je na ogled v Mali galeriji IJS na Jamovi cesti in na Reaktorskem centru v Podgorici (O-2).


Arhiv novic

23. junija obeležujemo Mednarodni dan žensk v inženirstvu. Pobuda, ki je prišla s strani združenja Women in Engineering v letu 2014, je mednarodna iniciativa, katere namen je praznovati dosežke žensk v inženirstvu in sorodnih panogah in kateri se letos pridružujemo tudi na Institutu "Jožef Stefan". Organizacija sledi trem ciljem: podpirati ženske pri doseganju njihovega potenciala kot inženirke, znanstvenice in voditeljice, spodbujati izobraževanje, študij in uporabo tehnike ter sodelovati z organizacijami in odločevalci pri uveljavljanju raznolikosti spolov in enakosti na delovnem mestu, cilj pa je zagotoviti enakost v sektorju, kjer so bile ženske tradicionalno v manjšini. Razmišljanja naših inženirk (z leve proti desni doc. dr. Mojca Otoničar, dr. Špela Trafela, prof. dr. Barbara Koroušić Seljak, dr. Maja Ponikvar Svet, dr. Tanja Pavleska, Ana Kraš) potrjujejo, da je inženirski poklic lahko prava izbira tudi za ženske, saj ta poklic z veseljem in uspešno opravljajo, in da predstavlja vedno nove izzive in iskanje rešitev k zagotavljanju človeku prijaznejše družbe.


Arhiv novic

V reviji Nature Communications je izšel članek z naslovom Quantum billiards with correlated electrons confined in triangular transition metal dichalcogenide monolayer nanostructures created by laser quench, katerega avtorji so Dragan Mihailović, Jan Ravnik, Yevhenii Vaskivskyi, Jaka Vodeb, Polona Aupič, Igor Vaskivskyi, Denis Golež, Yaroslav Gerasimenko in Viktor Kabanov z Odseka za kompleksne snovi, Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan", Nanocentra in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za preučevanje kvantnega biljarda so raziskovalci morali izdelati izredno majhna vezja z atomskim obsegom. Nato so poti elektronov preiskovali s posebnim tunelskim mikroskopom v ultra visokih vakuumskih pogojih pri nizkih temperaturah, kjer delujejo tudi kvantni računalniki. V članku je raziskovalcem s pomočjo novega izvirnega eksperimenta uspelo opazovati kvantni biljard in tudi izračunati poti elektronov, s čimer so odprli pot k razumevanju kvantnega prenosa informacije. Video predstavitev


Arhiv novic

Institut "Jožef Stefan", Inštitut za nutricionistiko, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zveza potrošnikov Slovenije so začeli izvajati nov raziskovalni program Veš kaj piješ? – podpora prebivalcem za zmanjševanje tvegane rabe alkohola z mobilno aplikacijo. Informacije o sestavi in hranilni vrednosti alkoholnih pijač v okviru trenutne zakonodajne ureditve niso obvezne, vendar je na strani potrošnikov zanimanje za tovrstno označevanje zelo veliko, kar je smiselno izkoristiti tako za informiranje o sestavi pijač kot tudi za hkratno ozaveščanje o manj tveganem pitju alkohola. Podatek o energijski vrednosti alkoholne pijače je zdaj na voljo vsem uporabnikom aplikacije VešKajJeš, program sofinancira Ministrstvo za zdravje RS. Dr. Bojan Blažica z Odseka za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" je tudi tokrat pripravil mobilno aplikacijo za iOS in Android naprave tako, da vsebuje tudi podatke o alkoholnih pijačah vključno z algoritmom, ki na podlagi dostopnih podatkov o pijači poračuna njeno energijsko vrednost.


Arhiv novic

V okviru ugledne knjižne zbirke Comprehensive Analytical Chemistry, je založba Elsevier izdala knjigo Analysis and Characterization of Metal-Based Nanomaterials, katere uredniki so sodelavci Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Radmila Milačič, prof. dr. Janez Ščančar in dr. Janja Vidmar ter Heidi Goenaga-Infante iz LGC v Veliki Britaniji. V knjigi so predstavljene sodobne analizne metode za detekcijo, karakterizacijo in kvantifikacijo kovinskih nanomaterialov (NMs) v različnih kompleksnih vzorcih. Uporaba validiranih analiznih metod je ključna pri oceni tveganja, ki ga kovinski nanodelci (NPs) lahko predstavljajo za okolje in zdravje ljudi. Knjiga pomembno prispeva v svetovno zakladnico znanja s področja analizne kemije in uvršča slovenske raziskovalce med vrhunske svetovne znanstvenike na področju raziskav NMs. Pri knjigi so poleg svetovno uveljavljenih raziskovalcev sodelovali tudi obetavni mlajši raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan": Janez Zavašnik, Andreja Šestan, Vasyl Shvalya, Nina Kostevšek, Igor Serša in Janja Vidmar.


Arhiv novic

Prof. dr. Andreja Benčan Golob in prof. dr. Tadej Rojac z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju z raziskovalci Kemijskega inštituta, Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne, Materials Center Leoben in Tokyo Institute of Technology v Nature Communications objavila študijo z naslovom Atomic scale symmetry and polar nanoclusters in the paraelectric phase of ferroelectric materials. Študija opisuje strukturne podrobnosti polarnih nano-metrskih skupkov, katerih hipotetična prisotnost v paraelektrični fazi perovskitnih feroelektrikov se obravnava že desetletja. Z uporabo vrstične presevne elektronske mikroskopije z atomsko ločljivostjo, dopolnjene z Ramanovo spektroskopijo, so raziskovalci neposredno razkrili in kvantitativno opisali statične 2-4 nm velike polarne skupke v nominalno nepolarnih kubičnih fazah keramike na osnovi barijevega titanata. Ti rezultati so pomembni za razumevanje strukture neurejenih materialov na atomskem nivoju in lahko pomagajo razjasniti dvoumnosti glede dinamične in statične narave polarnih nano skupkov.


Arhiv novic

Prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", je 3. junija 2021 postal novi izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti SAZU. Prof. Mihailović je izredni član postal v Oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je od 3. junija 2021 bogatejša za skupno šest izrednih in deset dopisnih članov. Tako je bilo odločeno na volilni skupščini, na kateri so v redne člane napredovali še štirje znanstveniki in en umetnik. Novi redni člani so postali prof. dr. Marko Snoj, prof. ddr. Marija Stanonik, prof. dr. Matej Brešar, prof. Uroš Rojko in dr. Gregor Serša. Odslej imajo naziv akademik oziroma akademikinja. Novi izredni člani so postali prof. dr. Mirjana Nastran Ule, prof. dr. Jožica Škofic, prof. dr. Tomo Virk, prof. dr. Dragan Mihailović, prof. dr. Marko Topič in prof. dr. Tadej Battelino. Prof. dr. Draganu Mihailoviću in vsem novim članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti iskreno čestitamo!


Slika

Sodelavka Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Maja Ponikvar–Svet je skupaj z raziskovalci iz Kitajske, Madžarske, Španije in Japonske obravnavala učinke fluoridnega iona in organofluorovih spojin na zdravje ljudi in okolje. Preučevanje je potrdilo, da je edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida zaščitni učinek pred kariesom, razkrilo pa je kar nekaj neprijetnih presenečenj. Prekomerni vnos fluorida lahko privede do različnih zdravstvenih težav, vključno z disregulacijo receptorjev povezanih z G‑proteini, do zobne ali kostne fluoroze, okvarjenega delovanja ščitnice in endokrinega sistema ali razvojne nevrotoksičnosti. V kombinaciji z ioni Al³⁺ fluorid zlahka tvori fluorokomplekse aluminija (III). Slabo so raziskani tudi vplivi organofluorovih spojin na zdravje in okolje. Članek Chemical Aspects of Human and Environmental Overload with FluorineKemijski vidiki preobremenitve človeka in okolja s fluorom je bil objavljen v prestižni reviji Chemical Reviews z IF 54, avtorji pa se osredotočajo tudi na nadaljnje smernice za raziskave in možne rešitve k zmanjšanju negativnih učinkov vedno bolj prisotnih fluorovih spojin.


Slika

Slovensko društvo za odnose z javnostmi je v sredo, 19. maja 2021 že devetnajstič podelilo nagrade prizma - nagrade za komunikacijsko odličnost. Med dobitniki nagrad je nagrado v kategoriji F - uporaba komunikacijskih veščin, komunikacijskih orodij in medijev prejel Institut "Jožef Stefan" za knjigo Iskanja z navdihom 1949-2019 (zaradi razmer je žirija ocenjevala projekte iz leta 2019 in 2020). Kot so zapisali v obrazložitvi, je znanost s fotografijami Katje Bidovec in Arneja Hodaliča prestopila v povsem nov estetski prostor, ki presega običajno predstavo o pustih laboratorijih, javnost pa se je seznanila z lepoto raziskovanja in popolno predanostjo raziskovalnemu delu. Nagrade prizma so edino tovrstno priznanje na naših tleh in izražajo strokovnost, znanje, ustvarjalnost in učinkovitost na področju odnosov z javnostmi. Za leti 2019 in 2020 so jih prejeli še Lidl Slovenija, Telekom Slovenije, Narodni dom Maribor in Studio 8, Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prizmo, ki je delo umetniškega kovača dr. Andreja Natererja, je v imenu Instituta prevzela vodja odnosov z javnostmi Polona Strnad.


Slika

V soavtorstvu domačih in tujih raziskovalcev je bil objavljen članek Self-shaping liquid crystal droplets by balancing bulk elasticity and interfacial tension, posvečen emulziji s tekočekristalnimi vlakni, kapljicami in vezikli, oblikovanimi s kontrolo površinske napetosti. Eksperiment sta zasnovala Venkata S. R. Jampani in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa je prispeval teoretični model pojava. Avtorji so uspeli efektivno površinsko napetost kontrolirati s kombinacijo dveh površinsko aktivnih snovi, prvo v tekočekristalni fazi (monoolein), drugo v vodni fazi (CTAB). Z nižanjem temperature iz nematskih tekočekristalnih kapljic v taki emulziji rastejo izrastki - tekočekristalna mikrovlakna. Proces je temperaturno reverzibilen, mikrovlakna imajo dobro definirano debelino, ki je pogojena le z razmerjem med površinsko napetostjo in elastičnostjo. Univerzalnost mehanizma, ki inducira negativno efektivno površinsko napetost, pomeni, da ga lahko prenesemo na materiale z različnimi elastičnimi lastnostmi, ki bi bile uporabne v optiki, koloidih, vlaknastih snoveh in elastomerih.


Slika

ATHENA je H2020 projekt, ki se je začel februarja 2021 in se bo končal januarja 2025, in katerega glavni cilj projekta je prispevati k izboljšanju raziskovalnega potenciala partnerskih organizacij ter Evropskega raziskovalnega prostora ter premostiti inovacijski razkorak tako, da se prepreči izguba talentov ter neučinkovita poraba kadra usposoblenih žensk iz šibkejših regij EU. Projekt ATHENA koordinira Consulta Europa Projects and Innovation S.L. (Kanarski otoki, Španija), drugi partnerji so iz Slovenije, Poljske, Romunije, Slovaške, Španije, Bolgarije, Italije in Azorov na Portugalskem. Člani upravnega odbora projekta ATHENA so se 22. aprila 2021 zbrali na spletnem srečanju, kjer so se jim pridružili prvi štirje potrjeni člani svetovalnega odbora projekta ATHENA; Gospa Madeleine Kennedy-Macfoy, gospa Selendini, gospa Brixová in gospa Walczyk-Matuszyk. Projekt bo podprl vseh osem partnerskih organizacij v projektu pri razvoju in izvajanju načrtov za enakost spolov, da bi s tem omogočili kulturne in institucionalne spremembe ter dosegli enakost spolov v sodelovanju raziskovalcev, profesorjev in administrativnega osebja.


Slika

Raziskovalca z Odseka za sintezo materialov Instituta "Jožef Stefan", doktorand Sebastjan Nemec in doc. dr. Slavko Kralj, sta v reviji ACS Applied Materials & Interfaces objavila članek z naslovom A Versatile Interfacial Coassembly Method for Fabrication of Tunable Silica Shells with Radially Aligned Dual Mesopores on Diverse Magnetic Core Nanoparticles - Vsestranska metoda samourejanja na medfazi za pripravo silikatnih prevlek z radialno usmerjenimi porami na različnih jedrnih magnetnih nanodelcih. Avtorja sta v okviru študije preučevala vplive reakcijskih pogojev na izgradnjo prevlek silicijevega dioksida na magnetnih nanodelcih različnih oblik, magnetnih lastnosti in dimenzij. Razvila sta dinamičen postopek sourejanja na medfazi, pri čemer so kapljice notranje organske faze mehka matrica, na katero se odlaga silicijev dioksid. Sintezni pristop omogoča pripravo silikatnih prevlek z zelo različno morfologijo na jedrnih nanodelcih, pri čemer so posebej zanimive prevleke z radialno usmerjenimi porami. Postopek omogoča torej pripravo silikatnih prevlek z velikostjo radialnih por do 40 nm, kar je ena največjih poročanih vrednosti.


Slika

Horacio V. Guzman z Oddelka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" in njegovi sodelavci so v reviji Nanoscale objavili članek z naslovom Quantitative determination of mechanical stability in the novel coronavirus spike protein. Za vdor virusa SARS‑CoV‑2 v celico je ključen konični S‑protein, ki je zato tudi glavna tarča pri razvoju cepiv in zdravil. V članku so raziskovalci proučili molekularne mehanizme, ki so odgovorni za difuzijo virusnih delcev, in njihovo vezavo s humanim celičnim receptorjem ACE2. Ugotovili so, da je mehanska stabilnost S‑proteina pri virusu SARS‑CoV‑2 večja kot pri virusu SARS‑CoV iz leta 2002. Ta rezultat potrjuje, da vezavna domena RBD (sestavljena zgolj iz 200 aminokislin) pomembno prispeva k mehanski stabilnosti celotnega homotrimera. RBD namreč igra pomembno vlogo kot dušilec gibanja virusnega delca tik pred stikom s celico, hkrati pa olajša virusno pritrditev, fuzijo in vstop v celico. Te ugotovitve ponujajo dodatne možnosti za razvoj zdravil, katerih namen je destabilizirati določene ključne točke S‑proteina, ki so odgovorne za njegovo večjo mehansko stabilnost.


Slika

Svetovna organizacija za korozijo je 24. april razglasila za Dan ozaveščanja o koroziji. Naraščanje prebivalstva s potrebami po sodobnih in visokotehnoloških tehnologijah povečuje porabo kovin, kot so železo in jeklo, baker, aluminij, cink in nikelj. Uporaba kovin je nujno povezana s protikorozijsko zaščito, saj so kovine v vseh okoljih podvržene koroziji. Stroški zaradi korozije in z njo povezanih ukrepov so na svetovni ravni ogromni in dosegajo 2,5 bilijona dolarjev na leto (3,4 % BDP). Največji delež gre na infrastrukturo in transport. Na splošno je sprejeto, da bi se lahko 15–35 % stroškom korozije (370–870 milijard USD) letno izognili z ustreznimi pristopi za ublažitev korozije. Dostop do kovin je omejen z izčrpavanjem naravnih rud, saj napovedi kažejo 2–6-kratno povečanje povpraševanja do leta 2100. Strategije za spodbujanje trajnostnih ciklov materialov, kot so krožno gospodarstvo in koncept 3R, morajo postajati naše vodilo. Na Odseku za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" se aktivno posvečajo strategijam za podaljšanje življenjskega cikla kovin s sodobnimi protikorozijskimi zaščitami in tako prispevajo k zmanjšanju vrzeli med velikim povpraševanjem in zagotavljanjem virov.


Slika

Center SRIP Top je 16. aprila 2021 pričel z izvajanjem novega projekta Go-DIP s ciljem, da se razvije nova znanja v podjetjih na področju upravljanja digitalne intelektualne lastnine, uporabe, delitve in varstva digitalnih podatkov v podjetjih. Projekt bo spremljal različne vidike upravljanja z digitalno intelektualno lastnino v podjetjih in sicer na treh področjih: delitev podatkov in na podatkih temelječe inovacije, upravljanje intelektualne lastnine na področju programske opreme in podatkov ter lastništvo nad podatki in izkoriščanje podatkovne intelektualne lastnine. Projekt bo naslavljal vprašanja, povezana z upravljanjem digitalne intelektualne lastnine, in s podatki, npr. kateri digitalni podatki so predmet pogodb, katere digitalne podatke lahko komercializiramo, kako so digitalni podatki ovrednoteni pri skrbnih pregledih podjetij. V projekt bo vključenih 60 malih in srednje velikih podjetij iz treh držav. Izdelalo se bo navodila s primeri praks podjetij, ekspertnimi mnenji, primeri B2B rešitev in matrike za izboljšano upravljanje z digitalnimi podatki kot kapitalom podjetij. Partnerja v projektu sta Hub Inovazione Trentino iz Italije in Innosquare iz Frieburga v Švici. Skupna vrednost projekta je 50.000 eurov, sofinanciranje je 100%. Projekt traja eno leto.


Slika

Sodelavci Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Dragana D. Mihailovića Jan Ravnik, Michele Diego, Yaroslav Gerasimenko, Yevhenii Vaskivskyi, Igor Vaskivskyi, Tomaž Mertelj in Jaka Vodeb so v ugledni reviji Nature Communications objavili članek A time-domain phase diagram of metastable states in a charge ordered quantum material. Avtorji so v članku predstavili časovno razvijajoči se fazni diagram prototipnega kvazi dvodimenzionalnega materiala 1T-TaS₂. Material v zadnjem času vzbuja veliko pozornosti v uglednih znanstvenih revijah, kjer poročajo o številnih metastabilnih elektronsko urejenih kvantnih stanjih, ustvarjenih bodisi z optičnim bodisi z električnim vzbujanjem. Predvsem zaradi slednjega je material zanimiv kot potencialni novi ultrahitri spominski material. Avtorji so kot prvi izvedli sistematično študijo opaženih metastabilnih stanj in določili robne pogoje, pri katerih se stanja pojavljajo, kako se fazne meje razvijajo s časom in kakšni so vzbujevalni pogoji, ki vplivajo na dolgoročno metastabilnost. Študija je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj tehnologije, kjer je bistven zunanji vpliv na material in časovna skala obstojnosti različnih stanj.


Slika

Institut "Jožef Stefan" se veseli objav v največjih znanstvenih revijah na svetu. Prof. dr. Uroš Cvelbar, vodja Odseka za plinsko elektroniko, je skupaj s sodelavci iz Koreje v reviji Nature objavil članek Stabilisation of liquid instabilities by ionised gas jet, v katerem poroča o presenetljivem odkritju, da je mogoče nestabilnosti v tekočinah odpraviti z razelektritvijo toka plina oz. uporabo plazme. V reviji Science pa je prof. dr. Dušan Turk skupaj s sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo dr. Katarino Karničar, dr. Aleksandro Usenik in Juretom Lobodo ter tujimi kolegi objavil članek X-ray screening identifies active site and allosteric inhibitors of SARS-CoV-2 main protease. Ob nastopu epidemije marca 2020 se je vzpostavil mednarodni konzorcij 30-tih institucij, ki je zastavil masovni presejalni test potencialnih zaviralcev delovanja Mpro-ja na osnovi 5.953 substanc, enajst med njimi se jih je izkazalo za uspešne zaviralce virusa SARS-CoV-2. Članek vzbuja upanje, da smo stopili velik korak bližje zdravilu za COVID-19. Oba raziskovalca sta svoja dosežka predstavila v posnetku.


Slika

30. marca 2021 so v Mariboru slovesno zaključili projekt nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur. HPC-RIVR, ki je nameščen v prostorih Instituta informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM), bo najzmogljivejši javni superračunalnik pri nas, delovati pa bo začel predvidoma aprila. Združuje tri različne sisteme: superračunalnik Maister na Univerzi v Mariboru, superračunalnik Trdina na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in superračunalnik Vega na IZUM. Pri razvoju projekta so sodelovali tudi strokovnjaki IJS z F9 in CMI. Dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo Instituta "Jožef Stefan", je komentiral: »Maister je služil za preskus konceptov in strokovnjakov, prednost Trdine je hitro eksperimentalno delo, Vega pa je bil na neki način presenečenje, saj je postal prvi računalnik v okviru evropske iniciative EuroHPC in je postal paradigma, ki ji bodo sledili naslednji evropski superračunalniki.« Slovenija bo z začetkom delovanja HPC-RIVR po najzmogljivejši superračunalniški infrastrukturi poskočila na 13. mesto na svetu.


Slika

24. marca smo v okviru Dnevov Jožefa Stefana 2021 slovesno podelili zlate znake Jožefa Stefana. Dr. Sara Drvarič Talian je zlati znak dobila za odmevnost doktorskega dela Študij vpliva izbranih procesov in parametrov na notranjo upornost litij-žveplovih akumulatorjev, v katerem je na nov način obravnavala znane probleme litij žveplovih akumulatorjev z uporabo naprednih analitskih tehnik, predvsem preko meritev impedančne spektroskopije. Doc. dr. Špela Zupančič je zlati znak Jožefa Stefana prejela za odmevnost doktorskega dela Razvoj dvoslojnih nanovlaken za inovativno zdravljenje parodontalne bolezni, v katerem je razvila inovativno terapijo za zdravljenje parodontalne bolezni. Dr. Martin Gjoreski pa je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela Spoj klasičnega in globokega strojnega učenja za mobilno spremljanje zdravja in obnašanja z nosljivimi senzorji, v katerem je predlagal kombinacijo klasičnega in globokega strojnega učenja, da se omogoči pretvorba nosljivih senzorskih podatkov v dragocene podatke o zdravju in obnašanju.


Slika

Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je v sodelovanju s Svetovno federacijo znanstvenikov (World federation of scientists – WFS) podelila deset štipendij slovenskim doktorskim študentom in mladim doktorjem znanosti, ki delujejo na področju planetarnih nujnosti. Med prejemniki je tudi dr. Tomaž Tomše, podoktorski raziskovalec na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan", kjer proučujejo nove pristope k izdelavi trajnih magnetov na osnovi redkih zemelj. Visokozmogljivi magneti so pomemben sestavni del tehnološko naprednih elektromotorjev in generatorjev. Dr. Tomše bo za časa prejemanja štipendije pod mentorstvom vodje odseka prof. dr. Saša Šturma razvijal inovativno sintezno pot za večkomponentne magnete tipa Nd-Fe-B. Predlagan pristop temelji na moderni tehniki sintranja, ki preko Joulovega gretja omogoča hitro konsolidacijo termično nestabilnih prahov pod neravnotežnimi pogoji.


Slika

Konzorcij EUROfusion, ki v EU koordinira napore za realizacijo fuzijske energije, je znanstvenikom po vsej Evropi podelil 16 temeljnih raziskovalnih projektov. Generalna skupščina EUROfusion je na svojem zasedanju 3. marca na podlagi izbire neodvisnih znanstvenih odborov v štirih raziskovalnih kategorijah odobrila 16 od 72 predlogov za obdobje 2021–2023. Ti projekti bodo prejemnikom omogočili, da razvijejo inovativne ideje in tehnike in jih vključijo v evropski fuzijski program. V raziskovalni kategoriji Materiali so raziskovalki z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Sabini Markelj odobrili projekt z naslovom Detekcija defektov in vodika z ionskim žarkom v kanalizacijskem načinu za fuzijo. Projektni partnerji so poleg vodilne skupine na Institutu "Jožef Stefan" še Institut za fiziko plazme (IPP) v Garchingu, Nemčija, Univerza v Helsinkih na Finskem in Francoska komisija za alternativne energije in atomsko energijo (CEA) iz Cadarcha.


Slika

Raziskovalci Odseka za Komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" Gregor Cerar, Halil Yetgin, Mihael Mohorčič in Carolina Fortuna so v prestižni reviji IEEE Communications Surveys & Tutorials objavili prispevek z naslovom Machine Learning for Wireless Link Quality Estimation: A Survey s poglobljeno analizo in primerjavo postopkov za ocenjevanje in napovedovanje kakovosti brezžičnih povezav, zasnovanih na podlagi empiričnih podatkov, s poudarkom na uporabi metod strojnega učenja. Delo temeljito analizira in primerja obstoječe postopke predvsem iz dveh vidikov. Najprej se osredotoča na obravnavo z vidika zahtev po kakovosti s strani aplikacij. Drugič preučuje, kako drugi pristopajo k obdelavi in pripravi podatkov za postopke s strojnim učenjem. Publikacija analizira tudi nabor izbranih odprtokodnih podatkov in zaokroži prispevek z novimi spoznanji in smernicami za načrtovanje postopkov ocenjevanja in napovedovanja brezžičnih povezav ter zbiranja ustreznih empiričnih naborov podatkov.


Slika

Ekipa Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" je na mednarodnem tekmovanju Pandemic Response Challenge osvojila drugo mesto in s tem 250.000 USD, polovico nagradnega sklada. Zmagala je španska ekipa VALENCIA IA4COVID, še osem ekip pa je dobilo posebna priznanja. Tekmovanje, ki sta ga organizirala fundacija XPRIZE in podjetje Cognizant, se je začelo novembra lani. Namen tekmovanja je bilo boljše izkoriščanje podatkov in umetne inteligence v boju proti pandemiji koronavirusa. V finalu je sodelovalo 48 ekip iz 17 držav. Sodelujoče ekipe so morale postaviti modele, ki bi predvideli prenos okužb s COVID-19 v lokalnem okolju in na podlagi tega predlagali ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje zdravstvenih ter gospodarskih posledic epidemije. Ekipa JSI vs COVID je razvila orodja, ki bodo lahko pomagala odločevalcem po vsem svetu. V ekipi so sodelovali Vito Janko, David Susič, Nina Reščič, Carlo De Masi, Tea Tušar, Aljoša Vodopija, Matej Marinko, Matej Cigale, Erik Dovgan, Anton Gradišek, Mitja Luštrek (vodja ekipe) in Matjaž Gams.


Slika

Sodelavci Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" dr. Marjeta Maček Kržmanc, doc. dr. Nina Daneu, Alja Čontala, dr. Saswati Santra in doc. dr. Matjaž Spreitzer so v sodelovanju z raziskovalci s Kemijskega inštituta v reviji ACS Applied Materials & Interfaces objavili članek SrTiO₃/Bi₄Ti₃O₁₂ Nanoheterostructural Platelets Synthesized by Topotactic Epitaxy as Effective Noble-Metal-Free Photocatalysts for pH-Neutral Hydrogen Evolution. V članku je opisan mehanizem nastanka nanoheterostrukturiranih ploščic SrTiO₃/Bi₄Ti₃O₁₂ in mezokristaliničnih (100) orientiranih ploščic SrTiO₃ z epitaksialno rastjo SrTiO₃ na izhodiščnih ploščicah Bi₄Ti₃O₁₂ pod hidrotermalnimi pogoji. Ugotovili so, da nanoheterostrukturirane ploščice SrTiO₃/Bi₄Ti₃O₁₂ izkazujejo 15-18 krat višjo fotokatalitsko učinkovitost za nastanek H₂ iz pH nevtralnih raztopin voda/metanol v primerjavi s komercialnim SrTiO₃ prahom in (100) orientiranimi SrTiO₃ ploščicami in to brez dodatka plemenitih kovin kot sokatalizatorjev. To uvršča omenjene heterostrukture med obetavne materiale za produkcijo H2 s pomočjo sončne energije.


Slika

Založba Wiley je objavila monografijo z naslovom Internet of Things: From Data to Insight, ki sta jo so-uredila Carolina Fortuna z Instituta "Jožef Stefan" in John Davies z British Telecoma. Monografija združuje prispevke mednarodno priznanih strokovnjakov s področja in obravnava celoten tehnološki sklad interneta stvari (IoT), od povezljivosti prek podatkovnih platform do študij primerov za končne uporabnike, dotakne pa se tudi iskanja ravnovesja med poslovnimi potrebami ter varnostjo in zasebnostjo podatkov. Poseben poudarek daje tehnologijam za obdelavo podatkov, ki preko dejanskega vpogleda in razumevanja omogočajo izboljšanje odločanja. Sem spadajo različne metode umetne inteligence, kot so obdelava podatkovnih tokov, metode globokega strojnega učenja in grafi znanja, pa tudi zagotavljanje interoperabilnosti podatkov ter vidiki njihove zasebnosti, varnosti in zaupanja. Monografija naslavlja tudi ustvarjanje in podporo ekosistemov interneta stvari, robno računalništvo, rudarjenje naborov senzorskih podatkov in črpanje podatkov iz množic.


Slika

Na Institutu "Jožef Stefan" že od konca marca 2020 potekajo raziskave zaščitnih mask. Maske so se izkazale za eno od ključnih sredstev v boju proti pandemiji COVID-19, saj zmanjšujejo prenos okužb prek aerosolov. Sodelavci Instituta Anja Pogačnik Krajnc, Luka Pirker, Urška Gradišar Centa, Anton Gradišek, Igor B. Mekjavić in Maja Remškar so skupaj s partnerji zadnje rezultate študije objavili v članku Size- and Time-Dependent Particle Removal Efficiency of Face Masks and Improvised Respiratory Protection Equipment Used during the COVID-19 Pandemic v reviji Sensors. Preučevali so učinkovitost filtracije aerosolnih delcev iz zraka za različne tipe mask, tako mask, ki so kategorizirane kot osebna zaščitna oprema, kot tudi improviziranih mask, kot so maske iz blaga, predelane potapljaške in predelane plinske maske. Med različnimi tkaninami so se poplini odrezali boljše kot blago tetra. Sodelavci IJS so spremljali filtracijo delcev v velikostnem območju med 10 in 570 nm, pa tudi, kako se učinkovitost filtracije spreminja s časom. Raziskave koristijo tako splošni javnosti kot tudi odločevalcem v boju proti pandemiji.


Slika

Od 23. do 25. 2. 2021 je potekala prva čezmejna delavnica CrossNano, Crossborder Workshop in Nanoscience and Nanotechnology v organizaciji Univerze v Trstu, Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in Instituta "Jožef Stefan". Letošnji CrossNano smo izvedli prek spleta, pri tem je sodelovalo 40 študentov nanoznanosti in nanotehnologije iz PhD School in Nanotechnology Univerze v Trstu, Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana ter Fakultete za matematiko in fiziko, Fakultete za farmacijo in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Nagrado Fernando Tommasini za najbolj razumljivo predstavitev sta prejela Anže Mraz z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in študent Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter Sara Fiori, CNR-IOM in študentka Univerze v Trstu. Nagrado Alessandro de Vita za izkazan multidisciplinarni pristop in radovednost sta prejela Ahmed Alsadiq Ahmed Mohammed, Sinhrotron Elletra in študent Univerze v Trstu ter Matej Šadl z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan", študent Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Čestitke vsem nagrajencem.


Slika

11. februar je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, katerega osnovni namen je povečati delež žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere in izboljšati vpliv, ki ga imajo ženske na odločanje v znanosti. Kljub velikemu številu visokokvalificiranih diplomantk je v Evropski uniji med zaposlenimi v raziskavah samo tretjina žensk. Ponosni smo, da Institut "Jožef Stefan" kot član mednarodnega konzorcija sodeluje v evropskem projektu Athena. Namen projekta je odstranitev ovir za zaposlovanje in karierno napredovanje raziskovalk, vključitev in okrepitev dimenzije spola v raziskovalnih programih in naslavljanje neravnovesja spolov pri odločanju. Dr. Romana Jordan, koordinatorica projekta na IJS: "Programa ne pripravljamo zaradi evropske ali slovenske politike, pripravljamo ga, da pritegnemo v čudovit svet znanosti in raziskav še več ustvarjalnih in radovednih umov." V konzorciju sodelujejo raziskovalne organizacije iz držav srednje in vzhodne Evrope ter oddaljenih regij z nizkim indeksom enakosti spolov, s čimer bo projekt prispeval k zmanjšanju vrzeli med raziskovalnimi organizacijami po vsej Evropi.


Slika

Institut "Jožef Stefan" že od začetka predvsem na področjih tesno sodeluje z Nuklearno elektrarno Krško, zato smo izredno veseli, da je predsednik uprave NEK Stane Rožman prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo na področju managementa 2020. »Nagrado razumem in jo jemljem kot priznanje širši ekipi, ki je ustvarila prepoznavno podjetje. Je tudi potrditev dejstva, da jedrska energija postaja del rešitve okolja in planeta. Naš skupni izziv je to, kako ohraniti uravnoteženost skupnega življenjskega prostora.« Z Instituta najtesneje z NEK sodelujejo odseki za fiziko nizkih in srednjih energij, reaktorska fizika in reaktorska tehnika. Na januarskem srečanju, na katerem so podelili priznanja za leto 2020, je sodeloval tudi prof. dr. Jadran Lenarčič, dolgoletni direktor Insituta "Jožef Stefan", ki je med drugim dejal: »Ideja ne nastane sama od sebe. Do nove pridemo tako, da trčimo z idejo nekoga drugega. Sodelovanje je potrebno zato, da pridemo do novih vrednosti, zamisli in novih razsežnosti.« Nagrade so prejeli še: priznanje mladi manager Žiga Hieng ter priznanji Artemida Mojca Leskovar in Nataša Kraškovic. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.


Slika

Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" je pridobil koordinatorstvo EU projekta v shemi MSCA ITN z naslovom “Advanced research and Training Network in Food quality, safety and security”(FoodTraNet) za obdobje 2021–2025. Koordinatorica projekta je prof. dr. Nives Ogrinc. Projekt vključuje 10 partnerjev in podporo EU industrijskih partnerjev iz malih in srednjih podjetij in svetovno priznanih organizacij na področju hrane, kot sta EFFoST in IUFoST. Glavni cilji projekta FoodTraNet vključujejo uporabo različnih tehnik masne spektrometrije, kot so uporaba stabilnih izotopov lahkih elementov, izvajanje tarčnih analiz izbranih spojin, analiz na principu netarčnih postopkov in mapiranje za: (1)prepoznavanje biomarkerjev in bioaktivnih spojin za zagotavljanje kakovosti in sledljivosti živil; (2)karakterizacijo novih alternativnih virov hrane za zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano; (3)razvoj in karakterizacijo novih inovativnih produktov na osnovi nanotehnologije kot so: užitne fotonske črtne kode, nano-senzorji, večnamenski polimerni nanostrukturni materiali in aktivno in inteligentno embalažo.


Slika

Na Centru za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" smo s partnerji v Podnebnem ogledalu 2020 pripravili analize zelene javnofinančne reforme, energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja in organiziranosti za izvajanje podnebne politike. To so tudi tri kritične točke Slovenije na poti k izpolnjevanju načrtovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. Skupno je bilo v Podnebnem ogledalu 2020 objavljenih 10 zvezkov.
Kljub vzpostavljenim ključnim mehanizmom in dostopnosti evropskih sredstev, v Sloveniji vseh zastavljenih ciljev ne dosegamo. Nove analize, pripravljene v projektu LIFE Podnebna pot 2050, kažejo na to, da je težava predvsem v zadostnem številu izkušenih ljudi in organiziranosti.
Za uspešen odziv na podnebne spremembe je potreben predvsem premik v razumevanju, da to ni zgolj okoljsko, ampak razvojno vprašanje, odvisno od ravnanja posameznikov in skupnosti. Nujno je poznati učinke ukrepov in identificirati možnosti za izboljšanje.


Slika

Kontaktne površine predstavljajo tvegana mesta za prenos okužb. Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Urška Gradišar Centa, mag. med. fiz., dr. Bojana Višić, Žiga Federl ter prof. dr. Maja Remškar so v sodelovanju z asist. dr. Meto Sterniša in prof. dr. Sonjo Smole Možina z Biotehniške fakultete UL razvili in testirali protimikrobno prevleko na osnovi mešanice inertnega (PVDF-HFP) in vodotopnega (PVP) polimera z dodatkom protimikrobnih nanodelcev MoO₃. Rezultate raziskav so objavili v članku Novel nanostructured and antimicrobial PVDF-HFP/PVP/MoO₃ composite v reviji Surface Innovations. Protimikrobno delovanje so razložili z dvostopenjskim delovanjem; v prvi fazi se raztaplja MoO₃, ki povzroči padec pH vrednosti, kar nato sproži hidrolizo PVP polimera in sproščanje amonijeve soli. Prevleka popolnoma uniči grampozitivni (Staphylococcus aureus, Listeria monocytogenes) in gramnegativni bakteriji (Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa) v 6 urah ter kvasovko Pichia anomala in plesen Penicillium verrucosum v 24 urah.


Slika

Uporaba odpadnih surovin in energetsko manj zahtevnih procesov sta pomembna trenda znanstvenih raziskav, katerih cilj je zmanjšati vpliv industrije na okolje. K temu cilju stremijo tudi Uroš Hribar, Matjaž Spreitzer in Jakob König z Odseka za raziskave naprednih materialov Instituta "Jožef Stefan" v članku z naslovom Applicability of water glass for the transfer of the glass-foaming process from controlled to air atmosphere, objavljenim v reviji Journal of Cleaner Production. Ideja za razvoj okolju prijaznega postopka temelji na prenosu sinteze visokokakovostnega penjenega stekla iz ne-oksidativne v zračno atmosfero, z dodatkom vodnega stekla. Novo raziskana mešanica zaščiti penilna sredstva na osnovi ogljika pred prezgodnjo oksidacijo v zračni atmosferi in omogoča uporabo nižjih temperatur. Penjeno steklo, proizvedeno iz odpadnega katodnega stekla (CRT) po predlaganem postopku, je glede na toplotno prevodnost primerljivo z najboljšimi komercialnimi izdelki, hkrati pa ima bistveno manjši vpliv na okolje.


Slika

Prva kemijska spojina ksenona je bila sintetizirana pred več kot pol stoletja. Spoznanje, da žlahtni plini tvorijo spojine, je v manj kot enem letu vodilo tudi do sinteze prve spojine kriptona. Vendar pa do prepleta kemije teh dveh žlahtnih plinov ni prišlo, saj do sedaj ni bilo znane snovi, v kateri bi bila hkrati prisotna kemijsko vezana oba elementa. Doc. dr. Matic Lozinšek z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavcema s kanadske Univerze McMaster v reviji Angewandte Chemie objavil članek Mixed Noble‐Gas Compounds of Krypton(II) and Xenon(VI); [F₅Xe(FKrF)AsF₆] and [F₅Xe(FKrF)₂AsF₆], v katerem je opisana sinteza, strukturna in kvantno-kemijska karakterizacija prvih primerov spojin, ki vsebujeta kemijsko vezana dva žlahtna plina, ksenon in kripton. V predstavljenih kompleksih, ki so izjemno močni oksidanti in so bili sintetizirani pri nizkih temperaturah, je na kation pentafluoridoxenon(1+) koordiniran kriptonov difluorid preko fluoridnega mostu. Opisani sta tudi koordinacijski spojini, kjer je na omenjeni ksenonov kation vezana molekula vodikovega fluorida.


Slika

Doc. dr. Slavko Kralj z Odseka za sintezo materialov Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z raziskovalci iz različnih ustanov v Italiji in pod vodstvom prof. Silvie Marchesan v reviji ACS Nano objavil članek Heterochirality and Halogenation Control Phe-Phe Hierarchical Assembly. V analogiji s trenutno pandemično situacijo so avtorji poskušali razumeti vpliv “socialnega distanciranja” na nano nivoju. Peptid difenil alanin (Phe-Phe) je pomemben osnovni gradnik amiloidnih struktur. Homokiralni dipeptid Phe-Phe tvori toksične agregate amiloidov zaradi medmolekulskih hidrofobnih (social) interakcij. Avtorji so ugotovili, da heterokiralni dipeptid Phe-Phe tvori intramolekularne (asocial) hidrofobne interakcije, ki pa onemogočajo hierarhično združevanje v kompleksnejše anizotropne strukture. Avtorji so tako pokazali, da supramolekularne nanostrukture, ki nastanejo s samourejanjem heterokiralnega Phe-Phe, ne izkazujejo amiloidne toksičnosti za celice. V okviru raziskave je torej pojasnjen pomen heterokiralnosti kratkih peptidov v supramolekularni kemiji, kar je pomembna osnova razumevanja agregacije peptidov in nastanka amiloidov.


Slika

Matej Kanduč z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je skupaj z mednarodnimi sodelavci objavil članek v reviji ACS Nano How the Shape and Chemistry of Molecular Penetrants Control Responsive Hydrogel Permeability, v katerem razkrivajo fizikalne principe prepustnosti in selektivnosti majhnih molekul pri prehajanju skozi polimerne hidrogele. Prepustnost molekul (npr. zdravil, toksinov, reaktantov) skozi hidrogelne membrane je osrednja količina pri razvoju mehkih funkcionalnih materialov za biomedicinske, farmacevtske in nanokatalitične aplikacije. Avtorji so s pomočjo računalniških molekulskih simulacij proučili, kako velikost molekule, njena oblika in njen kemijski značaj vplivajo na sorpcijo in difuzijo molekule skozi gosto polimerno strukturo. Zaradi nasprotujočih si učinkov difuzije in sorpcije na prepustnost je selektivnost hidrogela zelo kompleksen pojav, podvržen podrobnostim v molekulski strukturi. Izsledki raziskave so tako uporabni tudi kot smernice za optimizacijo fizikalno-kemijskih lastnosti funkcionalnih membran za dosego želene prepustnosti in selektivnosti.


Slika

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 29. decembra 2020 v Vili Podrožnik sodelavkam in sodelavcem projekta COVID-19 Sledilnik vročil priznanje jabolko navdiha v znak hvaležnosti za pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o širjenju novega koronavirusa v Sloveniji. Sledilnik je odprto podatkovni in odprto kodni projekt, v katerem sodeluje od 20 do 45 ljudi, med njimi tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan" Luka Medic z Odseka za teoretično fiziko in Žiga Brenčič z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij, kot člana spletne skupnosti pa sta dejavna prof. dr. Jernej Fesel Kamenik z Odseka za teoretično fiziko in dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi. Predsednik Pahor je ob vročitvi poudaril, da bosta za zmago nad virusom zaslužni znanost in človečnost. »Projekt Sledilnik združuje oboje – veliko znanja ter veliko človeške solidarnosti in dobrote.«, je dejal in ocenil, da so sodelavci Sledilnika ustvarili nekaj čudovitega, v kar ljudje zaupajo. V imenu prostovoljk in prostovoljcev Sledilnika je repliko priznanja prevzel Luka Renko, pobudnik in koordinator projekta. Čestitamo!


Slika

Tako kot ukrepi NIJZ za preprečevanje širjenja koronavirusa nekatere dejavnosti v živo onemogočajo, jih tiste preko spleta delajo edine mogoče. Tako s svojim delom nadaljuje portal Instituta "Jožef Stefan" VideoLectures.NET, ki je leta 2013 prejel tudi nagrado kot najboljši produkt desetletja v kategoriji e-znanost in tehnologija, danes pa v svoji video knjižnici gosti okoli 20.000 posnetkov predavanj z vsega sveta. Ker poleg snemanj dogodkov VideoLectures.NET nudi tudi vso tehnično podporo in spletni prenos dogodka v živo ter ustrezno obdelavo, tako da je posnetek kakovosten, so v mesecih epidemije njegove storitve še posebej aktualne. Potem ko je pred dnevi preko spleta omogočil konferenco Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je v sodelovanju s Centrom za mrežno infrastrukturo Instituta "Jožef Stefan" pripravil tudi spletni decembrski dogodek za sodelavce Instituta "Jožef Stefan" in tako skoraj 1400 nekdanjim in sedanjim zaposlenim dal možnost za kakšen trenutek več sproščenosti in optimizma.


Slika

Zaključil se je interni natečaj Instituta za višanje stopnje tehnološke pripravljenosti posameznih tehnologij. Inovacijski sklad CTT se polni izključno iz dela zaslužka od prodaje intelektualne lastnine IJS. Sredstva v skupni višini 43.400 EUR je prejelo šest projektov: Aparatura za ultra-hitro meritev življenjskega časa fluorescence, vodja dr. Andrej Seljak, F9; Keramični kapacitivnostni senzor tlaka s podvojeno tlačno občutljivostjo, vodja prof. dr. Barbara Malič, K5; Skaliranje sintezne metode elektrokemijskih elektrod, vodja dr. Gregor Filipič, F6; Napovedovanje poslabšanja kroničnega srčnega popuščanja na podlagi telemedicinskih podatkov, vodja doc. dr. Anton Gradišek, E9; Priprava nadomestka sintetične krvi za preizkušanje medicinske opreme, vodja prof. dr. Danjela Kuščer, K5; CAUSALIFY – Vzorčnost v dinamiki svetovnih dogodkov, vodja Marko Grobelnik, E3. S prejemniki sredstev bo Center za prenos tehnologij in inovacij sodeloval pri njihovih aktivnostih, povezanih z razvojem in približevanjem rešitev trgu in industrijskim partnerjem. Čestitamo!


Slika

V sodelovanju z raziskovalci iz Nizozemske, Belgije, Švice in Francije so doc. dr. Matjaž Spreitzer, dr. Jermal Belhadi in dr. Zoran Jovanović z Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" v ugledni reviji Advanced Materials objavili članek z naslovom Strain-Engineered Metal-to-Insulator Transition and Orbital Polarization in Nickelate Superlattices Integrated on Silicon. V delu so avtorji pokazali možnost učinkovite integracije superstruktur iz funkcionalnih oksidov s silicijevo platformo. Za sistem LaNiO₃/LaFeO₃ so pokazali odvisnost prehoda kovina – izolator od debeline plasti LaNiO₃ in sicer za superstrukture, integrirane na monokristal silicija z vmesnim slojem SrTiO₃. Poleg tega so ugotovili, da je možno z uporabo mehanske natezne napetosti dobljene funkcionalne lastnosti nadalje tudi ustrezno načrtovati. Delo je nastalo kot del mednarodnega M-ERA.NET projekta SIOX pod vodstvom prof. dr. Gertjana Kosterja, ki je gostujoči znanstvenik Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan".


Slika

Raziskovalci iz Francije in Slovenije, med katerimi je Samir El Shawish z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan", so v reviji Acta Materialia objavili članek A micromechanical analysis of intergranular stress corrosion cracking of an irradiated austenitic stainless steel. V njem so avtorji analizirali pogoje za nastanek medkristalnih razpok v nerjavnem jeklu, ki nastanejo kot posledica skupnih učinkov mehanske obremenitve, korozije ter nevtronskega sevanja. Z rekonstrukcijo 3D mikrostrukture vzorca in statistično analizo velikega števila razpok so pokazali, da le-te največkrat nastanejo na kristalnih mejah, ki so usmerjene v smeri zunanje obremenitve in so hkrati slabše prepustne za plastičen zdrs. Pomerjeno mikrostrukturo so prepisali v numerični model, s katerim so eksperimentalno pridobljene korelacije za nastanek razpok prevedli na en sam napetostni kriterij. Razumevanje nastanka razpok v obsevanih nerjavnih jeklih je izjemno pomembno z vidika napovedovanja življenjske dobe reaktorskih komponent.


Slika

1. decembra 2020 so v dokumentarnem filmu Vrhunci slovenske znanosti v luči nagrajencev za izjemne dosežke 2020 predstavili dobitnike najvišjih državnih nagrad na področju znanosti, med katerimi so tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov je prejela prof. dr. Barbara Malič. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskavah kozmičnih delcev ekstremnih energij so prejeli prof. dr. Andrej Filipčič, prof. dr. Marko Zavrtanik in prof. dr. Samo Stanič z Univerze v Novi Gorici. Zoisovo priznanje za pomembne znanstvenoraziskovalne dosežke na področju fizike mehke snovi je prejel prof. dr. Samo Kralj. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke za razvoj inovativnih elektronskih sistemov je prejel dr. Janko Petrovčič. Nagrade za življenjsko delo so prejeli: Puhovo priznanje prof. dr. Janez Trontelj, Zoisovi nagradi za življenjsko delo pa prof. dr. Tamara Lah Turnšek in prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik.
Vsem nagrajencem čestitamo!


Slika

S 30. novembrom 2020 je direktorsko mesto Instituta "Jožef Stefan" zapustil prof. dr. Jadran Lenarčič, ki je Institut vodil več kot petnajst let. Kot je v zahvali zapisal predsednik Znanstvenega sveta IJS prof. dr. Dragan Mihailović, nam je v zadnjih petnajstih letih družba naprtila marsikateri ‘izziv’. “Prebrodili smo finančno krizo, velik upad financiranja znanosti in odhod mladih. Bili smo brez opreme, hoteli so nam celo odtujiti tla pod nogami. A zahvaljujoč tvojemu modremu krmarjenju, marljivosti in prilagodljivosti cele ekipe v evropskem prostoru smo prebrodili vse te krize. Po vsem tem je zdaj IJS številčno večji kot je kadar koli bil.” S 1. decembrom 2020 vodenje Instituta prevzema prof. dr. Boštjan Zalar. “Institut "Jožef Stefan" je že prepoznavna blagovna znamka, truditi se moramo, da to ostane. Avtonomija upravljanja in ločevanje raziskovalne politike od izvajanja raziskovalnih aktivnosti pa sta za vzdrževanje takšnega stanja ključna dejavnika.”
Hvala in srečno obema!


Slika

Doc. dr. Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in doc. dr. Uroš Tkalec z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s korejskimi raziskovalci pod vodstvom Dong Ki Yoona v reviji ACS Central Science objavila članek o kontroliranem tvorjenju kiralnih domen v geometrijsko ograjenih liotropnih tekočih kristalih. Avtorji so pokazali, da lahko s primernim ravnovesjem med elastičnimi deformacijami orientacijskega reda in anizotropno interakcijo molekul z ograjujočimi površinami ustvarijo makroskopsko velika območja levo- oziroma desno-sučnih domen, ki jih zlahka razlikujejo s polarizirano svetlobo. Delo predstavlja pomemben korak k uporabi kiralnih struktur iz nekiralnih tekoče kristalnih molekul na vodni osnovi, saj vključuje eksperimentalni prikaz in teoretično razlago pojavov. Članek je izpostavljen tudi na naslovnici novembrske izdaje revije in pospremljen s strokovnim komentarjem Olega Lavrentovicha s Kent State University.


Slika

Tudi letos bo v okviru Evropske noči raziskovalcev konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije pripravil vrsto aktivnosti, ki bodo v petek, 27. novembra 2020, potekale preko spleta. Zvrstilo se bo 80 dogodkov z različnih področij in institucij z različnimi sogovorniki. Že ob pol osmih zjutraj se bo z dogodkom Za dobro jutro nekaj o zgodovini Bistre in basni za otroke predstavil Tehniški muzej. V popoldanskem delu se bodo v dogodke vključili tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Dr. Matjaž Humar bo govoril o živih laserjih, Mimoza Naseska o superprevodnosti, na reaktorju nas bodo popeljali na Virtualni sprehod po raziskovalnem jedrskem reaktorju TRIGA, dr. Marko Bračko in dr. Andrej Gorišek bosta razkrila, kako lahko vidimo osnovne delce, koordinatorica dogodkov dr. Melita Tramšek pa bo dogajanje zaokrožila s Šolo ekperimentalne kemije. Poglejte si natančen program in se prijavite.


Slika

12. in 13. novembra 2020 je potekal uvodni sestanek projekta MAGNELIQ "A magneto-electric liquid – To sense better". Projekt sta pridobila Odsek za sintezo materialov in Odsek za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Darje Lisjak (koordinatorka) in doc. dr. Alenke Mertelj. Namen projekta je s kombinacijo eksperimentalnih raziskav s teoretičnim modeliranjem razviti še neobstoječo snov – magneto-električno tekočino. Uporabnost te tekočine bodo pokazali z razvojem novih brezstičnih senzorskih tehnologij, npr. miniaturni optični senzorji električnega/magnetnega polja ter brezžični senzor sile v prostetiki. Projekt koordinira Institut "Jožef Stefan", sodelujejo pa še Institute of Physics of the Czech Academy of Sciences (Češka Republika), Consiglio Nazionale delle Ricerche, Istituto Officina dei Materiali (Italija), Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Slovenija) ter visokotehnološko majhno podjetje Prensilia SRL (Italija). Skupna vrednost štiriletnega projekta je 2.992.755 EUR, od tega je delež Instituta "Jožef Stefan" 973.695 EUR.


Slika

Vlada Republike Slovenije je na seji dne 12. novembra 2020 dala soglasje k imenovanju prof. dr. Boštjana Zalarja za direktorja Instituta "Jožef Stefan" za mandatno dobo petih let. Boštjan Zalar bo mandat nastopil 1. decembra 2020. Na mestu direktorja bo nasledil prof. dr. Jadrana Lenarčiča, ki je inštitut vodil od leta 2005 in ga po izteku treh mandatov 2. julija vodil kot vršilec dolžnosti. Vlada je namreč Jadranu Lenarčiču, ki se za nov mandat ni potegoval, junija na željo Upravnega odbora podaljšala mandat kot vršilcu dolžnosti, saj je bila glede na razmere zaradi epidemije novega koronavirusa to za inštitut najrazumnejša možnost. Boštjan Zalar je doktor fizike, doktoriral je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Na Institutu "Jožef Stefan" je zaposlen na Odseku za fiziko trdne snovi in je redni profesor za področje fizike materialov na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Prof. dr. Boštjanu Zalarju iskreno čestitamo, prof. dr. Jadranu Lenarčiču pa se zahvaljujemo za odlično vodenje inštituta in mu želimo veliko uspeha tudi v prihodnje.


Slika

Raziskovalci Tome Eftimov, Gorjan Popovski, Urban Škvorc, Gašper Petelin, Rok Hribar in Peter Korošec z Odseka za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" so se v okviru konferenc Genetic and Evolutionary Computation Conference (GECCO 2020) in 16th International Conference on Parallel Program Solving from Nature (PPSN 2020) udeležili tekmovanja Open Optimization Competition 2020. Tekmovanje je vsebovalo dva dela: izboljšanje zmogljivosti optimizacijskih algoritmov in nove ideje ter prispevki k eksperimentalnim postopkom. Ekipa raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan" je doprinesla k uporabnosti orodja IOHprofiler na področju mer zmogljivosti, statistike in vizualizacije podatkov. Na podlagi recenzijskih ocen konferenčnih prispevkov na GECCO 2020, ki so tudi del podoktorskega projekta Mr-BEC, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, je ekipa z Instituta "Jožef Stefan" na tekmovanju zasedla prvo mesto.


Slika

Na prireditvi preko videokonferenčnega sistema so 5. novembra 2020 podelili Blinčeve nagrade za leto 2020 za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel izr. prof. dr. Jernej Fesel Kamenik za odmevne raziskave na področju fizike osnovnih delcev, predvsem na področju fizike težkih kvarkov in leptonov in na področju interakcije temne snovi z delci Standardnega modela. Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke na področju fizike je prejel prof. dr. Giovanni De Ninno za raziskovalno delo na področju koherentnega prenosa vrtilne količine svetlobe na elektron, objavljeno v reviji Nature Photonics. Blinčevo nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Danilo Zavrtanik. Znanstveno delovanje prof. dr. Danila Zavrtanika vsebuje vsaj tri široka področja: vrhunsko raziskovanje na področju eksperimentalne fizike visokih energij, usmerjenost v mednarodno sodelovanje in raziskovanje v globalno konkurenčnem znanstvenem okolju, ter pedagoško delo in organizacijo visokošolskega študija. Čestitamo!


Slika

V okviru 13. Mednarodne konference za prenos tehnologij, ki jo organizira Center za prenos tehnologij in inovacij, sta bili prvič v Sloveniji podeljeni nagradi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). WIPO Medal for Inventors je prejela prof. dr. Alenka Vesel z Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko za več podeljenih mednarodnih patentov, soustanovitev podjetja in lansiranje visoko tehnoloških izdelkov in storitev na trg. WIPO IP Enterprise Trophy so prejeli v Razvojnem centru eNeM Novi Materiali d. o. o.. V RC eNeM sodelujejo s številnimi javno-raziskovalnimi organizacijami ter metodološko spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost med zaposlenimi, njihove promocijske kampanje krepijo tudi podobo intelektualne lastnine. WIPO deluje v okviru OZN kot krovna agencija za zagotavljanje in širitev varstva intelektualne lastnine v svetu, njene nagrade pa s priznanjem dosežkov izumiteljev, ustvarjalcev in inovativnih podjetij pomagajo oblikovati kulturo, v kateri se spodbuja in ceni inovativnost in ustvarjalnost.


Slika

Sodelavci Laboratorija za biofiziko, Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so pod vodstvom prof. dr. Janeza Štrancarja odigrali ključno vlogo pri obsežni raziskavi mehanizmov toksičnosti nanomaterialov in napovedi vnetnih stanj brez uporabe živali, kar so objavili v ugledni reviji Advanced Materials v članku Prediction of Chronic Inflammation for Inhaled Particles: the Impact of Material Cycling and Quarantining in the Lung Epithelium. Laboratorij za biofiziko je pri tem v okviru projekta SmartNanoTox Horizon 2020 povezoval delo kar 34 avtorjev iz devetih držav. Avtorji članka so kot prvi na svetu uspeli identificirati udeležene molekularne dogodke in jih povezati v zapleten ciklični mehanizem, ki proži različne vrste vnetnih odzivov. S tem znanjem so nato lahko razvili model napovedovanja kroničnih vnetij, ki uporablja le izbrane celične teste. Raziskovalci na podlagi tega že razvijajo avtonomne detekcijske sisteme za napovedovanje (ne)varnosti materialov, kemikalij, zdravil ali cepiv.


Slika

Skupina Athanasiosa Typasa iz EMBL (Heidelberg v Nemčiji) je s pomočjo metod proteomike selektivno kvantificirala novo sintetizirane proteine ob infekciji s Salmonella enterica Typhimurium. Pri raziskavi sta sodelovala tudi Nataša Kopitar Jerala in Boris Turk z Odseka za Biokemijo, molekularno in strukturno biologijo. Poročali so, da se ob infekciji z omenjeno bakterijo lizosomalni cisteinski katepsini nahajajo v zunajceličnem prostoru in v celičnem jedru. Akrivnost jedernih katepsinov je bila potrebna za aktivacijo inflamasoma po ne-kanonični poti in piroptsko celično smrt. Izražanje katepsinskega inhibitorja stefina B v jedru ali pa uporaba farmakoloških inhibitorjev katepsinov je zmanjšala piroptotsko celično smrt, povzročeno z infekcijo z omenjeno bakterijo. Inhibicija katepsinov je znižala nivo izražanja gasdermina D, proteina, ki je ključen pri poteku piroptoze. Rezultate študije so objavili v članku Spatiotemporal proteomics uncovers cathepsin-dependent macrophage cell death during Salmonella infection v zelo ugledni reviji Nature Microbiology (IF: 15,5).


Slika

V času novega koronavirusa so se zaposleni na Reaktorskem infrastrukturnem centru in Odseku za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan" prilagodili razmeram. Tako so med 28. septembrom in 2. oktobrom 2020 izvedli prvi tečaj praktičnih eksperimentov na daljavo. Udeležilo se ga je šest študentov in dva profesorja z Univerze v Uppsali na Švedskem. V petih dneh so izvedli šest vaj in sicer: kritični eksperiment, odziv reaktorja na stopničasto spremembo reaktivnosti, pogon reaktorja, umeritev kontrolne palice, reaktivnostni koeficient praznin in temperaturni koeficient reaktivnosti. Sodelavci IJS so s študenti komunicirali preko več video povezav hkrati. Dodatno so študenti lahko na daljavo upravljali z inštitutsko eksperimentalno opremo in tako izvajali lastne meritve. S tem se je slovenski raziskovalni reaktor TRIGA postavil ob bok le redkim reaktorjem na svetu, kjer je možno poučevanje na daljavo. Pridobljene izkušnje bodo v tekočem študijskem letu močno pripomogle pri izobraževanju za študente Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.


Slika

Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM) in Skupno podjetje EuroHPC sta podpisala pogodbo o skupnem nakupu novega slovenskega nacionalnega superračunalnika v vrednosti 17,2 milijonov evrov. Sistem HPC Vega s skupno kapaciteto 6,8 milijona milijard izračunov na sekundo bo na podlagi načrtovanja slovenskih strokovnjakov, zbranih v Slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING, med njimi so tudi sodelavci IJS, dobavilo evropsko podjetje Atos. Tretjino investicije je v okviru iniciative EuroHPC prispevala Evropska komisija, tako da bo sistem na voljo evropskim raziskovalcem in industrijskim razvojnim središčem v Evropi. Glavnina sistema pa je rezultat nacionalnega projekta HPC RIVR, ki bo z izboljšanjem regionalnih kapacitet in novo nacionalno računsko infrastrukturo ter repozitoriji za odprto znanost pripomogel h konkurenčnosti slovenskih znanstvenikov in nam tudi pomagal pri dostopu do novih evropskih infrastruktur, hkrati pa bo ponovno upravičil slovenske investicije v znanje na področju superračunalništva, ki jih na IJS gojimo že od začetka devetdesetih let.


Slika

8. in 9. oktobra 2020 je pod taktirko Centra za prenos tehnologij in inovacij potekala 13. Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij. Zbrane so pozdravili ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, prof. dr. Jadran Lenarčič in dr. Špela Stres. Prvo nagrado za najboljšo inovacijo iz javno-raziskovalnih organizacij je prejela združena ekipa raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan" (IJS), Univerze v Ljubljani (UL) in Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) v sestavi Gregor Primc (IJS), Arijana Filipič (NIB), Rok Zaplotnik (IJS), Miran Mozetič (IJS), Ion Gutierrez-Aguirre (NIB), David Dobnik (NIB), Matevž Dular (UL) in Martin Petkovšek (UL). Prvo mesto so osvojili s predstavitvijo inovacije »VirOut«, ki lahko v velikem obsegu, na okolju prijazen način, učinkovito uničuje v vodi prisotne škodljive mikroorganizme. Drugo nagrado so prejeli Marija Vukomanović, Srečo Škapin in Danilo Suvorov z IJS za tehnologijo, ki z uporabo funkcionaliziranega zlata nadomešča uporabo okolju neprijaznega srebra pri izdelavi protimikrobnega, neizpirnega tekstila. Čestitamo!


Slika

Anže Božič z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Antoniem Šibrom z Instituta za fiziko v Zagrebu v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences objavil članek Mechanical design of apertures and the infolding of pollen grain. V študiji sta Božič in Šiber z elastomehaničnim modelom tankih lupin numerično preučevala mehanizme, ki omogočajo zrnom peloda, da se med izsuševanjem nadzorovano deformirajo in preprečijo nadaljnjo izgubo vode. Tako lahko prestanejo pot iz prašnikov do brazd pestiča, ne da bi se pri tem poškodoval genski material, ki ga nosijo. Študija kaže, da na različne načine deformacije pelodnih zrn vplivajo tako razmerje med elastičnimi lastnosti pelodne stene ter mehkejših apertur v njej, kot tudi oblika, število in velikost apertur samih. Elastične lastnosti pelodnih zrn na način zarišejo evolucijsko ugodne rešitve za njihovo mehansko zasnovo, ki se tako ponuja tudi kot mehanizem, ki bi lahko pojasnil veliko pogostost peloda z natanko tremi aperturami med dvokaličnicami.


Slika

Ob začetku pandemije COVID-19 je prišlo do splošnega pomanjkanja medicinske zaščitne opreme, zato so se raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" odločili raziskati možnosti ponovne uporabe mask s sterilizacijo z ionizirajočim sevanjem. Ugotovili so, da se lahko respiratorne maske tipa FFP2 in FFP3 sterilizirajo z žarki gama ali elektroni. Maske tako ohranijo mehanske in kemijske lastnosti ter učinkovitost filtracije aerosolnih delcev. Pri obsevanju z dozo 20 kGy se polipropilenski filter sicer razelektri, ob ponovnem nanosu naboja pa se učinkovitost filtracije vrne na prvotno. Maske se lahko tako sterilizira do dvakrat. Pri raziskavi so sodelovali Luka Pirker, Anja Pogačnik Krajnc, Anton Gradišek, Andreja Jelen, Maja Remškar, Igor B. Mekjavić, Janez Kovač, Miran Mozetič, Luka Snoj, Jan Malec in Vladimir Radulović. Rezultate raziskave pa so objavili v ugledni reviji Journal of Membrane Science v članku Sterilization of polypropylene membranes of facepiece respirators by ionizing radiation.


Slika

9. oktobra 2020 so na Institutu "Jožef Stefan" podelili nagrade 23. multikonference Informacijska družba 2020. Informacijska limona je bila podeljena neodzivnosti pri razvoju elektronskega zdravstvenega kartona, Informacijsko jagodo pa je prejel Laboratorij za bioinformatiko Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani na osnovi izdelanega informacijskega sistema za podporo Nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni COVID-19 v Sloveniji tekom epidemije pod vodstvom IMI in v sodelovanju z NIJZ. Nagrado za tekoče dosežke je prejel Programski svet tekmovanja ACM Bober, ki ga sestavljajo Špela Cerar, Janez Demšar, Alenka Kavčič in Neža Rugelj, za izvedbo mednarodnega tekmovanja iz računalniškega mišljenja za osnovnošolce in srednješolce Bober. Najpomembnejšo nagrado, nagrado za življenjsko delo, pa je prejela prof. dr. Lidija Zadnik Stirn za izjemen prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe. (na sliki Matjaž Gams, Lidija Zadnik Stirn in Špela Cerar)


Slika

Raziskovalci z Odseka za elektronsko keramiko Instituta ”Jožef Stefan” so v sodelovanju s kolegi z Odseka za sisteme in vodenje IJS, z Odseka za kemijo materialov Kemijskega inštituta v Ljubljani, Univerze v Severni Karolini v ZDA in z Zveznega tehnološkega inštituta v Lozani izsledke svojih raziskav elektromehanskega odziva relaksorskih feroelektrikov objavili v reviji Advanced Functional Materials. Obsežna eksperimentalna študija je vključevala široko paleto perovskitnih sestav in uporabo različnih merskih tehnik, od makroskopskih meritev lastnosti materialov do lokalnih mikroskopskih strukturnih analiz, ter potrditev vzročne zveze med strukturo in lastnostmi. Študija tako razkriva edinstveni dinamični odziv tovrstnih relaksorskih materialov na zunanje polje, katerega vzrok je kompleksna strukturiranost materiala v smislu nereda na atomski ravni in hierarhičnega zloga feroelektričnih domen, kar močno vpliva na mobilnost domenskih sten. Ugotovitve raziskovalcev odpirajo vrata k zasnovi novih materialov z visokimi elektromehanskimi odzivi s stališča strukturiranja na različnih velikostnih ravneh.


Slika

Dr. Nataša Hojnik je skupaj s sodelavci z Odseka za plinsko elektroniko (F6) in Centra za masno spektroskopijo (CMS) Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju s kolegi s Kemijskega inštituta, Nacionalnega inštituta za biologijo in Univerze v Liverpoolu objavila znanstveno delo Unravelling the pathways of air plasma induced aflatoxin B1 degradation and detoxification v zelo ugledni reviji Journal of Hazardous Materials. V raziskavi je sodelujočim uspelo v zelo kratkem času z zračno plazmo popolnoma razgraditi mikotoksin aflatoksin B1 (AFB1), ki se kot strupen produkt plesni Aspergillus flavus pojavlja v različnih živilskih izdelkih in je zaradi kancerogenega delovanja letno odgovoren za nastanek več kot 170.000 primerov karcinoma jetrnih celic. Poleg tega je raziskovalcem uspelo odpraviti tudi njegovo toksičnost in razvozlati zapleten mehanizem njegove razgradnje. Raziskava kaže na izredno uporabnost plazme za obdelavo hrane z namenom odpravljanja njene kontaminiranosti z različnimi škodljivimi snovmi.


Slika

Raziskovalna odseka Instituta "Jožef Stefan" B3 – Odsek za biotehnologijo in F4 - Odsek za tehnologijo površin sta v reviji Biomaterials Science objavila interdisciplinarno študijo Cold atmospheric plasma induces stress granule formation via eIF2α – dependent pathway. Članek razkriva kompleksni mehanizem nastanka stresnih granul v živčnih celicah po njihovi izpostavitvi toku atmosferske plazme, ki je znan sprožilec oksidativnega stresa. Celični medij, ki je izpostavljen plazmi in posledično obogaten z različnimi radikali, sproži primarni odziv celic, ki se kaže v nastanku stresnih granul v citoplazmi. V plazma tretiranih celicah se aktivirajo različne signalne poti, od katerih ena vključuje tudi fosforilacijo proteina eIF2α, ki nato sproži tvorbo stresnih granul in hkrati zavira sintezo proteinov. Naša študija je prva okarakterizirala plazma inducirano tvorbo stresnih granul, ki poveča regeneracijsko in metabolno sposobnost celic in ima potencial za uporabo pri celjenju tkiv v regenerativni medicini.


Slika

V ugledni reviji Trends in Plant Science, ki je ena od najbolj priznanih na področju biologije rastlin, so prof. Kristina Gruden in dr. Marko Petek z Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Vid Podpečan z Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" in raziskovalci iz tujine objavili pregledni članek z naslovom Ménage à Trois: Unraveling the Mechanisms Regulating Plant-Microbe-Arthropod Interactions. Članek se osredotoča na obravnavo odziva rastlin pri tristrani interakciji med rastlinami, mikroorganizmi in žuželkami. Ker so takšne kompleksne interakcije tesno povezane z zdravjem rastline, sta njihovo temeljito poznavanje in razumevanje osnova za načrtovanje ekološke zaščite poljščin in potencialno vodita v razvoj nove generacije kmetijskih praks. Raziskovalno delo je zajemalo tudi ekspertno analizo zbranih podatkov ter predstavitev kompleksnega nabora informacij in modelov v obliki, ki jo domenski strokovnjaki lahko razumejo in interpretirajo. To je tudi glavni prispevek Instituta "Jožef Stefan" v tem pomembnem znanstvenem delu.


Slika

Revija Advanced Electronic Materials je objavila članek Spontaneous Antiferromagnetic Ordering in a Single Layer of (BETS)₂GaCl₄ Organic Superconductor, ki ga je zasnoval Abdou Hassanien iz Odseka za fiziko trdne snovi IJS ter napisal skupaj z raziskovalcema Biaom Zhou in Akiko Kobayashi z univerze Nihon v Tokiu na Japonskem. Avtorji so uporabili molekularno epitaksijo in neravnovesje med donorji in akceptorji, s čimer so ustvarili ostre meje med enoplastnimi organskimi superprevodniki in antiferomagnetnimi molekularnimi verigami. Izdelava tako jasno definiranih in atomsko čistih prehodov med materiali različnih vrst je temelj za načrtovanje novih funkcionalnosti in študij novih pojavov v fiziki tržnih snovi. Vrstična tunelska mikroskopija in spektroskopija pri nizki temperaturi sta pri temperaturah pod Tc pokazali odsotnost nizkih vibronskih in magnetnih ekcitacij, ki sicer prevladajo pri visokotemperaturni fazi. To nakazuje na njihov kooperativen obstoj in možno renormalizacijo za nastanek superprevodnosti v taki vrsti superprevodnikov.


Slika

Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s skupino Ivana Smalyukha z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review X objavila članek Control of Light by Topological Solitons in Soft Chiral Birefringent Media, ki ga je v APS Physics Focus pospremil uredniški članek Liquid-Crystal Vortices Focus Light. Topološki solitoni, ki jih zasledimo na različnih področjih fizike, so fascinantne lokalizirane motnje v parametru urejenosti, ki so topološko zaščitene. Avtorji so proučili lom, odboj in lečenje laserskih žarkov na različnih topoloških solitonih v frustriranih kiralnih nematikih. Teoretično pokažejo, kako je interakcija šibke svetlobe s takšnimi topološkimi solitoni dobro opisana s posplošenim Snellovim zakonom in modeli za sledenje žarkom. Te temeljne ugotovitve imajo potencial za nove načine manipulacije toka svetlobe, uporabne v optiki in fotoniki.


Slika

V Tehniškem muzeju Slovenije je na ogled nova občasna razstava Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike. Pri postavitvi razstave je imel pomembno vlogo tudi Institut "Jožef Stefan", saj je Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko eden od začetnikov robotizacije v Sloveniji. V začetnih časih svetovne in domače robotike se je ukvarjal predvsem z razvojem industrijskih robotov. Skupaj z Gorenjem in RIKOM je razvil več robotov družine GORO, RIKO in Stefan: GORO-1 v Gorenju leta 1979 na liniji za emajliranje štedilnikov, GORO 102 v Gorenju na liniji za površinsko zaščito pečic, GORO 103 leta 1987 kot aplikacijo za podajanje v stiskalnico z robotom. Skupaj z RIKOM je razvil električnega robota RIKO 106 za varjenje in uporabo z obdelovalnim strojem. Pozneje so prvotno usmeritev v razvoj industrijskih robotov presegli izzivi sodelovanja robota in človeka ter preprosti načini učenja in vodenja robotov. Razvoju na področju robotike sta sledili tudi univerzi v Ljubljani in v Mariboru, tako da ima Slovenija danes veliko visoko usposobljenih strokovnjakov.


Slika

Vodja Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Sašo Šturm je bil kot član izbran v izvršni odbor European Microscopy Society (EMS). To je krovna organizacija, ki združuje vsa nacionalna društva za mikroskopijo. Glavni cilji združenja EMS so spodbujati uporabo in kakovost napredne mikroskopije na vseh njenih področjih znotraj Evrope. Poudarek je predvsem na razvoju instrumentacije, metodologije in novih tipov mikroskopije. Prof. dr. Saša Šturma je predlagal izvršni odbor Slovenskega društva za mikroskopijo (SDM) in tako je bil prvič izbran slovenski predstavnik v izvršni odbor EMS. Kot član izvršnega odbora EMS bo prof. dr. Sašo Šturm spodbujal uporabo in razvoj naprednih tehnik mikroskopiranja v različnih disciplinah ter sodelovanje med znanostjo in industrijo. Predlagal bo okrepitev znanstvenega in/ali tehničnega prispevka s področja industrije s poudarkom na končnih uporabnikih, na mednarodnih in nacionalnih konferencah, povezanih z mikroskopijo.


Slika

Raziskovalci Tome Eftimov, Gorjan Popovski, Matej Petković, Barbara Koroušić Seljak in Dragi Kocev z E7 in E8 so z uporabo naprednih računalniških metod analizirali recepte, dostopne na svetovnem spletu, in o odkritjih poročali v članku z naslovom COVID-19 pandemic changes the food consumption patterns. Odkrili so, da se je zanimanje relativno najbolj povečalo za recepte iz skupin z oznakami stročnice (suhi fižol, grah, leča, fižol, grašica in bob) – 300 %, palačinke in tortilje – 280 %, juhe – 180 % ter za 100 % za tiste z oznakami testo, koščičasto sadje, torte in govedina. Zanimanje se je najbolj zmanjšalo za recepte iz skupin z oznakami ostrižnjaki (red rib) – 50 %, koruza, kosmiči (za zajtrk) in žita – 40 %, vinogradništvo – 30 % ter za 10 % za tiste z oznakami citrusi, svinjina, voda in morski sadeži. Rezultate lahko uporabimo za napovedovanje morebitnih sprememb splošnega zdravstvenega stanja in povečane pojavnosti nekaterih bolezni po karanteni ter za razumevanje sprememb v kmetijstvu in v verigah oskrbovanja s hrano.


Slika

V reviji Nature je bila objavljena raziskava, pri kateri je sodeloval tudi Matej Krajnc z Odseka za teoretično fiziko. V članku z naslovom Mechanics of a multilayer epithelium instruct tumour architecture and function so Vincent F. Fiore z Univerze Rockefeller in sodelavci naslovili vlogo mehanike pri deformacijah večslojnih tkiv in njihovih tumorjev. Na primeru epidermisa v mišjih zarodkih so ugotovili, da mehanske lastnosti bazalne membrane (bariere med epitelijem in globljimi plastmi tkiv) odločilno vplivajo na morfologijo večslojnih epitelijev. Ko se ob rasti tumorja celice hitro delijo, odrivajo okoliške epitelijske celice, pri čemer se tkivo deformira. Avtorji so pokazali, da je način te deformacije odvisen od upogibnega modula bazalne membrane in relaksacijskega časa njenega obnavljanja. Ti rezultati predvsem poudarjajo pomen bazalne membrane kot ključne podporne strukture pri deformacijah večslojnih tkiv, ki se tipično zgodijo ob nastanku in rasti tumorjev.


Slika

Doc. dr. Matic Lozinšek z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" je novi prejemnik ERC-projekta za raziskovalce na začetku samostojne raziskovalne kariere. Za projekt HiPeR-F (Challenging the Oxidation-State Limitations of the Periodic Table via High-Pressure Fluorine Chemistry) bo prejel 2,4 milijona evrov. To je prvi ERC-projekt v Sloveniji, za katerega so odobrili še dodatna sredstva za nakup pomembne raziskovalne opreme za obetaven projekt z visoko stopnjo tveganja. Projekt HiPeR-F se bo osredotočal na raziskave kemijskih reakcij s fluorom pod izredno visokim tlakom – od 10.000 barov do več kot 100.000 barov. Z novopridobljenim projektom se je Institut "Jožef Stefan" izenačil z Univerzo v Ljubljani s petimi ERC-raziskovalnimi projekti, doc. dr. Matic Lozinšek pa se je pridružil prof. dr. Draganu Mihailoviću (2014), doc. dr. Matjažu Humarju (2019), prof. dr. Petru Križanu (2020) in prof. dr. Igorju Muševiču (2020), sodelavcem Instituta "Jožef Stefan", ki so že prejemniki ERC-projektov.


Slika

Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju z raziskovalcema Andrewom Hessom in Ivanom Smalyukhom z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review Letters objavila članek Chirality-enhanced periodic self-focusing of light in birefringent soft media. Avtorji v članku pokažejo, da kiralnost močno ojača nelinearni optični odziv frustriranih kiralnih nematikov. Delo predstavlja celovito študijo, ki vključuje numerični in teoretični opis ter eksperimentalno preveritev. Za razliko od nekiralnih tekočih kristalov, kjer preorientacija molekul v močnem laserskem curku omogoča nastanek krajevnega optičnega solitona – nematikona, v frustriranem odvitem kiralnem nematiku kiralnost prinaša izrazito ojačenje nelinearnega odziva in posledično lažjo tvorbo optičnih solitonov. Študija tako daje osnovo za nove možnosti uporabe kiralno ojačenih nelinearnih pojavov za aplikacije.


Slika

Sašo Gyergyek in Darko Makovec z Odseka za sintezo materialov ter Andraž Kocjan z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta objavili članek v znanstveni reviji Green Chemistry z naslovom Hierarchical Ru-bearing alumina/magnetic iron-oxide composite for the magnetically heated hydrogenation of furfural. V članku so prikazali možnost uporabe gretja magnetnih nanodelcev v AC magnetnem polju kot izvora energije, potrebne za reakcijo. Avtorji so pokazali znatno višjo pretvorbo (95 %) furfurala v furfuril alkohol, ko so uporabili »ciljano« segrevanje katalizatorja z AC magnetnim poljem, kot v primeru, ko so uporabili konvencionalno segrevanje reaktorja (63 %). Tako so kot prvi prikazali, da lahko dobro načrtovan hierarhičen kompozit simultano služi kot katalizator in izvor toplote za potek tehnološko pomembne kemijske reakcije v reaktorju z goščo.


Slika

Skupina raziskovalcev iz Slovenije, Italije in Nemčije, med katerimi so tudi Andrej Mihelič, Špela Krušič in Matjaž Žitnik z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij, je izvedla poskus, s katerim so pokazali, da je kotna porazdelitev fotoelektronov odvisna od tirne vrtilne količine svetlobe (OAM), ki jo absorbirajo elektroni po izbitju – opazili so majhno razliko v signalu, ko se je topološki naboj žarka spremenil iz +1 v -1. Opaženi dikroizem kaže na novo vrsto elektronske spektroskopije, kjer poleg spinske vrtilne količine svetlobe določa izbirna pravila za absorpcijo tudi vrednost topološkega naboja svetlobnega žarka. Prenos OAM na ansambel kvantnih delcev je težko opazovati, ker je najbolj učinkovit v osi žarka, kjer je intenziteta svetlobe nič. Pri poskusu sta bili ključni fokusirana svetloba laserja na proste elektrone FERMI ter fazna maska, s katero so pripravili infrardeči svetlobni žarek z vrtilno količino 1. Rezultati so podani v članku Photoelectric effect with a twist v reviji Nature Photonics.


Slika

Institut "Jožef Stefan" je kot član mednarodnega konzorcija prejel evropski projekt Athena na temo izvajanja načrtov za enakost spolov za sprostitev potenciala raziskovalnih organizacij v Evropi. Pri projektu bo sodelovalo kar 10 odsekov z Instituta "Jožef Stefan": U1, F4, F5, K1, K3, K5, K7, E3, E5 in E7. Kljub velikemu številu visokokvalificiranih diplomantk je v Evropski uniji med zaposlenimi v raziskavah samo tretjina žensk. Namen projekta je zato odstranitev ovir za zaposlovanje in karierno napredovanje raziskovalk, vključitev in okrepitev dimenzije spola v raziskovalnih programih in naslavljanje neravnovesja spolov pri odločanju. Cilja projekta sta razvoj in implementacija načrta za enakost spolov za dosego sistemske institucionalne spremembe. V konzorciju sodelujejo raziskovalne organizacije iz držav srednje in vzhodne Evrope ter oddaljenih regij z nizkim indeksom enakosti spolov, s čimer bo projekt prispeval k zmanjšanju vrzeli med raziskovalnimi organizacijami po vsej Evropi.


Slika

Jan Rozman, Matej Krajnc in Primož Ziherl z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v reviji Nature Communications objavili članek Collective cell mechanics of epithelial shells with organoid-like morphologies. V članku so teoretično pokazali, da kolektivni mehanski pojavi v enoslojnih lupinah identičnih celic vodijo do nastanka kompleksnih morfologij, podobnih značilnim oblikam organoidov. Organoidi so v laboratoriju vzgojeni skupki celic z lastnostmi pravih organov in spadajo med najbolj aktivna sodobna področja biologije in biofizike. Rozman, Krajnc in Ziherl so ugotovili, da lahko razčlenjene oblike organoidov, med katerimi so brstaste, razvejene in uvihane, dobimo že z uravnavanjem le treh vrst površinskih napetosti, in sicer tistih na notranji in zunanji strani tkiva ter tistih na stiku med celicami; te napetosti so pri vseh celicah enake, tako da ni potrebe po diferenciaciji. Njihovi rezultati nakazujejo pot do novih metod za razvoj sintetičnih celičnih skupkov.


Slika

Več kot 80 mednarodnih udeležencev je sodelovalo na spletnem dogodku za predstavitev slovenskih izkušenj in inovacij na področju tovarn prihodnosti in pametnih tovarn, ki sta ga SBRA in SRIP Tovarne prihodnosti organizirala 8. julija 2020. V vsebinsko bogatem programu smo slišali predstavitve partnerstva EIT Manufacturing, evropskega raziskovalnega partnerstva za tovarne prihodnosti EFFRA, ki se bo v prihodnje preimenovalo v Made in Europe, ter predstavitev prihodnjega evropskega programa Digital Europe s poudarkom na vlogi pametnih digitalnih tovarn. Mednarodni strokovni javnosti smo predstavili slovenske izkušnje iz raziskav in inovacij s področja tovarn prihodnosti ter programa SRIP Tovarne prihodnosti in program GOSTOP, ki ju koordinira Institut "Jožef Stefan". Svoje produkte in izkušnje pa so predstavila tudi podjetja (člani SRIP ToP) Podkrižnik Group, d. o. o., Elvez, d. o. o, Tecos, d. o. o., in Kalmia, d. o. o., ter Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.


Slika

Tina Arh, Matjaž Gomilšek, Matej Pregelj, Martin Klanjšek in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Peter Prelovšek z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju z raziskovalci iz Velike Britanije, ZDA in Kitajske v reviji Physical Review Letters objavili članek Origin of Magnetic Ordering in a Structurally Perfect Quantum Kagome Antiferromagnet. V članku so potrdili več kot desetletje staro teoretično napoved kvantne kritične točke antiferomagneta na spinski mreži kagome med stanjem kvantne spinske tekočine in magnetno urejenim stanjem, ki izvira iz magnetne anizotropije Dzyaloshinskii-Moriya. YCu₃(OH)₆Cl₃ je prvi poznan sistem s popolno mrežo kagome brez nečistoč, pri katerem je mogoče magnetno anizotropijo proučevati neodvisno od drugih perturbacij. Razumevanje izvora magnetne ureditve v tem materialu je izjemnega pomena za razumevanje stabilnosti enigmatičnega stanja kvantne spinske tekočine.


Slika

Da sta vodja Odseka za reaktorsko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj in njegov sodelavec dr. Matjaž Leskovar pomembno pomagala strokovnjakom, ki so morali vsak dan sproti določati nove ukrepe v boju s koronavirusom, poroča tudi Evropski parlament. Zapisali so, da sta prav prof. dr. Cizelj in dr. Leskovar postala referenci za službe, pristojne za načrtovanje ukrepov. Ob izbruhu pandemije sta se modeliranja širjenja koronavirusa najprej lotila iz radovednosti. Razvila sta model, ki omogoča analizo in napoved poteka epidemije na podlagi javno dostopnih podatkov. »Ker na začetku ni bilo nobenih skupin ali modelov, ki bi spremljali in napovedovali prihodnost epidemije, sva z veseljem vskočila v mrežo. Enačbe širjenja epidemije so podobne enačbam verižne reakcije v jedrskem reaktorju, zato z razvojem modela ni bilo težav.« Model pa je primeren tudi za ozaveščanje ljudi, saj sproti predstavlja pomembnost izvajanja ukrepov za zajezitev širjenja epidemije.


Slika

Prof. dr. Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme na Institutu "Jožef Stefan", je s soavtorji Irene Yu-Hua Gu, Akijem Härmo, Andrésom Muñozom in Vincentom Tamom v reviji Journal of Ambient Intelligence and Smart Environments (JAISE) objavil članek z naslovom Artificial intelligence and ambient intelligence. Članek je bil v tej znanstveni reviji med tremi najbolj branimi in citiranimi v letu 2019. Posebna izdaja revije JAISE je bila kot ena od najbolj priznanih svetovnih revij na tem področju posvečena obletnici revije o ambientalni inteligenci in pametnih okoljih v smislu pregleda preteklega razvoja, trenutnega stanja in predvidevanj o prihodnosti. Poleg tega so bili v članku predstavljeni zakoni informacijske družbe od Moorovega do Keckovega, vpliv razvoja elektronike na umetno in ambientalno inteligenco, analiza superinteligence in super ambientalne inteligence. Članek je del učnega gradiva na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana.


Slika

V četrtek, 11. junija 2020, se je s svečanim odprtjem pri Gradu Tivoli začel projekt Noč ima svojo moč, ki ga tudi letos izvaja konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, IJS, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Tehniški muzej Slovenije. Projekt, katerega osrednja tema je raziskovanje kostanjevega bakterijskega skorjemora, združuje več kot 30 kulturnih, znanstvenih in izobraževalnih institucij z namenom ozaveščanja o pomembnosti raziskovanja in inovacij, o njunem vplivu na družbo in gospodarstvo ter o kariernih možnostih. V dejavnostih po vsej Sloveniji bo sodelovalo več deset tisoč obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin, in to vse do 27. novembra 2020, ko se bodo dejavnosti strnile še v tisti zadnji dogodek – Noč raziskovalcev 2020. Na ta dan bodo na pobudo Evropske komisije vrata odprle številne evropske znanstvenoraziskovalne organizacije, da bi predstavile poklic in življenje znanstvenika širši javnosti.


Slika

Raziskovalci Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so na derbiju med nogometnima kluboma NK Olimpija Ljubljana in NK Maribor marca 2019 v Stožicah med tekmo merili onesnaženost zraka z nanodelci. Navijaški skupini obeh ekip, Green Dragons in Viole Maribor, sta namreč kljub prepovedi prižigali bakle in pirotehnična sredstva v podporo svojima kluboma. Raziskovalci Luka Pirker, doc. dr. Anton Gradišek, dr. Bojana Višić in prof. dr. Maja Remškar so ugotovili, da se je število nanodelcev z velikostjo od 30 nm do 300 nm v zraku ob prižigu bakel povečalo za 1200 odstotkov, igralci pa so vdihnili 300 odstotkov več delcev kot običajno. Kemijska analiza je pokazala, da so bili poleg ogljika prisotni tudi elementi, ki so potencialno strupeni in se uporabljajo za barvne učinke ter kot gorivo: stroncij (rdeča barva), barij (zelena barva), kalij, magnezij in klor. Rezultate so objavili v reviji Atmospheric Environment.


Slika

Doktorski študent Odseka za računalniške sisteme Instituta "Jožef Stefan" Simon Mezgec je na tekmovanju Food Recognition Challenge, edinem mednarodnem spletnem tekmovanju v samodejnem razpoznavanju slik hrane, med 441 prijavljenimi zasedel 2. mesto. Na tekmovanju je dosegel natančnost razpoznavanja v višini 59,2 odstotka. Za doseženi rezultat je na povečani zbirki slik uporabil metodo Hybrid Task Cascade (HTC) z osnovo ResNet-101 in si za nagrado priboril udeležbo na konferenci o strojnem učenju Applied Machine Learning Days at EPFL januarja 2021 v Lozani v Švici. Razpoznavanje hrane po slikah je v zadnjih nekaj letih precej napredovalo zaradi inovacij v globokem učenju in postaja vedno bolj uporabno orodje, saj ljudem omogoča, da zaradi zdravstvenih ali osebnih razlogov spremljajo svoj vnos hrane s preprosto fotografirajo tega, kar zaužijejo, in ne več prek vprašalnikov, ki so nenatančni.


Slika

V torek, 12. maja 2020, je Institut "Jožef Stefan" obiskala delegacija Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v kateri so bili ministrica dr. Simona Kustec, državni sekretar dr. Jure Gašparič in direktor Direktorata za znanost dr. Tomaž Boh. V skladu s priporočili NIJZ jih je direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič sprejel v Veliki predavalnici, kjer jim je predstavil delovanje Instituta. Med drugim je izpostavil številne dosežke, med katerimi je nekaj takšnih, kjer je Institut celo prvi na svetu. Ministrica dr. Simona Kustec je direktorju in s tem vsem raziskovalcem čestitala ter izrazila ponos nad njihovim delom. »Prihaja obdobje, ko bo prav vaše znanje odločilno pripomoglo k obstoju družbe, vaše delo moramo absolutno podpirati tudi v prihodnje.« V nadaljevanju je delegacijo ministrstva sprejel tudi prof. dr. Aleš Ude s sodelavci na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, kjer se je ministrica srečala tudi s humanoidnim robotom Talosom.


Slika

Dr. Matej Kanduč z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" skupaj z mednarodno skupino fizikov in botanikov išče odgovore na vprašanje, kako intenzivno lahko rastline črpajo vodo iz prsti. Znano je, da rastline črpajo vodo iz korenin v listje pod negativnimi tlaki, ki dosegajo vrednosti do -100 barov. Ni pa bilo jasno, kaj omejuje to vrednost in s tem moč črpanja. S pomočjo računalniških simulacij so dr. Kanduč in kolegi ugotovili, da so ta šibki člen lipidni agregati v rastlinskem soku. V študiji z naslovom Cavitation in lipid bilayers poses strict negative pressure stability limit in biological liquids, objavljeni v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, so pokazali, da bi pod le malenkost večjimi negativnimi tlaki lipidni agregati povzročili kavitacijo vode rastlinskega ožilja, kar bi bilo usodno za rastlino. Očitno so se rastline evolucijsko prilagodile tej fundamentalni omejitvi, ki hkrati tudi določa, v kako suhih pokrajinah rastline lahko še rastejo.


Slika

Letos mineva dvajset let od vključitve Slovenije v evropski fuzijski program in petnajst let od ustanovitve Slovenske fuzijske asociacije (SFA). Fuzijske raziskave v Sloveniji so že od svojih začetkov neločljivo povezane z Institutom "Jožef Stefan". Dr. Ivo Kodeli z Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan" je 20. marca 2000 predstavil slovenske fuzijske raziskave na sestanku v Garchingu, kjer je bila Slovenija sprejeta v evropski fuzijski program, in junija 2000 pridobil prvi slovenski fuzijski projekt v okviru Evropske komisije z naslovom Benchmark experiments to validate EFF (European fusion file) data. Aprila 2005 pa je bila s podpisom sporazuma med EURATOM in tedanjim Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije formalno ustanovljena Slovenska fuzijska asociacija, ki danes združuje več raziskovalnih skupin na Institutu "Jožef Stefan" in Univerzi v Ljubljani. SFA, ki jo koordinira IJS, ima danes pomembno vlogo pri številnih mednarodnih fuzijskih projektih.


Slika

V iskanju novih tarč za antibiotike za človeški patogen Staphylococcus aureus so raziskovalci Skupine za strukturno biologijo z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo IJS ter Teoretičnega odseka KI Sara Pintar, Jure Borišek, Aleksandra Usenik, Andrej Perdih in Dušan Turk v reviji Communications Biology objavili članek z naslovom Drsenje domen v dveh Staphylococcus aureus N-acetilglukozaminidazah omogoča vezavo njihovega substrata pred katalizo. Z uporabo rentgenske kristalografije, točkovne mutageneze, modeliranja in molekularne dinamike so pojasnili mehanizem vezave substrata na encima SagB in AtlA-gl ter pokazali, da N-acetilglukozaminidazi v odprti konformaciji najprej omogočita vezavo substrata in nato z drsenjem objameta substrat tako, da lahko poteče reakcija njegove razgradnje. Gre za nov vpogled v mehanizme razgradnje celične stene, ki razkriva prilagodljivost strukture encimov na substrat, ki je v tem primeru največja molekula v bakteriji, saj obdaja celico.


Slika

Takrat, ko smo po televiziji spremljali grozljive posnetke iz bližnje Lombardije in so za Slovenijo na podlagi eksponentnih krivulj napovedovali kataklizmo, je dr. Matjaž Leskovar z Odseka za reaktorsko tehniko razvil odprtokodni model epidemije in že 25. marca javno podal svojo prvo napoved. Takrat smo nujno potrebovali čim bolj realne napovedi, da bi lahko pripravili odzive in ukrepe. V napovedi je predstavil optimistični scenarij, kjer se ukrepi 100-odstotno izvajajo in se zato okužba po uvedbi zadnjega sklopa ukrepov skoraj ne širi več. Reprodukcijsko število širjenja COVID-19 (R), ki je analogno pomnoževalnemu faktorju nevtronov v jedrskem reaktorju in določa dinamiko širjenja epidemije, je določil na podlagi podatkov o naraščajočem številu hospitaliziranih na navadnih in intenzivnih oddelkih ter umrlih. To napoved je razvoj epidemije v Sloveniji do danes potrdil. V prihodnje namerava spremljati vpliv ukrepov na R, ki mora ostati pod 1, sicer bomo dobili drugi val epidemije.


Slika

Eno od pomembnejših vprašanj pri spoprijemanju z novim koronavirusom SARS-CoV-2 je pomanjkanje primerne zaščitne opreme, zato skupina raziskovalcev Instituta "Jožef Stefan", ki jo sestavljajo mlada raziskovalca Anja Pogačnik Krajnc in Luka Pirker, prof. dr. Maja Remškar, doc. dr. Anton Gradišek, dr. Andreja Jelen in prof. dr. Igor Mekjavić, v zadnjih tednih intenzivno testira kakovost zaščite mask. Izsledki kažejo, da je za boljšo učinkovitost katerekoli maske odločilna njena pravilna namestitev. Doma narejene maske iz gosto tkanega blaga so tako priporočena zaščita za okolja, kjer ni velike verjetnosti za okužbo. Tudi maske, narejene s 3D-tiskom, imajo težavo s tesnjenjem in s prileganjem obrazu. Maske tipov FFP2, FFP3 in N95, ki so namenjene delavcem v zdravstvu ali interventnim ekipam, pa zadržijo večino delcev le, če se dobro prilegajo obrazu. Testiranja različnih improviziranih mask še potekajo, rezultate pa sproti objavljamo.


Slika

Strokovni svet direktorja je med šestimi prijavljenimi projekti kot zmagovalnega izbral projekt Laboratorija za 4D resonančno magnetno spektroskopijo dr. Igorja Vaskivskyiega z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan".
Vsaka naprava je odvisna od posameznih magnetnih učinkov, še vedno pa ne razumemo povsem, kako deluje. Z razpoložljivo tehnologijo je mogoče preučiti le nekaj preprostih primerov usmerjenih magnetnih spinov ali izotropnih magnetnih struktur, z novim laboratorijem pa naj bi presegli večino omejitev in zagotovili prvi vpogled v resnične magnetne strukture v štirih dimenzijah: v treh prostorskih koordinatah ter času. Pri tem bo časovna ločljivost sistema dosegla red nekaj femtosekund - približno milijonkrat hitreje kot sodobna elektronika. Raziskave bodo omogočile pridobitev edinstvenih podatkov o vplivu različnih mikromagnetnih vrst na strukturo na mikroskopskem merilu.


Slika

Sodelavci Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Matjaža Gamsa so imeli skupaj z devetimi evropskimi partnerji 16. in 17. aprila 2020 prvi sestanek za H2020 projekt pametnih mest URBANITE v sklicu Socioeconomic and cultural transformations in the context of the fourth industrial revolution. Institut "Jožef Stefan" in Fraunhofer Institut bosta nosilca vsak svojega ključnega sklopa programske platforme, modeliranja pametnega mesta in algoritmov umetne inteligence. Raziskovala bosta možnosti uvajanja novih tehnologij četrte industrijske revolucije v pametna mesta, kjer se bo lahko mestno vodstvo na podlagi simuliranih sprememb odločilo za najprimernejšo rešitev v njihovem mestu. Raziskovalni prototip bo predstavljen v Amsterdamu, Messini, Bilbau in Helsinkih, na voljo pa bo tudi vsem zainteresiranim slovenskim mestom.


Slika

Direktorat v CERN-u, kjer je vodja slovenskih znanstvenikov prof. dr. Marko Mikuž, je vzpostavil delovno skupino CERN proti COVID-19, ki v sodelovanju z WHO usklajuje ideje in iniciative skupnosti za podporo kolektivnega globalnega boja proti virusu. Aktivnosti so računsko zelo zahtevne, zato delovanje računskih centrov usklajuje organizacija WLCG, ki sicer deluje pri eksperimentih na velikem hadronskem trkalniku LHC. Tako se zdaj tudi po zaslugi prof. dr. Andreja Filipčiča z IJS del računskih kapacitet CERN-a in sodelujočih institucij uporablja pri projektih, kot so Folding@Home, Rosetta@Home in wwBioSDS_COVID19, ki raziskujejo dinamiko virusa in njegovih sestavnih delov, iskanje inhibitorjev njegove rasti ter iskanje substanc, ki omogočajo razvoj zdravil in cepiv. Del računske infrastrukture WLCG začasno uporablja tudi ARNES za nemoteno izvedbo pouka na daljavo.


Slika

Raziskovalci Odseka za elektronsko keramiko in Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" ter Odseka za kemijo materialov Kemijskega inštituta Andreja Benčan Golob, Goran Dražić, Maja Makarovič, Hana Uršič Nemevšek, Matej Andrej Komelj in Tadej Rojac so v reviji Nature Communications objavili članek Domain-wall pinning and defect ordering in BiFeO₃ probed on the atomic and nanoscale. Eksperimentalno so dokazali dinamično povezavo med električno prevodnostjo domenskih sten v BiFeO₃ s kopičenjem p-tipa defektov na steni pod vplivom električnega polja. Pokazali so tudi, da hitrost ohlajanja vpliva na kopičenje defektov na stenah ter s tem na njihovo lokalno strukturo in prevodnost. Rezultati raziskave so pomembni pri izkoriščanju lokalnih lastnosti domenskih sten v nanoelektroniki in funkcionalnih odzivih polikristaliničnih feroelektrikov.


Slika

Mednarodna raziskovalna skupina Belle II, v kateri igrajo pomembno vlogo raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan" Peter Križan, Boštjan Golob, Samo Korpar, Marko Starič, Rok Pestotnik, Marko Bračko in Luka Šantelj ter z univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici, je objavila svoje prve rezultate v članku v prestižni reviji Physical Review Letters. V prispevku, ki je celo urednikova izbira tedna, poročajo o prvem iskanju nove vrste osnovnega delca, imenovanega Z', ki deluje kot posrednik med navadno in temno snovjo. Slednja predstavlja približno 85 odstotkov snovi v vesolju. Hipotetični delec bi lahko nastajal pri trkih elektronov in pozitronov v notranjosti detektorja Belle II ob pospeševalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem. Pri raziskavi zaenkrat delca Z' niso našli, so pa lahko omejili jakost morebitne sklopitve med tem hipotetičnim delcem in znanimi osnovnimi delci.


Slika

Uredniški odbor priznane revije Green Chemistry je članek raziskovalcev Odseka za nanostrukturne materiale in Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" z naslovom Učinkovita reciklirna metoda sočasnega pridobivanja redkih zemelj in kovin prehoda iz trajnih magnetov na osnovi sistema Nd-Fe-B izbral kot enega od najbolj vročih člankov v letu 2020. V objavljenem članku so raziskovalci Xuan Xu, Sašo Šturm, Zoran Samardžija, Janez Ščančar, Katarina Markovič in Kristina Žužek Rožman določili smeri razvoja novih elektrokemičnih poti recikliranja trajnih magnetov na osnovi sistema Nd-Fe-B, ki so najdragocenejši vir kritičnih elementov redkih zemelj. Predlagani postopek omogoča hkratno selektivno pridobivanje redkih zemelj in prehodnih kovin z velikim zmanjšanjem porabe energije in zanemarljivim obremenjevanjem okolja. Članek je rezultat projekta ITN-MSCA-DEMETER.


Slika

Doc. dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je kot vodja kolaboracije s še dvema partnerjema iz Seoul National University v Koreji in Harvard Medical School v ZDA pridobil prestižni projekt Human Frontier Science Program (HFSP) v višini dobrega milijona dolarjev. Financiranje je prejelo le 4 % prijav, program HFSP pa financira vrhunske in drzne projekte ter kot edini podpira mednarodne ekipe raziskovalcev z laboratoriji v različnih državah. Kolaboracija bo v projektu kot prva poskušala pokazati optično komunikacijo med živimi celicami in na tej osnovi razviti tudi enostavna optična logična vezja. Optična komunikacija med celicami bo precej hitrejša kot poteka prenos električnih signalov po živcih.


Slika

Prof. dr. Peter Križan in prof. dr. Igor Muševič, oba z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, sta dobitnika ERC grantov za uveljavljene raziskovalce za leto 2019, ki jih je 31. marca 2020 objavila Evropska komisija. Prof. dr. Peter Križan je pridobil 2,4 milijona evrov za petletni projekt z naslovom FAIME (Flavour Anomalies with advanced particle Identification MEthods), pri katerem bodo preučevali nove pojave v fiziki osnovnih delcev, popularno imenovane Nova fizika. Prof. dr. Igor Muševič pa je pridobil 2,5 milijona evrov za projekt z naslovom LOGOS (Light-operated logic circuits from photonic soft matter). Njegov cilj je razvoj futuristične tehnologije za izdelavo logičnih vezij, ki bodo narejena iz tekočih kristalov in bodo delovala izključno na podlagi svetlobe. Institut “Jožef Stefan” je tako od ERC pridobil sredstva že za štiri projekte.


Slika

Ob obletnici rojstva Jožefa Stefana, 24. marca, objavljamo dobitnike zlatih znakov Jožefa Stefana za leto 2020. Dr. Matjaž Gomilšek je zlati znak dobil za odmevnost doktorskega dela Kvantne spinske tekočine na geometrijsko frustriranih mrežah kagome, v katerem je odkril povsem novo kvantno spinsko tekočino, ki so jo s sodelavci poimenovali cinkov brohantit. Dr. Gregor Posnjak je zlati znak Jožefa Stefana prejel za odmevnost doktorskega dela Topološke formacije v kiralnih nematskih kapljicah - za raziskovanje trodimenzionalnih vektorskih struktur je moral razviti povsem nov eksperimentalni pristop. Dr. Janja Vidmar pa je zlati znak prejela za odmevnost doktorskega dela Določanje koncentracije in velikosti kovinskih nanodelcev v okoljskih in bioloških vzorcih, pri čemer je optimizirano metodo spICP-MS uporabila za sledenje pojavnosti nanodelcev v rečnih vodah, v odpadni vodi in v človeški placenti. Čestitamo!


Slika

Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" dr. Tomaž Tomše, dr. Zoran Samardžija, prof. dr. Spomenka Kobe, prof. dr. Kristina Žužek Rožman ter prof. dr. Sašo Šturm so v reviji Journal of Magnetism and Magnetic Materials objavili znanstveni članek SPS pristop k izdelavi anizotropnih Nd-Fe-B trajnih magnetov. Članek obravnava problematiko, povezano s proizvodnjo visokozmogljivih magnetov tipa Nd-Fe-B. Konvencionalne tehnike sintranja omogočajo izdelavo magnetov enostavnih geometrijskih oblik, kar omejuje zasnovo elektromotorjev in generatorjev. To zavira razvoj naprednih tehnologij za pretvorbo električne energije v mehansko in obratno. Avtorji raziskave so v sodelovanju s partnerji iz podjetja ABB za izdelavo magnetov bolj kompleksnih oblik predlagali sodobno tehniko sintranja, ki temelji na hitri konsolidaciji prahov s pomočjo električnega toka.


Slika

Skupina raziskovalcev iz Tajvana, Južne Koreje, Savdske Arabije in Slovenije je z uporabo metod strojnega učenja razvila algoritem, ki analizira podatke krvne slike pacienta za odkrivanje morebitnega hematološkega raka. Pri študiji, ki jo je vodil prof. Syed-Abdul Shabbir z medicinske univerze v Tajpeju, sta sodelovala tudi raziskovalca Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" Erik Dovgan in Anton Gradišek. Z uporabo umetnih nevronskih mrež so razvili metodo, ki ločuje primere raka od preostalih stanj s 83-odstotno natančnostjo, po metriki ploščine pod krivuljo (AUC) pa dosega 94-odstotno natančnost. Članek z naslovom Artificial Intelligence based Models for Screening of Hematologic Malignancies using Cell Population Data je bil objavljen v reviji Scientific Reports, študija pa tlakuje pot za nadaljnje raziskave in morebiten prenos v klinično prakso.


Slika

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je v sodelovanju z mrežo SCORE danes objavil rezultate mednarodne raziskave o uporabi prepovedanih stimulativnih drog za leto 2019, v katero so vključeni tudi raziskovalci Odseka za znanosti o okolju pod vodstvom prof. dr. Ester Heath. Med šestimi vključenimi slovenskimi mesti ima Koper največje masne obremenitve benzoilekgonina (biomarker kokaina), Ljubljana največje vsebnosti MDMA (biomarker ekstazija) in metamfetamina, Velenje pa amfetamina. V primerjavi z evropskimi in svetovnimi prestolnicami se slovenska mesta po vsebnosti benzoilekgonina uvrščajo v zgornjo polovico oziroma v sredino med vsemi sodelujočimi mesti, glede na preostale biomarkerje pa v spodnjo polovico. V primerjavi z letom 2018 so obremenitve z benzoilekgoninom v Ljubljani, Mariboru ter na območju Domžal in Kamnika večje.


Slika

Med letošnjimi nagrajenkami nacionalne štipendije L'Oréal-UNESCO “Za ženske v znanosti” 2020 sta kar dve z Instituta "Jožef Stefan". Mag. fizike Lara Ulčakar z Odseka za teoretično fiziko je tudi asistentka na Fakulteti za matematiko in fiziko UL, v okviru doktorskega študija pa na omenjeni fakulteti raziskuje neravnovesno dinamiko topoloških izolatorjev. Druga nagrajenka Špela Trafela je na Odseku za nanostrukturne materiale delala že kot študentka, zdaj pa na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in na Institutu “Jožef Stefan” razvija nanostrukturirane receptorske elemente za detekcijo formaldehida v alkalnih medijih na osnovi redoks sistema Ni (OH)2/NiOOH-Ni. Štipendijo za ženske v znanosti 2020 je prejela tudi Petra Sušjan, ki v okviru doktorskega študija biomedicine na Medicinski fakulteti UL deluje na Kemijskem inštitutu. Iskreno čestitamo!


Slika

V soboto, 7. marca 2020, malo pred 23. uro, je Bojan Ambrožič, geolog in mikroskopist na CO Nanocenter in Institutu "Jožef Stefan" potrdil najdbo prvega kosa meteorita Novo mesto. Že takoj naslednji dan pa je opravil prve analize na mikroskopu FIB Helios 650 v CO Nanocenter. »Po preliminarnih analizah gre za navadni hondrit. Med drugim pa je v njem prisoten nikelj, kar je tudi glavni pokazatelj, da je kamen res meteorit,« je na nedeljski predstavitvi povedal Ambrožič, ki je bil najdbe izredno vesel. Gregor Kos je nanj naletel povsem naključno v vasi Prečna pri Novem mestu. Meteorit je 28. februarja 2020 eksplodiral nad Slovenijo in Hrvaško, edini najdeni kos pa zdaj hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. »Kosov je še več, lahko tudi do 100, in zdaj je idealni čas za iskanje,« je prepričan Ambrožič.


Slika

Mednarodna ekipa raziskovalcev z Univerze v Lancastru, Univerze v Lozani in Univerze v Ljubljani, v kateri je sodeloval tudi raziskovalec Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" izr. prof. dr. Tadej Debevec, je v nedavni raziskavi, ki jo je objavila revija The Journal of Physiology, preučevala vpliv povečane nadmorske višine na povezavo med genetiko in usklajenostjo dihanja ter srčne frekvence. Na podlagi meritev, ki so jih izvedli v laboratorijih v Planici in na gori Aiguille du Midi (3842m) v Chamonix-u v Franciji so prvi dokazali vpliv dveh specifičnih genskih polimorfizmov (NOTCH4 & CAT) na usklajenost modulacije dihanja in srčne frekvence pri ljudeh, izpostavljenih zmanjšani dostopnosti kisika na povečani nadmorski višini.


Slika

Presevna elektronska mikroskopija s tekočinsko celico (LCTEM) omogoča študij nukleacije in rasti nanostruktur neposredno iz raztopin ali v procesu elektrodepozicije, pri visoki prostorski ločljivosti in v dinamičnih pogojih. V skupni študiji med raziskovalci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" in Kemijskim inštitutom smo pokazali, da je mogoče procese radikalne kemije v tekočinski celici (LCTEM) uporabiti za in situ, dinamično preučevanje nukleacijskih procesov in zgodnje kinetike rasti širokega spektra funkcionalnih nanomaterialov v vodnem mediju. V študiji smo predstavili celosten pristop opisovanja procesov radikalne kemije v LCTEM, ki vključuje kompleksno kemijsko kinetiko radiolize in njen vpliv na preiskovane nanomateriale. Rezultati te študije so bili objavljeni v prestižni reviji Chemical Science.


Slika

Skupini raziskovalcev iz Francije, Indije in Slovenije je uspelo dokazati odsotnost energijske vrzeli v osnovnem stanju spinske tekočine ikoničnega predstavnika spinske mreže kagome herbertsmithita. Pri raziskavi z naslovom Gapless ground state in the archetypal quantum kagome antiferromagnet ZnCu3(OH)6Cl2, ki je bila objavljena v ugledni reviji Nature Physics, je sodeloval Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Oddelka za fiziko FMF UL. Njihovo odkritje je ovrglo desetletje staro prepričanje o prisotnosti energijske vrzeli v preučevani spojini in tako postavilo enigmatično stanje spinske tekočine v popolnoma novo luč. To eksperimentalno dognanje je v skladu z najnovejšimi teorijami, ki napovedujejo Diracovo spinsko tekočino s simetrijo U(1) kot osnovno stanje Heisenbergovega antiferomagneta na mreži kagome.


Slika

Raziskovalci Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” Nerea Sebastián, Luka Cmok, Irena Drevenšek Olenik, Martin Čopič in Alenka Mertelj so skupaj s kolegi z Univerze v Yorku iz Velike Britanije in Univerze v Baskiji iz Španije preučili nedavno odkrito pahljačasto nematično fazo, ki se pojavi v snoveh, zgrajenih iz močno polarnih molekul klinaste oblike. Pokazali so, da je fazni prehod iz nematične v pahljačasto nematično fazo feroelektrični-feroelastični fazni prehod, pri katerem fleksoelektrična sklopitev povzroči sočasno divergenco električne susceptibilnosti in nestabilnost na pahljačasto deformacijo. Z uporabo mikroskopije s podvojeno optično frekvenco so izmerili, da je perioda modulirane pahljačaste faze 5-10 mikronov. V reviji Physical Review Letters so editorji revije članek izbrali za Editors’ Suggestion.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" in Centra odličnosti CIPKeBiP prof. dr. Dušan Turk, dr. Ajda Taler-Verčič in dr. Miha Renko so v sodelovanju z raziskovalci iz MCR Laboratorija za molekularno biologijo Cambridge, Inštituta za biokemijo tehnične Univerze v Berlinu in Raziskovalnega centra za sintetično biologijo iz Bristola prvič s pomočjo krioelektronske mikroskopije v celotni dolžini predstavili strukturo tiroglobulina, proteina, iz katerega nastanejo ščitnični hormoni. Na novo odkrita struktura tiroglobulina je plod skoraj dveh desetletij prizadevanj in revolucije v krio-elektronski ikroskopiji, ki je oogočila atomarni vpogled v velike molekularne strukture brez priprave kristalov. Izsledke študije, ki bodo pomembno prispevali k razumevanju delovanja ščitnice, je objavila revija Nature.


Slika

Založba Springer je objavila knjigo sodelavcev Odseka za komunikacijske sisteme Urbana Kuharja, Gregorja Kosca in Aleša Šviglja z naslovom Observability of Power-Distribution Systems: State-Estimation Techniques and Approaches. Knjiga je del serije Springer Briefs. V knjigi sta opisani zasnova in izvedba trifaznega ocenjevalnika stanja, ki sta primerni za distribucijska električna omrežja. Predstavljen je predlagan poenoten trifazni model veje električnega omrežja, s katerim je možno enotno predstaviti vse, za naš problem relevantne, gradnike distribucijskega električnega omrežja. Obravnavani so različni ocenjevalniki stanja. Ovrednotena je tudi občutljivost obravnavanih ocenjevalnikov stanja na majhne napake parametrov modela in majhne napake meritev v omrežju.


Slika

Center Tovarne prihodnosti SRIP TOP je začel izvajati projekt »Digitalne tehnologije kot spodbuda za prehod v krožno gospodarstvo s strani malih in srednje velikih podjetij v Alpah« - CIRKULAR 4.0. Cilj projekta je pospešiti transformacijo alpskega območja v krožno gospodarstvo s pomočjo digitalnih tehnologij in procesov industrije 4.0. Identificiralo se bo orodja in instrumente podpore ter programe usposabljanj za lažje in hitrejše uveljavljanje krožnih poslovnih modelov in praks. Pri projektu sodeluje petnajst partnerjev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije in Slovenije. Skupna vrednost projekta je 2.560.692 EUR. Delež Instituta "Jožef Stefan" je 189.750 EUR, od tega je prispevek programa Interreg Alpine space 161.287 EUR.


Slika

Slovenska znanstvena fundacija je v torek, 28. januarja 2020, na slavnostni akademiji Zahvalnega dneva SZF v dvorani Državnega sveta tradicionalno podelila priznanja donatorjem in komunikatorjem znanosti. Priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju je za življenjsko delo prejel mag. Tomaž Ogrin za delo v okviru Šole eksperimentalne kemije Instituta "Jožef Stefan" in Slovenskega društva ljubiteljev kemije. Priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju sta prejela tudi fotografa Arne Hodalič in Katja Bidovec za izjemno estetsko vizualno komuniciranje znanstvenoraziskovalnega dogajanja v laboratorijih Instituta "Jožef Stefan" v publikaciji Iskanje z navdihom: ob 70. obletnici Instituta. Institut "Jožef Stefan" pa je prejel tudi priznanje SZF organizacijam. Foto: Marjan Verč


Slika

Na Institutu “Jožef Stefan” je 23. januarja 2020 potekalo strokovno srečanje Od vizij k stvarnosti – protonska terapija za zdravljenje raka v Sloveniji, na katerem so tuji in domači strokovnjaki predstavili možnosti uvedbe protonske terapije in terapije z lahkimi ioni v Sloveniji. Mednarodno iniciativo SEEIIST je predstavila dr. Sanja Damjanović, ministrica za znanost Črne gore, slovenski center za protonsko terapijo (SIPTC), ki bi deloval v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana, pa je predstavil prof. dr. Primož Strojan. Protonski center v Sloveniji bi poleg izboljšanja možnosti zdravljenja raka bistveno prispeval tudi k razvoju povsem znanstvenih metod, od raziskovanja arheološke in umetniške dediščine do boljše razgradnje jedrskega goriva, zato se zanj zavzemamo tudi na Institutu.


Slika

Med tremi slovenskimi strokovnjaki, ki bodo v obdobju enega leta delovali v Tehnološkem centru Evropske vesoljske agencije (ESTEC) v Noordwijku na Nizozemskem, bo tudi dr. Adam C. McDonnell. Slovenec irskega rodu je član ekipe Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta “Jožef Stefan”, ki je vgradila simulator višinskih razmer v Olimpijskem športnem centru Planica in izvajala številne raziskave na področjih vesoljske medicine, višinske aklimatizacije, višinskega treninga športnikov in metabolizma. Primarna zadolžitev dr. McDonnella bo koordinacija vgraditve centrifuge v Planiški laboratorij. Z napotitvijo v Noordwijk bo dr. McDonnell sodeloval v programu Human and Robotic Exploration (HRE). Z njegovo pomočjo bo Planiški laboratorij postal tudi ESA-laboratorij.


Slika

Prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan", je na jubilejni, 30. podelitvi v četrtek, 9. januarja 2020 postal Delova osebnost leta. Ob prejemu priznanja je poudaril, da je to priznanje vsej slovenski znanosti in Institutu "Jožef Stefan": »Institut "Jožef Stefan" je zaradi velikosti in svoje vloge v mednarodnem prostoru simbol vse slovenske znanosti, raziskovanja, tehnološkega razvoja in inovativnosti. V znanosti delaš le to, česar ne znaš, in ne tega, kar znaš, drugače ni napredka.« Najbolj glasen aplavz pa je prejela misel, ki jo je direktor namenil predsedniku vlade ob njegovem obisku na Institutu: »Vlaganje v znanost ni poceni, ni pa to najdražja reč na svetu, najdražja reč na svetu je nevlaganje v znanost!« Iskreno čestitamo! Foto: Marjan Verč


Slika

7. januarja leta 1893 je na Dunaju umrl znameniti fizik Jožef Stefan, po katerem nosi ime naš Institut. Rodil se je 24. marca 1835 v Šentpetru pri Celovcu v času avstrijskega cesarstva. V njegov spomin na Institutu organiziramo Dneve Jožefa Stefana, in sicer v tednu, ki zajema 24. marec. Jožef Stefan je bil eden od največjih slovenskih raziskovalcev vseh časov. Za dosežke ga je odlikoval cesar, kar mu je prineslo pravico do plemiškega naslova, ki pa je ni izkoristil. Postal je najmlajši redni profesor v tedanji državi. Leta 1865 je začel načelovati fizikalnemu inštitutu, bil je redni član avstrijske Cesarske akademije znanosti ter prvi predsednik avstrijskega elektrotehniškega društva. V letih 1876 in 1877 je bil tudi rektor Univerze na Dunaju.


Slika

Raziskovalci UL FMF, UL MF in Instituta "Jožef Stefan" Simon Čopar, Žiga Kos, Tadej Emeršič in Uroš Tkalec poročajo o do zdaj neraziskanih dinamičnih kiralnih stanjih, ki se vzpostavijo z natančno regulacijo pretoka homogenih nematikov v mikrofluidičnih kanalčkih. Avtorji pojasnijo mehanizem faznih prehodov med topološko različnimi stanji tlačno gnanega tekočega kristala s fenomenološkim modelom, ki temelji na anizotropiji elastičnih konstant in ustrezno dopolni fazni diagram vseh opaženih hidrodinamskih stanj. Rezultati obetajo uporabo teh konceptov v liotropnih in aktivnih tekočinah z nematskim redom. Raziskava je objavljena v ugledni reviji Nature Communications.


Slika

Raziskovalci Simon Čopar, Jure Aplinc, Žiga Kos, Slobodan Žumer in Miha Ravnik z Oddelka za fiziko FMF UL in Odseka za fiziko trdnih snovi IJS so kot prvi uspeli raziskati topologijo tridimenzionalne aktivne nematske turbulence v sferični ograditvi. Z mezoskopskim pristopom so numerično modelirali dinamiko aktivnih nematikov - praviloma bioloških kompleksnih tekočin, kjer se gradniki sami poganjajo z energijo prejeto iz okolice- . Kompleksno kaotično dinamiko aktivne turbulence so opisali s topološkimi dogodki, katerim so podvrženi defekti, ki nastajajo v taki snovi. Predstavili so tudi z defekti posredovano sklopitev površinske in volumske dinamike. Delo, objavljeno v reviji Physical Review X, je pomemben prispevek k razumevanju hitro se razvijajočega področja aktivnih mehkih snovi.


Slika

Predavanje Darje Gačnik na mednarodni konferenci European C-MetAC Days 2019, ki je decembra 2019 potekala na Inštitutu Max Planck za kemijsko fiziko trdnih snovi (MPI CPfS) v Dresdnu v Nemčiji, je bilo nagrajeno kot najboljša predstavitev v kategoriji mladih znanstvenikov. V okviru predavanja z naslovom »Superconductivity in Ti–Zr–Hf–(Sn,Ni,Nb) high-entropy alloys« je predstavila svoje raziskave superprevodnosti v novem tipu kovinskih spojin z imenom visokoentropijske spojine. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela s sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi (S. Vrtnik, A. Jelen, M. Krnel, P. Koželj, J. Dolinšek) ter kitajskim znanstvenikom dr. Qiangom Hujem z Inštituta za aplikativno fiziko Znanstvene akademije Jiangxi, Nanchang.


Slika

Revija Scientific Reports je objavila članek, ki ga je zasnoval Abdou Hassanien z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter napisal skupaj z raziskovalci ‎Alexandrom Vahlom, Nikom Carstensom, Thomasom Strunskusom in Franzem Faupelom z univerze Christian ‎Albrechts v Kielu v Nemčiji. Avtorji poročajo o delovanju memristorjev (memory resisitor oz. spominski rezistor) na nivoju posameznih ‎nanodelcev z namenom najti pogoje, pri katerih naprava robustno deluje, hkrati pa dognanja ‎vodijo k razumevanju fizikalnega ozadja. Ugotovili so, da uporaba nanodelcev nekaterih zlitin učinkovito omejuje nastajanje stabilnih kovinskih vlaken in posledično ‎vodi do ponovljive difuzivne karakteristike preklapljanja memristorja.


Slika

Špela Krušič, mlada raziskovalka na odseku za Fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan", je ena od 12 letošnjih dobitnikov univerzitetne Prešernove nagrade. Eno od dveh nagrad, podeljenih za področje naravoslovja, je prejela 4. decembra 2019 za magistrsko delo Helijev ultravijolični laser. Kot štipendistka IJS je Špela Krušič delo pripravila pod mentorskim vodstvom izr. prof. dr. Matjaža Žitnika ter v sodelovanju z dr. Andrejem Miheličem in z dr. Klemnom Bučarjem z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij. Matična Fakulteta za matematiko in fiziko UL je magistrsko delo Špele Krušič 5. septembra 2018 ocenila kot odlično in ga leta 2019 nominirala za univerzitetno Prešernovo nagrado.


Slika

Na konferenci Pot do tržne inovacije, ki je 21. novembra 2019 potekala v okviru dogodka Dan inovativnosti v Jubu, je eno od dveh nagrad za najboljšo idejo v sklopu razvojnega izziva dobil projekt Pametni premazi - od laboratorija do komercialne uporabe. Projekt so razvili raziskovalci Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" dr. Ingrid Milošev, Damir Hamulić, Barbara Kapun in dr. Peter Rodič, ki je projekt na konferenci tudi predstavil. Premazi, ki so jih zasnovali sodelavci, izkazujejo možnost samoceljenja in samočiščenja površine in so zato izjemno zanimivi za različne aplikacije. V podjetju Jub se zavedajo koristi, ki jih prinaša tovrstno sodelovanje: podjetje pridobi znanje, raziskovalci pa z realnimi projekti dvigujejo kakovost življenja.


Slika

Predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Jean-Pierre Bourguignon je bil 28. novembra 2019 že tretjič na obisku v Sloveniji. V dopoldanskih urah je obiskal Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani, popoldne pa se srečal s predstavniki Instituta "Jožef Stefan", med katerimi sta bila v ospredju dobitnika ERC projekta prof. dr. Dragan Mihailovič in doc. dr. Matjaž Humar. Jean-Pierre Bourguignon si je tudi ogledal laboratorije Odseka za fiziko trdne snovi, kjer doc. dr. Humar izvaja letos pridobljeni projekt Celični laserji. ERC projekti so zelo pomembni, saj krepijo mednarodno prepoznavnost raziskovalcev in jim tudi finančno omogočijo večletno samostojno raziskovalno delo na najvišji ravni, vključno z nakupom potrebne raziskovalne opreme.


Slika

Članek treh avtorjev, Boštjana Murovca s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Leona Deutscha z Biotehniške fakultete UL in Blaža Stresa z Biotehniške fakultete UL, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL in Instituta "Jožef Stefan", je bil objavljen v ugledni reviji Molecular Biology and Evolution. MAGO (Metagenome-Assembled Genomes Orchestra) združuje več kot 50 programov v obliki »singularity image« za analize velikih setov metagenomskih in metatranskriptomskih podatkov na superračunalnikih (HPC). S tem so avtorji članka naredili orodje za vpogled v genome mikrobov, ki jih ne morejo gojiti (>99% vseh mikrobov), ter vpogled v genome mikrobov, za katere niti s sekvenciranjem nove generacije niso vedeli, da obstajajo, so pa pomembni v medicini in okolju.


Slika

Deseta konferenca TEDxLjubljana v Cankarjevem domu je bila tudi letos deležna neverjetne pozornosti, saj so bile karte razprodane prej kot v enem dnevu. Svojega nastopajočega je imel tudi Institut "Jožef Stefan". Izr. prof. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko, je publiki na poljuden način predstavil zlivanje jeder kot potencialen vir energije prihodnosti. Pri zlivanju jeder se sprosti milijonkrat več energije na enoto mase kot pri kurjenju premoga. Ustvarjanje fuzije je eden od največjih tehnoloških izzivov človeštva. Predavanje je v preddverju Cankarjevega doma spremljala še stojnica, kjer so sodelavci in sodelavke Instituta obiskovalcem s pomočjo maket, plakatov, plazemskih krogel in mikrovalovke podrobneje predstavljali tematiko ter vpletenost slovenskih institutov in podjetij v razvoj področja.


Slika

Osemnajst vrhunskih raziskovalcev je 20. novembra 2019 prejelo najvišja državna priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, od tega štirje z Instituta »Jožef Stefan«. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju rabe stabilnih izotopov v interdisciplinarnih raziskavah je prejela prof. dr. Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju, Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju kvantnega magnetizma in neobičajne superprevodnosti pa je prejel prof. dr. Denis Arčon z Odseka za fiziko trdne snovi. Zoisovo priznanje sta prejela prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo, za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije in izr. prof. dr. Miha Ravnik z Odseka za fiziko trdne snovi za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi. Čestitamo!


Slika

V prestižni reviji Environment International so sodelavci Odseka za znanosti o okolju objavili prve rezultate humanega biomonitoringa meritev pogosto uporabljenih pesticidov, ki spadajo v skupino organofosforjevih (OP) spojin in piretroidov (PYR) pri slovenski populaciji. Gre za zelo redko študijo, ki poroča rezultate o prisotnosti teh spojin v družinskih okoliščinah z analizo vzorcev urina matere in otroka. Z analizo presnovnih produktov teh spojin smo ugotovili, da je prisotnost presnovnih produktov parationa in piretroidov pozitivno povezana med materjo in otrokom, kar nakazuje pot izpostavljenosti preko hrane in življenjskega sloga posameznih družin. Prisotnost klorpirifosa pa je bila značilnost le za matere. Koncentracije izmerjenih pesticidov pri otrocih in materah zdaj ne pomeni tveganje za zdravje.


Slika

Direktor Instituta “Jožef Stefan” prof. dr. Jadran Lenarčič in direktorica največjega norveškega inštituta SINTEF Alexandra Bech Gjørv sta v okviru slovensko-norveškega državniškega obiska podpisala dogovor o sodelovanju med obema institucijama, v katerem se zavezujeta še povečati sodelovanje v korist obeh držav. Dogovor o sodelovanju se dotika področij umetne inteligence, krožnega gospodarstva, trajnostne mobilnosti in naprednih materialov. Obe instituciji bosta v prihodnje poskušali še povečati obseg sodelovanja v korist obeh držav, pri čemer se bosta trudili določiti programe, s pomočjo katerih bi lahko pridobili sredstva iz prihajajočega programa Horizon Europe (9. okvirni program) in drugih programov. Dogovor je bil sklenjen za nadaljnja tri leta in se lahko podaljša. Foto: Nebojša Tejić/STA


Slika

Prof. dr. Spomenka Kobe, znanstvena svetnica in nekdanja vodja Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan", je v Paphos-u na Cipru prejela prestižno nagrado Fray Award for Leadership in development new technologies that contribute to a global sustainable development in the environment, economy and social points of view. Na svetovnem dogodku je potekalo 10 vzporednih simpozijev v čast nagrajencev. Eden od njih je bil Kobe International Symposium on Science of Innovative and Sustainable Alloys and Magnets, kjer so vrhunski strokovnjaki s področja magnetnih materialov in kompleksnih kovinskih zlitin predstavili svoje najnovejše dosežke. Fray Award je namenjena znanstvenikom, gospodarstvenikom in politikom. Za politiko jo je prejel do sedaj edini Slovenec, bivši evropski komisar za znanost in kasneje okolje dr. Janez Potočnik.


Slika

Med 23. in 26. oktobrom 2019 je na Cipru potekala Konferenca o trajnostnem industrijskem razvoju (SIPS 2019), v sklopu katere je bil organiziran tudi simpozij v čast prof. Spomenki Kobe z Odseka za nanostrukturne materiale za njene prebojne dosežke na področju magnetnih materialov. Med najbolj odmevnimi je 15-kratno zmanjšanje vsebnosti težkih redkih zemelj v magnetih z visoko koercitivnostjo, kar je ključnega pomena za trajnostni razvoj. Prav tako je na tej konferenci dr. Nina Kostevšek za dosežke v znanosti prejela mednarodno nagrado "Wüthrich International Young Star Award". Nagrada je poimenovana po Nobelovem nagrajencu Karlu Wüthrichu, ki je znan po razvoju NMR metod za študij makrobioloških molekul. Dr. Nina Kostevšek je predstavila razvoj novih kontrastnih sredstev na osnovi nanodelcev za slikanje z magnetno resonanco.


Slika

Sodelavka Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" Mojca Otoničar in vodja skupine 'Napredni feroični materiali' na CentraleSupelec Univerze Paris-Saclay Brahim Dkhil sta na povabilo urednika revije Nature Materials za rubriko News&Views napisala mnenjski članek Electrocalorics hit the top, ki je bil na spletu objavljen 24.10.2019. Komentirala sta članek, objavljen v reviji Nature (objava na spletu 9.10.2019), v katerem skupina raziskovalcev pod vodstvom Xavierja Moye in Neila Mathurja z Univerze v Cambridgeu poroča o učinkovitem večplastnem kondenzatorju, ki izkazuje izjemno visok elektrokaloričen odziv (∆T=5.5K) in tako napoveduje preboj naprednih tehnik hlajenja. Avtorji so pokazali ključno vlogo ‘superkritičnega’ stanja materiala, ki ga dosežemo z električnim poljem in tako pridobimo povišan elektrokalorični odziv.


Slika

V okviru Mednarodnih pravnih dni 74. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov je 28. oktobra 2019 v New Yorku potekal dogodek z naslovom »Umetna inteligenca: tehnologija v službi človeštva; vzpostavljanje pravnih standardov«. Namen dogodka, ki ga je Slovenija organizirala skupaj s Svetom Evrope in UNESCO, je bil odpreti razpravo o priložnostih in izzivih, ki jih umetna inteligenca prinaša posameznikom in družbi. Nastopajoči, med katerimi sta bila tudi državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin in Marko Grobelnik z Instituta »Jožef Stefan«, so se strinjali, da umetna inteligenca lahko služi človeštvu na mnogoterih področjih, da pa nujno potrebuje tudi regulacijo. Slovenija in z njo Institut »Jožef Stefan« bosta tako sooblikovala politiko vzpostavljanja pravnih standardov in sistemov regulacije na področju umetne inteligence.


Slika

Dr. Katja Škrlec, nekdanja sodelavka Instituta "Jožef Stefan", je prejela Veliko Krkino nagrado za leto 2019 za svoje doktorsko delo, ki ga je opravila na Odseku za biotehnologijo Instituta pod mentorstvom izr. prof. dr. Aleša Berleca. Ena od petih nagrajencev, dr. Katja Škrlec (na sredini), se je pri svojem delu ukvarjala z razvojem naprednih mlečnokislinskih bakterij, ki bi s pomočjo vezave provnetnih citokinov ali dostave protivnetnih peptidov pomagale pri zdravljenju kronične vnetne črevesne bolezni. Le-ta namreč zaradi svoje kompleksnosti in hudega poteka predstavlja resen zdravstven problem. Mlečnokislinske bakterije je med prvimi vgradila v inovativen dostavni sistem na osnovi nanovlaken. Rezultate svojega dela je objavila v šestih znanstvenih člankih, predstavila pa jih je tudi v obliki kratkega predavanja na 49. podelitvi Krkinih nagrad v Novem mestu.


Slika

24. oktobra 2019 sta Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut "Jožef Stefan" prvič podelila Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, s katero sta želela nagraditi najboljše in obuditi spomin na enega najbolj prodornih raziskovalcev pri nas, akademika Roberta Blinca. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel prof. dr. Matjaž Perc s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru za njegov pomemben doprinos k teoretičnemu opisu človeškega sodelovanja. Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke je prejel dr. Martin Klanjšek z Instituta "Jožef Stefan" za potrditev obstoja zelo nenavadnih kvazidelcev-anjonov. Blinčevo nagrado za življenjsko delo pa je prejel prof. dr. Peter Prelovšek, ki je v domačem in mednarodnem prostoru nedvomno najbolj prepoznaven slovenski raziskovalec na področju teoretične fizike trdne snovi. Čestitamo!


Slika

Predsednik republike Borut Pahor se je med obiskom na Japonskem mudil tudi na inštitutu KEK v Tsukubi, kjer sodelavci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Mariboru in Univerze v Novi Gorici uspešno raziskujejo z detektorjem delcev Belle II. Med obiskom je generalnega direktorja inštituta, prof. dr. Masanorija Yamauchija, obvestil o odločitvi, da mu podeli državno odlikovanje za zasluge pri uveljavljanju slovenske znanosti v svetu. S sodelovanjem pri eksperimentih Belle in Belle II, namenjenih raziskovanju asimetrije med snovjo in antisnovjo, so se slovenski raziskovalci uveljavili kot vodilni strokovnjaki za pripravo in izvedbo ekesperimentov v fiziki težkih kvarkov v svetu. Predsedniku republike so med obiskom razkazali detektor Belle II, plod sodelovanja raziskovalcev iz 26 držav, ter predstavili del raziskav, ki jih na inštitutu KEK izvajajo.


Slika

Prestižna revija Addicton je objavila rezultate meritev odpadnih vod v letih med 2011 in 2017, v katerih je zajeto več kot 60 milijonov ljudi iz 120 mest in 37 držav. Mednarodna skupina znanstvenikov, imenovana SCORE, je leta 2011 prvič uporabila t. i. WBE metodo, epidemiologijo odpadnih vod, ki sledi uporabi prepovedanih drog skoraj istočasno, kot se le-te pojavijo. Pridobljeni rezultati potrjujejo raznolikost uporabe drog glede na geografski položaj mest v Evropi. Uporaba kokaina prevladuje v južnih in zahodnih evropskih mestih in kaže trend naraščanja, prav tako je narasla uporaba amfetamina, metamfetamin pa je v Evropi manj razširjen. Leta 2017 se je skupini SCORE pridružila skupina prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" s podatki za Ljubljano. V letu 2019 pa so poleg Ljubljane vzorčili odpadne vode šestih slovenskih čistilnih naprav (Maribor, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Velenje in Koper).


Slika

Boj proti obraščanju in biološki posredovani koroziji površin vedno temelji na preprečevanju obraščanja mikroorganizmov z različnimi antimikrobnimi prevlekami. Takšni postopki na daljši rok niso uspešni. V nasprotju z dosedanjo doktrino sta sodelavca Laboratorija za bioanalitiko dr. Tomaž Rijavec in doc. dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju (O2) Instituta »Jožef Stefan« razvila poseben koncept obdelave površin, v katerem sta namenoma pritrdila na površino materiala žive mikroorganizme, s katerimi sta usmerjala razvoj biofilmov tako, da se niso pojavljali tisti, ki povzročajo biološko posredovano korozijo. V sodelovanju s kolegi iz Vrije University Amsterdam in Chalmers University so tudi analizirali mikrobno združbo, ki je nastala na takšni prevleki. Izsledki te raziskave Natural Microbial Communities Can Be Manipulated by Artificially Constructed Biofilms so bili objavljeni v prestižni reviji Advanced Science.


Slika

Sodelavci Odseka za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« so v soavtorstvu v Nature Scientific Data objavili članek o raziskavah vsebnosti živega srebra v Sredozemskem morju v zadnjih štiridesetih letih. Na tem območju so namreč rudarjenje živega srebra in podmorski vulkani povečali koncentracijo živega srebra v bioti, kar je raziskovalce spodbudilo k še natančnejšemu spremljanju vplivov onesnaževanja. Mercury concentrations in biota in the Mediterranean Sea, a compilation of 40 years of surveys predstavlja obstoječo strokovno literaturo in zbirke podatkov o koncentraciji živega srebra v morski flori in favni v Sredozemlju in povzema rezultate 24.465 zapisov iz 539 virov, ki so sedaj vključeni v podatkovno bazo M2B za živo srebro v bioti Sredozemskega morja. M2B baza poleg izmerjenih rezultatov prikazuje tudi trende glede na meje WHO in EU, hkrati pa je namenjena podpori izvajanja Konvencije Minamata o živem srebru.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« se je s slovesno podelitvijo nagrad 11. oktobra 2019 končala 22. mednarodna multikonferenca Informacijska družba 2019. Informacijska limona, nagrada za najslabši dosežek na področju informacijske družbe, je bila podeljena za E-zdravje. Informacijska jagoda za najboljši dosežek je bila podeljena mobilni aplikaciji »Veš, kaj ješ?!«, ki so jo s ciljem potrošnikom ponuditi hitro, preprosto in razumljivo informacijo o hranilni sestavi živila razvili Inštitut za nutricionistiko, Institut `Jožef Stefan´ in Zveza potrošnikov Slovenije. Nagrado za tekoče dosežke so prejeli sodelavci Odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan« za zmagovalno serijo nastopov na mednarodnih tekmovanjih, nagrado za življenjsko delo pa je letos prejel prof. dr. Marjan Mernik s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Mariboru.


Slika

Florence Ferrari, francoska veleposlanica v Sloveniji, je v četrtek, 3. oktobra 2019, direktorju Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Jadranu Lenarčiču podelila odlikovanje vitez nacionalnega reda za zasluge Francoske republike. Slovesnost je potekala v prostorih francoske rezidence v Ljubljani, v prisotnosti ministra za izobraževanje, znanost in šport g. Jerneja Pikala in osebnosti iz akademskega znanstvenega in umetniškega sveta. Jadran Lenarčič je kot znanstvenik in direktor Instituta »Jožef Stefan« odigral pomembno vlogo pri spodbujanju francosko-slovenskih odnosov. Institut s svojimi francoskimi partnerji sodeluje v številnih multi lateralnih in bilateralnih projektih. S tem odlikovanjem Republika Francija izraža hvaležnost in spoštovanje dr. Lenarčiču za njegovo delovanje in zavzetost pri poglabljanju prijateljskih odnosov med Francijo in Slovenijo.


Slika

Od 30. septembra do 4. oktobra 2019 je na Gospodarskem razstavišču v organizaciji Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Instituta »Jožef Stefan« potekala mednarodna konferenca Beauty 2019. Več kot 80 udeležencev in predavateljev s celega sveta je prisluhnilo predavanjem, ki so v ospredje postavila morebitne signale procesov izven Standardnega modela osnovnih interakcij med delci, t.i. Novo fiziko. Med eksperimentalnimi rezultati prednjačita eksperimenta LHCb na Velikem hadronskem trkalniku ter Belle II, ki pričenja z zajemanjem podatkov v Tsukubi na Japonskem. Več prispevkov na konferenci so predstavili sodelavci Odseka za teoretično fiziko, zelo odmevni pa so bili tudi eksperimentalni rezultati mednarodnih raziskovalnih skupin Belle in Belle II, pri katerih sodelujejo sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev.


Slika

Dr. Matej Kanduč z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je z raziskovalci iz Južne Koreje, Španije in Nemčije objavil članek Aqueous Nanoclusters Govern Ion Partitioning in Dense Polymer Membranes v reviji ACS Nano, v katerem so s pomočjo molekulskih simulacij analizirali vedenje nabitih molekul v gostem termoodzivnem hidrogelu. Eksperimentalno je znano, da se nekatere nabite molekule presenetljivo močno absorbirajo v pretežno hidrofobne gele, kar pa je v nasprotju z znanimi teorijami. V omenjenem članku so raziskovalci pokazali, da je ključnega pomena za visoko absorpcijo polariziran ovoj vodnih molekul, ki se tvori okoli molekule in tako močno poveča njeno solvatacijo. Razumevanje in kontrola absorpcije ciljnih molekul je ključnega pomena pri razvoju sodobnih mehkih funkcionalnih materialov, kot so denimo nanorektorji in sistemi za doziranje zdravil.


Slika

Genuine Technologies d.o.o., odcepljeno podjetje Instituta “Jožef Stefan”, je za svoj na licenciranem izumu osnovan produkt RS+ pridobilo certifikat CE za medicinske pripomočke in skladnost podjetja s standardom ISO 13485, ki opredeljuje sistem vodenja kakovosti proizvodnje medicinskih pripomočkov. RS+ je večkomponenten, bioaktiven cement na osnovi kalcijevega silikata, ki se uporablja pri endodontskem zdravljenju zob. Izumitelji in ustanovitelji podjetja (na sliki od leve proti desni Andraž Kocjan in Nataša Drnovšek z Odseka za nanostrukturne materiale ter Sebastjan Perko, Ustna Medicina d.o.o. in nekdanji sodelavec Odseka za inženirsko keramiko) so pripravljeni na nove izzive, ki jih prinaša vstop na zahteven trg medicinskih pripomočkov v slovenskem kot tudi mednarodnem prostoru. Za distribucijo bo skrbelo podjetje Prodent International d.o.o.


Slika

Konzorcij, ki ga sestavljajo Ustanova Hiša eksperimentov, Institut “Jožef Stefan”, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, je sooblikoval projekt Noč ima svojo moč, ki bo potekal v okviru Evropske noči raziskovalcev. Kot drugod po Evropi se bodo v petek, 27. septembra 2019 tudi pri nas odprla vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem. Širši javnosti bo na ta način omogočen vpogled v različne raziskovalne dejavnosti v kar 22-ih mestih po vsej Sloveniji. Svoja vrata bomo odprli tudi na Institutu “Jožef Stefan”. Dejavnosti bodo potekale na dveh lokacijah: na Jamovi cesti 39 v Ljubljani med 17. in 22. uro in na Reaktorskem centru v Podgorici med 18. in 22. uro; organiziran bo tudi brezplačen prevoz na relaciji Institut »Jožef Stefan« – Reaktorski center Podgorica; odhodi avtobusa z Jamove 39 (IJS) 17:30, 18:30, 19:30, 20:30. Dajte svoji radovednosti duška in se nam pridružite. Z vašo vedoželjnostjo bo imela noč moč, zato ste prisrčno vabljeni!


Slika

Od 15. do 20. septembra 2019 je na Institutu »Jožef Stefan« v organizaciji Fundacije Quantum ESPRESSO, EU MaX centra odličnosti za superračunalniške aplikacije in Instituta »Jožef Stefan« potekala poletna šola Quantum ESPRESSO Summer School on Advanced Materials and Molecular Modelling. Cilj šole je bil predstaviti doktorskim študentom, podoktorskim in drugim raziskovalcem molekulsko modeliranje in modeliranje materialov s Quantum ESPRESSO programskim paketom. V okviru šole so bili predstavljeni tako osnovni koncepti kot tudi naprednejša uporaba, med drugimi tudi orodja, ki omogočajo visoko-prepustne izračune, in koncepti, uporabni v viskozmogljivem računalništvu. Predavanja, ki se jih je udeležilo več kot 70 udeležencev, tutorjev in predavateljev s celega sveta, so na voljo na spletni strani šole, praktične vaje pa so na voljo na GitLab-u. Udeleženci so predstavili svoje raziskave v obliki posterjev in "elevator pitchev". Nagrado za najboljši poster je prejel Matic Poberžnik.


Slika

Primož Ziherl z Odseka za teoretično fiziko je s sodelavci z Univerze Kindai iz Osake v reviji Nature Communications objavil članek Metallic-mean quasicrystals as aperiodic approximants of periodic crystals, v katerem predlagajo novo povezavo med periodičnimi kristali in kvazikristali. Kristalni aproksimanti kvazikristalov z lokalno strukturo, značilno za kvazikristale, in veliko osnovno celico so znani že dolgo ter so zelo pomembni tako pri teoretičnih kot pri eksperimentalnih raziskavah kvazikristalov. Prof. Ziherl in njegovi sodelavci pa so v omenjenem članku pokazali, da je mogoče skonstruirati tudi kvazikristale s šestštevno simetrijo, ki se v limiti poljubno približajo periodičnim kristalom. To konceptualno odkritje je zanimivo tudi po eksperimentalni plati, saj nudi razlago za nekatere kompleksne strukture, ki jih opazimo pri izbranih binarnih nanodelcih, v oksidnih plasteh ter konvinskih zlitinah.


Slika

Dne 16. septembra 2019 je na Ljubljanskem gradu Institut »Jožef Stefan«, SRIP PMiS organiziral mednarodno konferenco Smart Cities 2019: »Resilient Cities: between digital and physical world«. Dogodek je potekal v soorganizaciji z MOL in ZMOS. V uvodnem delu po otvoritvenem govoru dr. Nevenke Cukjati, generalne direktorica Operacije SRIP PMiS, je prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta »Jožef Stefan«, izpostavil, da je Institut močno vpet med znanostjo in gospodarstvom, kjer pomembno vlogo prevzema tudi raziskovanje na področju pametnih mest. Poudaril je, da se je uvodni strah pred digitalizacijo polegel in da smo danes priča pomembnim spremembam, kjer so strokovnjaki s področja umetne inteligence in pametnih mest v svetu zelo iskan kader.


Slika

Institut “Jožef Stefan” se je tudi letos predstavil na že 52. mednarodnem sejmu MOS. Tudi letos je Stičišče znanosti vodil Janez Škrlec, bivši član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, glavne raziskovalne institucije pri nas pa so se predstavile na področju mikro, bio in nanotehnologij ter vesoljskih tehnologij. Letos je strokovna komisija Celjskega sejma Stičišču znanosti in gospodarstva podelila posebno priznanje za celovito predstavitev novih tehnologij in tehnoloških procesov ter primerov dobre prakse povezovanja znanosti in gospodarstva. Zlato priznanje sta prejela Janez Škrlec, Razvojna raziskovalna dejavnost, za inovacije na področju bionike v povezavi s tehnološkim svetom sodobne medicine, in Kemijski inštitut za inovacije na področju nanotehnologije in vodikovih celic.


Slika

Prof. dr. Milena Horvat, vodja Odseka za znanosti o okolju, je dobitnica nagrade za življenjsko delo na področju živega srebra. Nagrada je poimenovana po Kathryn R. Mahaffey in je bila ustanovljena leta 2011, da bi proslavila izbrane posameznike, ki so dosegli izjemne življenjske dosežke na področju raziskav, mentorstva in prispevka k politikam ter komunikaciji znanstvenih dosežkov širši javnosti. Dr. Milena Horvat je v svojem raziskovalnem delu znotraj vseh vidikov živega srebra odlično združila inovativnost in odprtost za iskanje novih analitičnih tehnik in pristopov, hkrati pa spoštovala tradicionalne vzorčne in analitične protokole. Slavnostna podelitev je bila na 14. mednarodni konferenci ICMGP v Krakovu na Poljskem 8. septembra 2019. Čestitamo!


Slika

Estonska predsednica Kersti Kaljulaid je ob svojem obisku Slovenije v torek, 3. septembra 2019, obiskala tudi Institut »Jožef Stefan«. Z delegacijo strokovnjakov za umetno inteligenco jo je najprej sprejel direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič, ki ji je ob prikazu delovanja Instituta in njegovih najpomembnejših dosežkov predstavil različna področja, na katerih inštitut že sodeluje z Estonijo ali pa bi lahko v prihodnje. Prof. dr. Sašo Džeroski je podrobneje predstavil področje umetne inteligence tako v Sloveniji kot na Institutu »Jožef Stefan«, saj je prav to področje eno hitreje rastočih. Predsednica Kaljulaidova si je v nadaljevanju ogledala še Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, kjer so ji raziskovalci predstavili robota Talosa, eksoskelete, Franke in rekonfigurabilno celico.


Slika

Dr. Matjaž Humar, vodja Laboratorija za biointegrirano fotoniko in sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", je na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) pridobil prestižen ERC Starting Grant v vrednosti 1,5 milijonov evrov. Cilj projekta z naslovom “Celični laserji” je študij interakcij med laserji, vstavljenimi v posamezne celice, in biološkimi procesi v celicah. Humar je pred kratkim kot prvi pokazal laser v živi celici. V vseh dosedanjih raziskavah je bilo pokazano, da laserji delujejo v celicah, ne pa tudi, kako je delovanje laserjev povezano z biofizikalnimi in biokemijskimi procesi v celici. Projekt »Celični laserji« bo laserje v celicah, ki so sedaj le znanstvena zanimivost, dolgoročno spremenil v močno tehniko, ki ima aplikacije v raziskavah in medicini.


Slika

Institut »Jožef Stefan« v soorganizaciji s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in COST - European Cooperation in Science and Technology akcijama (CA15108 - Connecting insights in fundamental physics in CA16201 - Particleface) med 26. in 31. avgustom 2019 organizira šestdnevno mednarodno poletno šolo iz fizike osnovnih delcev, kozmologije in astrofizike. Trideset udeležencev se udeležuje predavanj in delavnic o teoretičnih orodjih za iskanje fizike onkraj standardnega modela na trkalnikih delcev, kvantni kromodinamiki pri visokih in nizkih energijah, faznih prehodih in gravitacijskih valovih. Postdoktorski študentje so dopoldne najprej poslušali o vsebinah, ki jih nikjer drugje ne morejo poslušati, še isti dan popoldne pa so svoje znanje že utrjevali pri vajah pred tablo.


Slika

V okviru 52. Mednarodnega sejma obrti in podjetništva v Celju, ki bo od 10. do 15. septembra 2019, bo tudi letos na ogled »Stičišče znanosti in gospodarstva«. Poudarek letošnje predstavitve, ki jo ob podpori Ministrstva za šolstvo, znanost in šport vodi Janez Škrlec, bo na predstavitvi novih tehnologij, novih tehnoloških procesov, visokotehnoloških inovacij ter novodobnih poklicih in sodobnih izobraževalnih programov. Stičišče bo usmerjeno predvsem na področje mikro-, bio- in nanotehnologij ter vesoljskih tehnologij. Svoje delo in znanstvena dognanja bodo predstavile poglavitne slovenske raziskovalne institucije, med njimi tudi Institut »Jožef Stefan«, in visokotehnološka podjetja. »Stičišče znanosti in gospodarstva« je priložnost tako za spoznavanje dosežkov znanosti kot za intenzivnejše sodelovanje med znanstveno in gospodarsko sfero.


Slika

Dr. Romana Jordan je bila kot neodvisna ekspertinja izbrana v Odbor misij na področju Podnebno nevtralna in pametna mesta. Prestižni nabor 15 članov odbora je izmed več kot 500 neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni izbrala Evropska komisija. Misije so poleg Evropskega inovacijskega sveta glavna novost programa Obzorje Evropa. Namen misij je preko znanosti in inovacij poiskati rešitve za nekatere velike izzive, s katerimi se srečujejo evropski državljani. Gre za visoko ambiciozne iniciative, ki bodo oblikovane na petih področjih: rak, prilagoditev na podnebne spremembe, zdravi oceani, podnebno nevtralna in pametna mesta ter zdrava tla in hrana. Namen odborov je svetovanje Evropski komisiji o izbiri in izvajanju misij v raziskovalnem programu Obzorje Evropa.


Slika

Sodelavci Odseka za teoretično fiziko Jure Kokalj, Rok Žitko in Jernej Mravlje so v sodelovanju z Inštitutom za fiziko (Beograd) in Flatiron Institute (New York) izračunali prevodnost v dvodimenzionalnem Hubbardovem modelu v visokotemperaturnem režimu, ki je relevanten za nedavne odmevne eksperimente s hladnimi atomi v optičnih rešetkah. Uporaba komplementarnih numerično intenzivnih metod je omogočila točne izračune in natančno analizo sipalnih procesov. Ta je razkrila vpliv močnih dvodelčnih učinkov (t.i. goriščnih popravkov), ki se jih v tem režimu ni pričakovalo, in s tem pojasnila izid eksperimentov. Njihovo odkritje je objavljeno v reviji Phyical Review Letters.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića so odkrili povsem novo zvrst snovi, ki je ni mogoče razumeti s sedanjo fiziko. Med poskusi, namenjenimi ustvarjanju novih oblik kvantnih materialov v močno neravnovesnih razmerah v kristalu tantalovega disulfida, so s kratkimi laserskimi sunki ustvarili nenavadno gosto amorfno elektronsko snov, v kateri se zaradi medsebojnih interakcij elektroni zagozdijo. Odkritje je fundamentalno pomembno, saj odpira novo področje, njegovo razumevanje pa je nov velik izziv za današnjo kvantno fiziko. Raziskava je bila v celoti izvedena na posebnem nizkotemperaturnem mikroskopu s štirimi konicami na Institutu "Jožef Stefan", ki je edinstven v svetu. O odkritju je 15. julija 2019 poročala prestižna znanstvena revija Nature Materials.


Slika

Tema uspešnega evropskega projekta ROMEO se nadaljuje z novim projektom SUSMAGPRO. Koordinator projekta je Inštitut za dragocene kovine in tehnologijo Univerze Pforzheim v Nemčiji, v partnerskem delu v Sloveniji pa ga vodi prof. Spomenka Kobe z Odseka za nanostrukturne materiale. Sodelujejo še dr. Benjamin Podmiljšak, prof. Sašo Šturm, prof. Kristina Žužek Rožman in dr. Marko Soderžnik. Končni cilj konzorcija SUSMAGPRO projekta v vrednosti 14 milijonov eur je doseči revolucionarni preboj pri načinu recikliranja magnetov na koncu trajnostne dobe. Poudarek je na zelo zahtevnem izzivu pridobivanja in predelave elementov redkih zemelj iz visokoenergijskih magnetov, ki so najbolj kritične komponente visokotehnološke industrije, kot sta avtomobilska in vesoljska industrija, e-mobilnost, proizvodnja vetrne energije, bela tehnika itd.


Slika

UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za odprte učne vire in odprto učenje na Institutu “Jožef Stefan” in Univerza v Novi Gorici sta skupaj zasnovala in že drugo leto koordinirata mednarodni spletni mentorski program z naslovom Odprto izobraževanje za boljši svet (OE4BW). V njem je lani sodelovalo štirinajst, letos pa že več kot trideset projektov, v katerih so avtorji z vsega sveta razvijali materiale za e-učenje, skladne s Cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov. Letošnji program se je zaključil z mednarodno delavnico Open Education Design, ki je potekala od 1. do 4. julija 2019 v prostorih Univerze v Novi Gorici v dvorcu Lanthieri v Vipavi. V okviru delavnice je potekal tudi enodnevni program za podjetja ki jim odprto izobraževanje lahko pomaga pri učinkovitejšem usposabljanju sodelavcev za ključne naloge prihodnosti.


Slika

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z devetnajstimi partnerji iz 12 držav iz Evrope, Amerike in Afrike obeležil 25. obletnico videokonferenčnega sistema ISABEL. Sistem je bil v preteklosti uporabljen pri izvedbi številnih obsežnih porazdeljenih dogodkov z udeleženci z vsega sveta, člani laboratorija pa so z namenom sodelovanja pri teh dogodkih leta 1997 vzpostavili tudi prvo širokopasovno optično povezavo ATM Slovenije s tujino. Pridobljene izkušnje pri obvladovanju novih tehnologij in rezultate nadaljnjih raziskav omrežij in videokonferenčnih sistemov so uporabili pri več uspešnih projektih Evropske unije, na primer NICE, UNIVERSAL, PROLEARN in GLOBAL, ter pri vzpostavitvi infrastrukturne skupine.


Slika

Na nemškem otoku Lindau na Bodenskem jezeru je med 30. junijem in 5. julijem 2019 potekalo tradicionalno, že 69. srečanje Nobelovih nagrajencev. Letošnjega dogodka se udeležuje 39 Nobelovih nagrajencev ter 580 perspektivnih mladih raziskovalcev in podoktorskih raziskovalcev s celega sveta, ki so uspešno prestali selekcijski postopek. Med poudarjenimi temami so bile laserska fizika, gravitacijski valovi in temna snov ter kvantne tehnologije. Med raziskovalci je bil tudi sodelavec Instituta "Jožef Stefan" Jan Ravnik ter še trije slovenski študentje: Marko Medenjak, Gal Lemut in zamejski Slovenec Giovanni Banelli. Srečanja, ki potekajo že vse od leta 1951, so zasnovana kot forumi za izmenjavo mnenj, izkušenj in znanja med znanstveniki različnih generacij, kultur in disciplin.


Slika

Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z devetnajstimi partnerji iz 12. držav iz Evrope, Amerike in Afrike obeležil 25. obletnico videokonferenčnega sistema ISABEL. Sistem je bil v preteklosti uporabljen pri izvedbi številnih obsežnih porazdeljenih dogodkov z udeleženci z vsega sveta, člani laboratorija pa so z namenom sodelovanja pri teh dogodkih leta 1997 vzpostavili tudi prvo širokopasovno optično povezavo ATM Slovenije s tujino. Pridobljene izkušnje pri obvladovanju novih tehnologij in rezultate nadaljnjih raziskav omrežij in videokonferenčnih sistemov so uporabili pri več uspešnih projektih Evropske unije, na primer NICE, UNIVERSAL, PROLEARN in GLOBAL, ter pri vzpostavitvi infrastrukturne skupine


Slika

Tretji dogodek v okviru projekta mCBEEs je potekal med 24. in 29. junijem 2019 na Institutu »Jožef Stefan« v organizaciji koordinatorice projekta dr. Marie Lekka ter vodij usposabljanja dr. Catarine Zanella in dr. Ingrid Milošev. Izobraževalna šola z naslovom »Osnove protikorozijske zaščite in proizvodnja prevlek« je vključevala predavanja o metodah zaščite pred korozijo ter pripravi in lastnostih različnih prevlek: kovinskih, organskih, sol-gel in prevlek, pripravljenih s postopki fizikalnega in kemijskega nanašanja. Eksperimentalne vaje so vključevale meritve elektrokemijskih in korozijskih lastnosti, adhezije in poroznosti osmih vrst prevlek. Pri izobraževanju je sodelovalo osem eminentnih predavateljev, eksperimentalne vaje pa je organiziral Odsek za fizikalno in organsko kemijo. Usposabljanja se je udeležilo 18 doktorskih študentov iz različnih držav Evropske unije.


Slika

Skupina fizikov z Instituta »Jožef Stefan« je kot prva v svetu razkrila natančno strukturo povsem nove zvrsti kvantne snovi, ustvarjene daleč iz ravnovesja. V reviji Nature Physics Journal of Quantum Materials je s povsem novo metodo ugotovila presenetljivo zapleteno kiralno ureditev elektronov v tovrstni snovi. Skupina opisuje uporabo femtosekundnih svetlobnih sunkov za tvorbo nove vrste metastabilne kvantne ureditve v prototipnem dvodimenzionalnem dihalkogenidnem kristalu, v katerem so potem z uporabo tunelske mikroskopije z atomsko ločljivostjo raziskali podrobno razporeditev elektronov. Določitev strukture tovrstnih kvantnih snovi kljub napredku eksperimentalnih tehnik in delu številnih vrhunskih skupin po svetu doslej ni bila uspešna, s tem odkritjem pa se v prihodnje odpira pot k novi uporabi zlasti računalniškega spomina.


Slika

SRIP Tovarne prihodnosti je v sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje podprl projekt uvajanja robotike in programiranja v slovenske osnovne šole. Gre za poučevanje otrok z roboti KUBO, kjer otroci v igri osvojijo različno znanje in ob tem krepijo logično razmišljanje. Izobraževanja z roboti KUBO so prilagojena učenju otrok, starih od 6-9 let, učitelj ima tudi več svobode, na kakšen način predstaviti posamezno snov in kako povezati več predmetov v uporabno znanje. Najbolj pomembno je, da se otroci učenja osnovnih procesov in delovanja naprav učijo z igro in s sodelovanjem. SRIP Tovarne prihodnosti je finančno podprl izobraževanje za 150 mentorjev za izvajanje programa Kubo v slovenskih osnovnih šolah do konca leta 2019.


Slika

Sodelavec Odseka za Nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Andraž Kocjan je prejel prestižno nagrado "Young Scientist Award", ki jo European Ceramic Society (ECerS) podeljuje za izjemne dosežke raziskovalcev v zgodnjem obdobju znanstvene kariere. Dr. Kocjan je v svoji dosedanji karieri objavil 39 znanstvenih člankov, dva strokovna in tri poljudne članke. Poleg podeljenega slovenskega in evropskega patenta ter izuma, je dr. Kocjan ustanovil tudi spin-out podjetje. Nagrado je dr. Kocjan prejel na 16. konferenci ECerS, ki je potekala v Torinu od 16. do 20. junija 2019, ob slavnostni podelitvi pa je imel predavanje "From peculiar to innovative and sustainable ceramic processing".


Slika

V Inženirski akademiji Slovenije, ki jo je leta 1995 ustanovila skupina slovenskih inženirjev ter znanstvenikov s področja inženirstva in tehniških ved, so prvič v zgodovini IAS odprli tudi članstvo za tujce, tako imenovano dopisno članstvo. Dopisni člani so lahko posamezniki, ki nimajo slovenskega državljanstva, vendar izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v rednega člana ter so v preteklosti že sodelovali oz. sodelujejo s slovenskimi podjetji oziroma raziskovalci. Na dogodku 10. junija 2019 je tako dopisno članstvo v IAS sprejelo devet vrhunskih tujih strokovnjakov, med njimi prof. dr. Jean-Marie Dubois, ki je tudi član Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan". Poleg izrednih in rednih članov je IAS podelila tudi listini novima častnima članoma: Nobelovemu nagrajencu prof. dr. Duncanu Haldaneu in prof. dr. Ronaldu M. Segi.


Slika

Center za energetsko učinkovitost je v okviru EU projekta LIFE Podnebna pot 2050 v sodelovanju z MOP 12. junija 2019 na Gradu Fužine v Ljubljani že drugič pripravil Posvet ob izidu Podnebnega ogledala 2019 in Lokalnega semaforja podnebnih aktivnosti 2019 z okrog sto dvajset udeleženci in ključnima govorcema ministrom za okolje Simonom Zajcem ter državnim sekretarjem MZI mag. Bojanom Kumerjem. Podnebno ogledalo 2019 kaže, da Slovenija izpolnjuje zaveze glede zmanjšanja emisij TGP energetsko podnebnega svežnja EU in mednarodnih obveznosti in uspešno dosega zadane cilje. Največji izziv za v prihodnje predstavlja promet, saj ta prispeva več kot polovico TGP; sledijo kmetijstvo, stavbe, industrija, sektor proizvodnje električne energije in toplote ter sektor ravnanja z odpadki.


Slika

Sodelavci Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« Jan Ravnik, Igor Vaskivskyi, Yaroslav Gerasimenko, Michele Diego, Jaka Vodeb, Viktor Kabanov in Dragan D. Mihailović so v reviji ACS Applied Nano Materials objavili članek Strain-Induced Metastable Topological Networks in Laser-Fabricated TaS2 Polytype Heterostructures for Nanoscale Devices. Avtorji poročajo o politipni transformaciji ene plasti TaS2 iz 1T v 1H politip z uporabo ultrahitrih laserjev. Ključno vlogo pri transformaciji igra lokalno segrevanje in hitro ohlajanje. V transformirani plasti opazimo fazni prehod med črtasto fazo pri nizkih temperaturah in mrežo šest valentnih vozlišč pri visokih temperaturah. Vozlišča kažejo zanimive topološke lastnosti, ki odražajo simetrijo mreže.


Slika

V Kranjski Gori je od 26. do 31. maja 2019 potekala znanstvena konferenca »International Conference on Quasicrystals – ICQ14«. Konference se je udeležilo 120 znanstvenikov iz 18 držav treh kontinentov (Evrope, Azije in Amerike). Srečanja se je udeležila tudi dr. Andreja Jelen iz Odseka F5 in predstavila poster »Microstructure and magnetic properties of a single-crystalline FeCoCrMnAl high-entropy alloy«. Komisija treh znanstvenikov iz Francije, Japonske in Poljske je izbrala poster dr. Andreje Jelen kot najboljši posterski prispevek konference ICQ14. Nagrado je sponzorirala revija Crystals. Na fotografiji je dr. Andreja Jelen v družbi predsednika komisije prof. Hiroyukija Takakure iz Univerze Hokkaido na Japonskem.


Slika

Matjaž Gomilšek, Martin Klanjšek, Matej Pregelj in Andrej Zorko z Odseka za fiziko trdne snovi ter Rok Žitko z Odseka za teoretično fiziko Instituta “Jožef Stefan” so v sodelovanju z raziskovalci iz Švice in Kitajske v reviji Nature Physics objavili članek z naslovom Kondo screening in a charge-insulating spinon metal. Kondov pojav, kjer prevodni elektroni kolektivno senčijo lokalne momente magnetnih nečistoč, je sicer dobro poznan v kovinah. V objavljenem članku pa so raziskovalci pokazali, da je analogen pojav mogoč tudi v električnih izolatorjih, in sicer v stanju kvantne spinske tekočine z magnetnimi spinonskimi vzbuditvami, ki tvorijo Fermijevo površino. To odkritje bi lahko bilo pomembno za manipulacijo topološko zaščitenih stanj spinske tekočine v kvantnem računalništvu.


Slika

Od 27. do 30. maja 2019 je v Splitu na Hrvaškem potekala 7. konferenca RSE-SEE (Regional Symposium on Electrochemistry - South East Europe), ki je privabila več kot 150 udeležencev. V okviru postrske sekcije konference so organizatorji podelili tri nagrade za najboljši poster, med temi je nagrado prejela Dolores Zimerl, univ. dipl. kem., strokovna sodelavka na Odseku za fizikalno in organsko kemijo. Naslov nagrajenega prispevka je »From organic synthesis to testing of compounds with different anchor groups as corrosion inhibitors for aluminium«. Delo je bilo opravljeno v okviru M-ERA.Net projekta COR_ID (»Design of corrosion resistant coatings targeted for versatile applications«), ki ga koordinira prof. Ingrid Milošev.


Slika

Sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev IJS so skupaj s kolegi z ETH Zürich in Politehnike Milano predstavili novo napredno metodo preučevanja polprevodniških struktur, še posebej tistih z veliko energijsko režo. Z uporabo dvofotonske absorpcije, ki poteka na skali femto sekund v zelo fokusiranem žarku svetlobe (energija fotonov<energijska reža), lahko prostorsko lokalizirano (3D) generirajo proste nosilce naboja. Njihovo gibanje v električnem polju influencira električni tok, ki ga zaznajo s hitro elektroniko. Analiza influenciranih tokov omogoča natančno prostorsko določitev lastnosti preučevanih polprevodniških struktur. V članku so s to metodo določili učinkovitost zbiranja naboja v monokristalnem diamantnem detektorja, določili prostorski profil električnega polja in le-tega povezali z rentgensko sliko kristala (2D).


Slika

Odsek za znanosti o okolju (O2) je pridobil koordinatorstvo EU-projekta v shemi MCSA ITN z naslovom “Global Mercury Observing System for the Implementation of Minamata Convention” (GMOS-Train) za obdobje 2020-2024. Koordinatorica je prof. dr. Milena Horvat. V zelo kompetitivni shemi je projekt pridobil 100 % in vključuje 11 evropskih partnerjev in sodelovanje uglednih raziskovalnih institucij, kot sta Univerza Harvard in MIT ter druge organizacije, kot so UN Environment, JRC Ispra in ugledne nevladne organizacije. Splošni cilji omrežja GMOS-Train-projekta so (1) zagotoviti nujno potrebno usposabljanje na področju znanosti o Hg v okviru konvencije Minamata in (2) zapolniti ključne vrzeli v znanju v globalnem biogeokemičnem ciklusu Hg, ki povezuje antropogene emisije in Hg v morskih prehranskih mrežah.


Slika

Raziskovalci z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" Matej Pregelj, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek, Martin Klanjšek in Denis Arčon (tudi FMF UL), so v sodelovanju s sodelavci iz Švice, Anglije in Hrvaške v reviji npj Quantum Materials objavili članek Elementary excitation in the spin-stripe phase in quantum chains. Za opis dinamike velikega števila med seboj povezanih delcev pogosto uporabimo razčlenitev na osnovne vzbuditvene načine, kot so fononi pri mrežnih nihanjih. V objavljenem delu so raziskovalci odkrili nov vzbuditveni način v spinskih verigah, to je skupinsko migljanje spinov v progastem spinskem stanju. Delo odpira nov vpogled v fiziko progastih stanj, ki so značilna tudi za visokotemperaturno superprevodnost.


Slika

V začetku maja 2019 je v Nantesu potekal 19. kongres Euroheat & Power, združenja, ki povezuje akterje iz industrije, odločevalce in razvojno-raziskovalne organizacije v skupnem prizadevanju za spodbujanje trajnostnega ogrevanja in hlajenja v Evropi. Za področje raziskav in inovacij je bila pred leti v okviru združenja ustanovljena tehnološka platforma DHC+, ki podeljuje študentske nagrade za izjemne in izvirne prispevke za raziskave na področju daljinskega ogrevanja in hlajenja. Med tremi dobitniki letošnje nagrade je bil tudi Gašper Stegnar iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan«, ki je bil nagrajen za svoj prispevek na temo izrabe plitve geotermalne energije na novih območjih daljinskega ogrevanja. V njem je predlagal nov način prostorskega energetskega načrtovanja, ki upošteva ekonomsko upravičenost investicij tako v sisteme proizvodnje kot tudi odjema toplote.


Slika

Izr. prof. dr. Primož Pelicon, dr. Primož Vavpetič in Mitja Kelemen z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta »Jožef Stefan« so sodelovali v mednarodni skupini raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Jonathana Heddla z Jagellionske univerze v Krakovu, ki ji je uspelo izdelati votlo proteinsko makromolekulo, o kateri v današnji tiskani izdaji piše najuglednejša znanstvena revija s področja naravoslovja Nature. Članek predstavlja ta novi sintetični protein, nogometni žogi podobno makromolekulo, ki jo sestavlja 24 proteinskih enajstkotnikov in je namesto z nitjo sešita z atomi zlata. Raziskave so potekale na ionskem pospeševalniku Instituta »Jožef Stefan«, edinem raziskovalnem pospeševalniku v državi, ki od leta 1997 deluje v Podgorici pri Ljubljani. Tovrstne strukture v organizmih kontrolirajo pomembne življenjske funkcije, zato novo odkritje obeta tudi uporabo v farmaciji za prenos učinkovin na tarčna mesta v celicah.


Slika

Konec aprila 2019 se je uspešno zaključil projekt SI-PASS, ki ga je sofinancirala Evropska unija iz sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF Telecom). Partnerji projekta so pod vodstvom Laboratorija za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan« na Ministrstvu za javno upravo vzpostavili vozlišče eIDAS, ki predstavlja osrednjo točko zaupanja v državi za varne čezmejne e-storitve, in nanj priključili e-storitve s področja e-zdravja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varovanja intelektualne lastnine, registrov podjetij in elektronskega poslovanja. Rezultati projekta omogočajo tujcem dostop do slovenskih e-storitev z njihovimi nacionalnimi sredstvi za elektronsko identifikacijo, na primer elektronskimi osebnimi izkaznicami, slovenskim uporabnikom pa v bližnji prihodnosti enostaven dostop do javnih e-storitev v drugih državah članicah EU.


Slika

Dr. Boris Rogelj z Instituta »Jožef Stefan« je s skupino mednarodnih raziskovalcev pod koordinacijo slovenskih raziskovalcev v tujini dr. Miha Modica (London) in prof. Jerneja Uleta (London) v eni izmed vodilnih revij Molecular Cell opisal celično regulatorno mrežo, ki razloži prve razvojne dogodke, ki vodijo v učinkovito diferenciacijo matičnih celic in razvoja zarodka. »Naš članek razloži, kaj prispeva k temu, da celica ni več matična celica, ampak gre svojo pot«, je povedal dr. Miha Modic. Po besedah raziskovalca Instituta dr. Borisa Roglja pa »smo v matičnih celicah našli visoko izražen protein TDP-43, ki ga raziskujemo«. Prav ta protein se kopiči v hrbtenjači in možganih bolnikov s hudimi degenerativnimi boleznimi. Odkritja so tako pomemben korak pri iskanju vzrokov degenerativnih bolezni, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen. Foto: Aleksandra Saša Prelesnik / arhiv Adria Media


Slika

Pošta Slovenije je 17. aprila 2019 predstavila dobro sodelovanje z Institutom “Jožef Stefan” in visokotehnološkimi zagonskimi podjetji. Ob tem je slovesno predala del svojih praznih prostorov na Tržaški cesti 68 v Ljubljani v simboličen najem in uporabo štirim visokotehnološkim zagonskim podjetjem in s tem utrdila svoja prizadevanja in dosežene rezultate glede raziskovalno-razvojnega povezovanja, saj se zaveda pomembnosti odprtih inovacij. Hkrati je Pošta Slovenije vzpostavila raziskovalno skupino, ki jo sestavljajo štirje raziskovalci, trije od njih so delno zaposleni na Institutu "Jožef Stefan" in delno na Pošti Slovenije. IJS sodeluje s Pošto Slovenije tudi pri dveh aktivnih raziskovalno-razvojnih projektih v okviru financiranja Obzorja 2020. Oba projekta vključujeta umetno inteligenco, eden spada na področje e-izobraževanja, drugi pa logistike.


Slika

Oktobra 2018 je v čezmejnem področju Slovenije in Hrvaške stekel dveletni projekt ENRAS, ki rešuje skupni izziv pripravljenosti in varnosti pri intervencijah v primeru jedrske ali radiološke nesreče za intervencijske delavce, predvsem gasilce. V usposabljanje bo vključenih več kot 60 intervencijskih enot v programskem območju čezmejnega sodelovanja, ki bodo povezane v enoten sistem praktičnega usposabljanja za primer tovrstnih nesreč. Skupno bo tako usposobljenih več kot 700 intervencijskih delavcev. Na Institutu »Jožef Stefan« so 15. aprila 2019 predstavili projekt ENRAS mag. Branko Vodenik (IJS), Matjaž Klarič z Gasilske zveze Slovenije, Zvone Čadež z Uprave RS za zaščito in reševanje, Branko Petrinec z Instituta za medicinska istraživanja i medicinu rada in doc. dr. Benjamin Zorko (IJS).


Slika

Odsek za znanosti o okolju je v okviru financiranja ERA Chair ISO-FOOD katedre pridobil Akreditacijsko listino LP-90 z novim, razširjenim obsegom za metode na področju analitike stabilnih izotopov lahkih elementov oziroma določanja razmerja stabilnih izotopov ogljika (13C/12C) v etanolu ter kisika (18O/16O) v vodi živil z masno spektrometrijo. Akreditacija pomeni pomembno pridobitev za odsek in za Institut »Jožef Stefan«, saj bomo tako okrepili našo vlogo v nacionalnem meroslovnem sistemu in lažje vstopali v nove mednarodne projekte. Uporaba stabilnih izotopov lahkih elementov v raziskavah živil prispeva k določanju kakovosti prehrambnih izdelkov, podpira razvoj metod za izvajanje kontrole živil in je v pomoč pri vzpostavitvi ustreznih sistemov sledljivosti za zaščito visokokakovostnih slovenskih izdelkov.


Slika

Dne 5. aprila 2019 se je na Institutu "Jožef Stefan" mudila delegacija Evropske komisije za bodoče pospeševalnike (European Committee for Future Accelerators ECFA), ki je ocenjevala stanje na področju fizike delcev, jedrske fizike in astrofizike v Sloveniji. Komisijo sestavljajo predstavniki držav članic in pridruženih članic CERN-a ter direktorji treh velikih inštitutov CERN, DESY in INFN. Mnenje komisije bo predano Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport skupaj s smernicami in priporočili za nadaljnji razvoj polja. V okviru ocenjevanja so raziskovalci z Univerz v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Instituta "Jožef Stefan" predstavili pretekle dosežke in načrte za prihodnost. Direktorja ARRS in Direktorata za znanost MIZŠ sta goste seznanila z organizacijo financiranja znanosti pri nas.


Slika

Evropska komisija je v letu 2018 v programu Obzorje 2020 ustanovila poseben fond za financiranje centrov odličnosti na področju kibernetske varnosti. Med štirimi centri, izbranimi na razpisu, je tudi center CONCORDIA, v katerega se je na povabilo koordinatorja, nemškega raziskovalnega inštituta CODE, vključil Laboratorij za odprte sisteme in mreže Instituta »Jožef Stefan«. Center bo skrbel za raziskave in razvoj rešitev za varen, odporen in zaupanja vreden evropski ekosistem. Sodelavci Laboratorija bodo v okviru centra izvajali raziskave in razvoj na področju zaupnosti, upravljanja z elektronskimi identitetami, uporabniku prijaznih storitev za potrebe e-zdravja in pametnih rešitev za preprečevanje kibernetskih groženj.


Slika

Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine je v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu in SRIP Tovarne prihodnosti Instituta »Jožef Stefan« 4. aprila 2019 pripravila 11. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov z naslovom UMETNA INTELIGENCA. Vodilna tema posveta je bila uporaba umetne inteligence v digitalni transformaciji poslovnih, predvsem proizvodnih sistemov – razvoju pametne tovarne. Predstavljene so bile rešitve za postavitev »Tovarne 4.0«, kot je tehnologija digitalnega dvojčka in uporaba umetne inteligence v proizvodnji. Poleg predstavnikov različnih podjetij so nastopili tudi raziskovalci Instituta: Marko Grobelnik je predstavil osnovna izhodišča in koncepte umetne inteligence, dr. Miha Glavan S3 iniciativo AI+HMI, Rudi Panjtar pa koncept pametnih tovarn in uporabo umetne inteligence v industrijskih okoljih.


Slika

Zakonodaja že nekaj let opredeljuje obvezno označevanje predpakiranih živil s hranilno vrednostjo, a odzivi potrošnikov dokazujejo, da mnogi teh informacij ne uporabljajo, ker jih preprosto ne razumejo, nimajo časa za primerjavo ali pa jih niti ne opazijo. S ciljem potrošnikom ponuditi hitro, preprosto in razumljivo informacijo o hranilni sestavi živila, so Inštitut za nutricionistiko, Institut »Jožef Stefan« in Zveza potrošnikov Slovenije v okviru programa Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, skupaj razvili brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki potrošniku v barvah semaforja predstavi prehranski profil izbranega živila in s tem pove, katera živila lahko uživamo pogosto in katera je bolje omejiti.


Slika

ERA katedra ISO-FOOD (ERA Chair Iso-food) se ukvarja s področjem varnosti in sledljivosti hrane z uporabo izotopskih tehnik. To je prvi tovrstni projekt, ki ga je Evropska unija financirala v Sloveniji z namenom okrepiti znanstveno odličnost preko mednarodnega sodelovanja in vzpostaviti mehanizme prenosa znanja v prakso preko izobraževanja in sodelovanja z industrijo. Končni simpozij in hkrati prvi v seriji simpozijev je potekal od 1. do 3. aprila 2019 Hotelu Bernardin v Portorožu. Simpozij bo v prihodnje organiziran vsaki dve leti. Področje varnosti in sledljivosti hrane je zelo aktualno, saj se navezuje tudi na aspekte zdravja in okolja. Tokratnega se je udeležilo več kot 100 udeležencev iz več evropskih držav. Projekt koordinira Odsek za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan«.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« so 29. marca 2019 razglasili zmagovalce direktorjevega sklada. Kot najbolj obetajoč se je izkazal projekt »Laboratorij za kemijo pod ekstremnimi pogoji«, ki so ga predstavili dr. Matic Lozinšek, dr. Blaž Alič, dr. Mirela Dragomir in dr. Kristian Radan. Eksperimentalne tehnike novega laboratorija bodo omogočale sintezo in karakterizacijo novih materialov pri nizkih temperaturah ali pri izjemno visokih tlakih, s tem pa odkrivanje lastnosti novih materialov in njihove nove uporabne vrednosti. Projekt je fundamentalen, ob uspešni izvedbi pa bi lahko v klasično kemijo vnesel povsem nova spoznanja. "Veseli smo današnje zmage, saj verjamemo v uspešnost projekta. Hkrati pa nam zmaga pomeni priložnost, da sledimo svoji raziskovalni viziji in svojim sanjam, na Institutu »Jožef Stefan«."


Slika

Institut “Jožef Stefan” je že 27. zapored podelil zlati znak Jožefa Stefana avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili podeljeni v Republiki Sloveniji v preteklih treh letih. Prejela sta ga fizika dr. Primož Koželj in dr. Victor Vega Mayoral. Dr. Koželj je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela »Fizikalne lastnosti visokoentropijskih kovinskih zlitin in primerjava s kompleksnimi medkovinskimi spojinami«, dr. Mayoral pa za odmevnost doktorskega dela »Fotofizika dihalkogenidov prehodnih kovin, pridobljenih preko eksfoliacije v tekoči fazi«. Nagrajenca sta priznanji prejela na slavnostni akademiji ob 70. obletnici Instituta “Jožef Stefan” 27. marca 2019 v Cankarjevem domu, na kateri sta bila slavnostna govornika direktor Instituta prof. dr. Jadran Lenarčič in predsednik Vlade RS g. Marjan Šarec.


Slika

“Nobena ideja ni tako nora, da je ne bi bilo vredno preizkusiti, in nobeno spoznanje ni tako blizu resnici, da ga ne bi mogli ovreči,” je misel prof. dr. Jadrana Lenarčiča in nekakšno vodilo knjigi, ki jo je Institut »Jožefa Stefan« izdal ob praznovanju 70. obletnice. Citat kar napotuje k razmisleku o značilnosti znanstvenega dela, ki je nenehno na preizkušnji, a išče inovativnost, posebnost, eleganco rešitev itd. Gotovo se nekaj teh lastnosti odslikava ob omenjeni knjigi, kot si jo je stran od klišejskih prijemov zamislil direktor prof. dr. Jadran Lenarčič. Poklical je esteta fotografije Arneja Hodaliča in po napornih dnevih sta Hodalič in njegova sodelavka Katja Bidovec v fotografsko oko ujela laboratorije Instituta. In morda nezanimiv in fotografsko nefotogeničen svet je zažarel v povsem drugačni podobi, skriti svet laboratorijev pa je skozi fotografijo pokazal tudi na zavzetost in radoživost znanstvenega dela.


Slika

Z velikim veseljem in ponosom smo letos spremljali prireditev Mlade akademije, ki je v kristalni dvorani predsedniške palače pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja nagradila najboljše mentorje. Mentorica leta 2018 je postala prof. dr. Barbara Koroušić Seljak z Odseka za računalniške sisteme Instituta “Jožef Stefan. V nominaciji so jo doktorski študentje označili kot nesebično, skromno in življenjsko mentorico, ki na prvo mesto uvršča človeka. Prof. dr. Barbara Koroušić Seljak je priznala, da je zelo ganjena in počaščena ob prejemu nagrade in hkrati vesela, ker je dobila potrditev za svoje delo; delo s študenti ima zelo rada. Namen dogodka Mentor leta je promocija in širjenje dobrih mentorskih praks ter počastitev odličnih mentorjev, saj imajo slednji velik vpliv na osebno in karierno pot mladih. Koroušić Seljakovi čestitamo tudi mi! Foto: D. Novaković/STA


Slika

V Ljubljani je konec januarja 2019 potekalo uvodno srečanje partnerjev novega projekta EMBEDDIA: Cross-lingual embeddings for less represented languages in European news media (Medjezikovne vektorske vložitve za manj zastopane jezike v evropskih medijih). Ta triletni projekt okvirnega programa Obzorje 2020 koordiniramo na Odseku za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" in je vreden tri milijone evrov. Cilj projekta je razvoj naprednih tehnologij strojnega učenja, ki temeljijo na uporabi medjezikovnih vektorskih vložitev in globokih nevronskih mrež. Razvijali bomo medjezikovne tehnologije za analizo novic, filtriranje sovražnih spletnih komentarjev ter polavtomatsko generiranje novic v manj zastopanih evropskih jezikih. Pri projektu sodeluje šest akademskih partnerjev (poleg IJS tudi Univerza v Ljubljani) in štirje medijski partnerji.


Slika

SRIP Tovarne prihodnosti je na Fakulteti za strojništvo UL organiziral delavnico z naslovom Digitalizacija proizvodnje – Izzivi EU regij v Vanguard ESM za izbrana tehnološka podjetja. Vodji demo pilota, Coen de Graaf in dr. Marco Sacco, sta predstavila Vanguard ESM demo primer »Digital Transformation«, ki se ukvarja z digitalizacijo tovarne prihodnosti. Prof .dr. Niko Herakovič je predstavil slovenski pilot »Digitalna tovarna«. Sledil je ogled in praktični prikaz pilota s prikazom delovanja opravilnih agentov v povezavi z digitalnimi dvojčki in delujočo povezavo različnih tehnologij industrije 4.0. Gosta sta bila navdušena nad visoko stopnjo inovativnosti uporabljenih tehnologij. Dogovorili smo se za poglobitev sodelovanja akademskih institucij v regiji Brabant na Nizozemskem in Lombardija v Italiji.


Slika

Revija Science Advances je objavila članek Sculpting stable structures in pure liquids, ki so ga pod vodstvom Uroša Tkalca z Odseka za fiziko trdne snovi IJS oblikovali Tadej Emeršič, Žiga Kos, Simon Čopar in Natan Osterman z Univerze v Ljubljani ter Rui Zhang in Juan J. de Pablo z Univerze v Chicagu. Avtorji poročajo o kontroliranem tvorjenju mikrodomen s polarnim redom v neravnovesnem nematskem tekočem kristalu, ki ga dosežejo z laserskimi in tokovnimi pulzi. Delo je pomemben korak v strukturiranju kompleksnih tekočin z zunanjimi polji, saj gre za prvi primer stabilizacije dinamičnih segmentov v enokomponentni anizotropni tekočini. Uporabljen način omogoča manipulacijo meje med orientacijskima fazama, enkapsulacijo drugih molekul in aplikacije v aktivnih bioloških sistemih.


Slika

Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je od 12. do 14. februarja 2019 gostilo Mednarodni strokovni sejem za avtomatizacijo in mehatroniko. Med številnimi razstavljalci s področja robotike sta se predstavila tudi SRIP Tovarne prihodnosti (SRIP ToP) in Program GOSTOP pod okriljem koordinatorja Instituta “Jožef Stefan”. Program GOSTOP - gradniki, sistemi in orodja za tovarne prihodnosti je razstavljal nekatere izmed vmesnih rezultatov v obliki konkretnega produkta. SRIP ToP je predstavil celotno področje delovanja, posebno pozornost pa je pritegnila robotska aplikacija. Poudarjeni sta bili dve inovaciji – pasivni dinamični modul in pasivna linearna robotska stopnja. Vzporedno s sejemsko dejavnostjo je potekal tudi poslovni forum, v katerega organizacijo je bil tudi vpet SRIP ToP.


Slika

V knjigarni Sanje na Trubarjevi cesti v Ljubljani je bila 24. januarja 2019 predstavljena knjiga prof. Borke Jerman Blažič z naslovom Don Kihotka na Slovenskem ali kako je internet prišel v Slovenijo, ki jo je založila založba e-Besede. V knjigi avtorica Jerman Blažičeva podaja izčrpen pregled razvoja tehnologij in dogajanja ob prihodu interneta, predstavlja ozadje, dolgoletno tako imenovano »vojno med omrežnimi protokolnimi skladovnicami«, ki je potekala med akademiki na zahodnem delu Atlantika in v Evropi in ki je razvoj interneta v Sloveniji pospešila in hkrati zavirala. Pojasnjuje tehnološko odvisna družbena dogajanja in njihov vpliv na preobrazbo družbe. Knjiga z dodatkom 100 originalnih dokumentov iz tistega časa je pričevanje o zgodovinskih dogodkih in hkrati pogled v prihodnost.


Slika

Superprevodniki so materiali, ki pri zelo nizkih temperaturah prevajajo električno energijo brez izgub. Stroški hlajenja močno ovirajo njihovo široko uporabo. Od njihovega odkritja leta 1911 znanstveniki iščejo poti za pripravo snovi, ki bi bila superprevodna pri sobnih pogojih. Pri običajnem zračnem tlaku je temu najbližje material, ki temelji na bakrovih oksidih in ga je potrebno ohladiti "samo" na -140 ℃. Skupina raziskovalcev iz šestih držav, med njimi tudi dr. Zoran Mazej z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan", je predlagala, da bi zamenjava bakra s srebrom in kisika s fluorom lahko privedla do superprevodnih materialov še pri višjih temperaturah. Prispevek The silver route to cuprate analogs je bil objavljen v Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of the America.


Slika

Domenske stene v izolatorskih snoveh so lahko za velikostne rede bolj prevodne kot notranjost domen, zato lahko na lastnosti materiala vplivamo s strukturiranjem vzorca. V tantalovem disulfidu TaS2 so elektroni zaradi močne medsebojne interakcije lokalizirani v osnovnih celicah v obliki Davidovih zvezd, ki tvorijo trikotno mrežo. Če je sprememba razdalj med zvezdami le majhna, so domenske stene ravno tako izolativne kot notranjost domen, če pa je razmik zadosti manjši, bi naj domenska stena postala dober prevodnik. Raziskovalci IJS Rok Žitko, Yaroslav Gerasimenko in Jan Skolimowski so razkrili še tretjo možnost, ki jo je objavila revija Physical Review Letters: zaradi strukturne dimerizacije se Mottovo izolatorsko stanje vzdolž domenske stene poruši zaradi povečane kinetične energije, ne da bi to vodilo k nastanku pravega kovinskega stanja.


Slika

Reaktor TRIGA in raziskovalci z Odseka za reaktorsko fiziko se v svetu vse bolj uveljavljajo kot ekipa z enim od najbolj karakteriziranih jedrskih reaktorjev na svetu. Konec novembra 2018 so tako sodelovali pri eksperimentalni kampanji za francosko podjetje Thermocoax, pri kateri so testirali samonapajalne nevtronske detektorjev (angl. Self-Powered Neutron Detectors - SPND) na osnovi rodija. Zaradi težavnosti se lahko tovrstna testiranja izvajajo le na redkih reaktorjih, kjer so obsevalni pogoji natančno znani, kot je npr. reaktor TRIGA na IJS. Testiranje je bilo uspešno in sicer so bila odstopanja med odzivi posameznih detektorjev celo pod 1 %, in sicer med 0,7 % in 0,8 %. Uporabniki storitev so bili z rezultati zelo zadovoljni.


Slika

Z veseljem sporočamo, da smo od evropske mreže HiPEAC za enega izmed predstavljenih projektov Centra za prenos tehnologij in inovacij(CTT) Instituta "Jožef Stefan" prejeli nagrado za prenos tehnologij »HiPEAC Tech Transfer Award«. V projektu smo predstavili tehnologijo, nastalo z uporabo intelektualne lastnine Odseka za reaktorsko fiziko (F8) in Reaktorskega infrastrukturnega centra (RIC) na Institutu »Jožef Stefan« (IJS), ki smo jo na CTT ustrezno zaščitili ter je bila uspešno komercializirana dvema slovenskima podjetjema, enemu francoskemu podjetju ter večji francoski raziskovalni in razvojni organizaciji. Prišlo je do uspešnega licenčnega in raziskovalno-razvojnega sodelovanja IJS z omenjenimi podjetji in raziskovalno organizacijo.


Slika

Vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo prof. dr. Ingrid Milošev je med 5. in 7. decembrom 2018 na Institutu »Jožef Stefan« organizirala prvo delavnico v okviru projekta MAMI. Projekt, ki ga koordinira prof. dr. Bernard Doudin z Univerze v Strasbourgu, bo trajal od 1. 5. 2018 do 30. 4. 2022. Namen delavnice »Kako izpeljati uspešen doktorat« je bil opisati širši tematski okvir projekta in predstaviti različne vsebine, ki lahko prispevajo k uspešni izpeljavi doktorata. Predavatelji na delavnici so bili projektni partnerji prof. dr. Michael Coey, prof. dr. Lourdes Basabe Desmonts, prof. dr. Thomas Hermans in dr. Sasha Cai Lesher Pérez, kot vabljeni zunanji predavatelji pa dr. Sašo Dolenc, Anže Erjavec, mag. Robert Blatnik, dr. Mark Pleško in Maja Ratej.


Slika

Dne 9. decembra 2018 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal TEDxLjubljana 2018: Razsvetlimo (ne)znano. Med nastopajočimi sta bila tudi sodelavca Instituta “Jožef Stefan”. Griša Močnik z Odseka za fiziko trdne snovi je na primeru zaprtja Slovenske ceste v Ljubljani predstavil črni ogljik kot zelo uporabno "orodje" za merjenje učinkovitosti ukrepov za izboljšanje kvalitete zraka; občinstvo je pozval k preprostim spremembam vedenja za izboljšanje kvalitete življenja vseh nas. Jernej F. Kamenik z Odseka za teoretično fiziko pa je predstavil nekatera ključna vprašanja, ki si jih danes zastavlja teoretična fizika osnovnih delcev, predvsem povezana z obstojem treh družin oziroma generacij osnovih delcev snovi, njihovimi lastnostmi ter njihovo vlogo v razvoju vesolja.


Slika

Dne 4. decembra 2018 je v Veliki predavalnici Instituta “Jožef Stefan” potekala delavnica Robotika v organizaciji Centra Tovarne prihodnosti. Delavnico sta skupaj organizirala horizontalna mreža oziroma ključna omogočitvena tehnologija “Robotika” in vertikalna veriga vrednosti “Robotski sistemi in komponente”. Dobro obiskana delavnica je bila namenjena povezovanju, mreženju ter projektnem in poslovnem sodelovanju na tem področju robotike ter strojnega vida. Partnerji SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) s teh področij so v kratkih predstavitvah povzeli kompetence in izzive ter prikazali ponudbo in povpraševanje. Dotaknili so se tudi vsebinskih potreb po razvoju človeških virov na omenjenih področjih ter podali skupne smernice mogočega sodelovanja, tako v okviru SRIP ToP kot tudi z drugimi SRIP-i.


Slika

Doc. dr. Juretu Kokalju, sodelavcu Odseka za teoretično fiziko, je skupaj z raziskovalci na Univerzi Princeton (ZDA), na Univerzi v Sherbrooku (Kanada) ter na Kanadskem inštitutu za napredne znanosti uspel preboj pri raziskovanju lastnosti elektronov v kristalu. Izvedli so uspešni simulaciji teh elektronov z ultrahladnimi atomi na optični mreži ter z numerično obravnavo ustreznega kvantno-mehanskega modela. Raziskovalcem je prvič uspela tehnično zelo zahtevna meritev upornosti v plinu ultrahladnih atomov z meritvijo difuzijske konstante in nabojne susceptibilnosti. Uspelo jim je pojasniti vedenje upornosti pri visokih temperaturah v tako imenovani fazi "slaba kovina", ki se pojavi v številnih materialih, tudi v visokotemperaturnih superprevodnikih. Rezultate so objavili v reviji Science.


Slika

Konec novembra 2018 je imel prof. dr. Matjaž Gams, vodja Odseka za inteligentne sisteme Instituta »Jožef Stefan«, v Palači Združenih narodov v Ženevi vabljeno predavanje z naslovom Stop Killer Robots - Superintelligence Viewpoint. Predavanje je bilo v okviru kampanje Stop Killer Robots oz. Convention on Conventional Weapons (CCW). Prof. Gams je predstavil strokovne argumente, kako omogočiti varen razvoj človeške civilizacije. Poglavitna njegova teza je, da se človeštvo hitro razvija, vendar se pojavlja vrsta nevarnosti, med njimi jedrska vojna, klimatske težave, pa tudi problemi z razvojem avtonomnih orožij, hiperglobalizem itd. V predavanju je prof. Gams posebej omenil analizo predvidenega trajanja človeške civilizacije in nevarnosti avtonomnega orožja, povezanih z razvojem IKT in UI.


Slika

V zadnjih treh letih je bilo z nazivom “Success story M-ERA.NET” nagrajenih dvajset evropskih projektov M-ERA.NET. Kar pri treh je sodeloval tudi Institut "Jožef Stefan". Na Odseku za elektronsko keramiko so kot partnerji sodelovali pri projektih Integrated sensors with microfluidic features using LTCC technology INTCERSEN, ki ga je vodila doc. dr. Hana Uršič Nemevšek, in pri projektu Piezoelectric MEMS for efficient energy harvesting PiezoMEMS, ki ga je vodila vodja K5, prof. dr. Barbara Malič. Pri tretjem projektu Design of corrosion resistant coatings targeted for versatile applications COR ID, ki ga je vodila prof. dr. Ingrid Milošev, vodja Odseka za fizikalno in organsko kemijo, je bil IJS koordinator.


Slika

Dne 29. novembra 2018 je NATO v Bruslju organiziral slovesnost ob 60-letnici programa Znanost za mir in varnost (Science for Peace and Security). Ob tej priložnosti so znanstveniki iz držav zveze NATO in partnerskih držav predstavili rezultate najbolj obetavnih tehnologij drugim znanstvenikom, diplomatom in uradnikom. Raziskovalci iz Avstralije, Hrvaške, Japonske, Portugalske in z Instituta "Jožef Stefan" iz Slovenije so predstavili projekt e-Sicure. Cilj tega najsodobnejšega projekta je odkrivanje nedovoljenega prometa z jedrskimi materiali preko meja in pristanišč z uporabo presejalnih sistemov jedrskih detektorjev. Za detektorski material so uporabili silicijev karbid - silicijev karbid je namreč eden najbolj obetavnih polprevodnih materialov za najnovejšo generacijo detektorjev. Vodja projekta na IJS je doc. dr. Luka Snoj z Odseka za reaktorsko fiziko.


Slika

Odsek za znanosti o okolju Instituta »Jožef Stefan« je 29. novembra 2018 ustanovil Center za participativno raziskovanje. Namen centra je dajanje podpore pri reševanju družbenih problemov. Center združuje interese in zmožnosti različnih deležnikov z namenom iskanja in implementacije rešitve določenega problema. Raziskovalna vprašanja, ki izvirajo z ravni organizacij civilne družbe, nevladnih organizacij ali posameznikov, so navadno formulirana kot družbeni problemi, ki potrebujejo rešitve. CPR-IJS omogoča participativno raziskovanje in posredovanje znanja organizacijam in posameznikom, ki sicer nimajo dostopa do raziskovalnih sklepov. Poleg raziskovalcev IJS so se predstavitvenega srečanja udeležili tudi predstavniki Mestne občine Ljubljana, civilnih iniciativ in časnika Delo. Novinarka Dela bo o CRP-IJS pisala v prilogi Znanost dne 6. decembra 2018.


Slika

V Cankarjevem domu so 27. novembra 2018 od petnajstih najvišjih državnih nagrad v znanosti štiri podelili sodelavcem Instituta »Jožef Stefan«. Boštjan Žekš je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo, Zoisovi priznanji pa sta prejela Saša Prelovšek Komelj za pomembne dosežke na področju teoretične fizike osnovnih delcev in Tadej Rojac za pomembne dosežke na področju raziskav sinteze in karakterizacije visokotemperaturne piezoelektrične keramike. Priznanje ambasador znanosti RS je prejel Bogdan Povh. Nagrade so prejeli tudi Milica Kacin Wohinz za življenjsko delo, Marjan Pipenbaher je prejel Puhovo nagrado za življenjsko delo, Leon Kralj pa Puhovo priznanje. Zoisove nagrade za pomembne znanstvene dosežke so prejeli Marko Noč, Matjaž Perc in Robert Dominko, Zoisova priznanja pa Mojca Benčina, Andreja Kutnar, Nina Gunde Cimerman in Janez Košmrlj.


Slika

Prof. Jean-Marie Dubois, znanstveni svetnik na Odseku za nanostrukturne materiale, je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti, ki ima sedež v Bruslju. Evropska akademija znanosti ima 600 članov iz 50 držav in se deli na 9 področnih oddelkov. Eden od njih je Znanost o materialih. Prof. Dubois je tako drugi znanstvenik na Institutu »Jožef Stefan«, izvoljen v ta naziv za področje materialov (prvi je bil prof. Boris Žemva z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo). Njegove znanstvene aktivnosti so predvsem usmerjene v študij kompleksnosti v kovinskih sistemih in posledično lastnosti kovinskih stekel, kvazikristalov in intermetalnih zlitin z velikimi kristalnimi rešetkami. Po upokojitvi na CNRS, kjer ima naziv zaslužni profesor, je pred nekaj leti začel tudi kariero amaterskega astronoma.


Slika

Revija Science Advances je objavila članek Mosaics of topological defects in micropatterned liquid crystal textures, katerega avtorji so Dae Seok Kim in Dong Ki Yoon z južnokorejskega inštituta KAIST, Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Uroš Tkalec, sodelavec Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan". V članku je predstavljena eksperimentalna metoda za kontrolirano tvorjenje mikroskopsko urejenih razporeditev topoloških defektov v tankih plasteh nematskih in smektičnih mezofaz tekočih kristalov z uporabo mikrostrukturiranih površin. Nastali vzorci so izjemno robustni, barviti in odzivni na spremembe debeline plasti oziroma temperaturo. Pokrivajo lahko več kvadratnih centimetrov površine, se pokoravajo simetrijskim pravilom o ohranitvi topološkega naboja in obenem spominjajo na mozaične oziroma vitražne motive iz keramike ali stekla.


Slika

Sodelavec Odseka za elektronsko keramiko doc. dr. Tadej Rojac je s kolegi iz Avstralije, Švice in Francije v reviji Nature Communications objavil članek Frequency-dependent decoupling of domain-wall motion and lattice strain in bismuth ferrite. S strukturnimi analizami vzorcev pod električnim poljem so odkrili nenavadno mehansko deformacijo nekaterih zrn v polikristalinični matrici bizmutovega ferita. Deformacija zrn, v katerih prevladuje t. i. intrinsični piezoelektrični odziv, se zmanjšuje s padajočo frekvenco polja, kar je nasprotno od deformacije zrn, v katerih prevladuje dinamika domenskih sten. Mehanizem so razložili z analitičnim modelom in tako potrdili ključno vlogo anizotropije v električni prevodnosti, ki izhaja iz različno orientiranih prevodnih domenskih sten v posameznih zrnih v polikristalinični matrici.


Slika

Na drugem srečanju Konference pogodbenic Konvencije Minamata o živem srebru (COP2), ki je potekala od 19. do 23. novembra 2018 v Mednarodnem konferenčnem centru v Ženevi v Švici, je predstavnica Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Milena Horvat poročala o izsledkih globalne raziskave o direktnih izpustih iz antropogenih virov v vodna okolja, ki so približno 600 ton letno, kar je 20 % celotnega antropogenega vnosa v okolje. Izsledki so del poročila »Global Mercury Assessement 2018«, ki izide vsakih 6 let in predstavlja glavne izsledke raziskav na globalnem nivoju. Poleg izpustov v vodna okolja so sodelavci Odseka za okoljske znanosti pomembno prispevali k poročilu o izpostavljenosti prebivalstva tej nevarni strupeni kovini na globalnem nivoju.


Slika

Prof. dr. Iztok Tiselj z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta "Jožef Stefan" in predstojnik katedre za jedrsko tehniko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je 15. novembra 2018 na zimskem srečanju društva jedrskih strokovnjakov v ZDA (American Nuclear Society, Winter Meeting and Expo) predstavil vabljeno predavanje z naslovom Direct Numerical Simulation and Wall-Resolved Large Eddy Simulation in Nuclear Thermal Hydraulics. Soavtorja sta dr. Cedric Flageul, sodelavec raziskovalne divizije francoskega energetskega velikana EDF (Electricite de France), ki je v Odseku za reaktorsko tehniko opravil podoktorsko usposabljanje, in doktorski študent Jure Oder. Tema predavanja so bili najnatančnejši fizikalni modeli in numerične metode, ki jih danes uporabljamo za simulacijo turbulentnih tokov. Prof. Tiselj je tako prvi slovenski jedrski strokovnjak, ki je imel vabljeno predavanje na srečanju American Nuclear Society.


Slika

8. novembra 2018 je na Gradu Fužine v soorganizaciji Centra – Tovarne prihodnosti potekal Dan orodjarstva, ki je povezal več kot 75 slovenskih orodjarjev in uporabnikov orodij. Letošnje srečanje Orodjarskega združenja TECOS je bilo prvič nadgrajeno in združeno z drugimi sorodnimi grozdi SRIP Tovarne prihodnosti in GIZ ACS Slovenskega avtomobilskega grozda, sodelovala pa so tudi podjetja iz slovensko-avstrijskega združenja Advantage Austria in člani Tehnološkega parka Ljubljana. Z novim konceptom proizvodnje »Industrije 4.0« je bil predstavljen pogled v prihodnost in kako podpreti sodelovanje med orodjarji in uporabniki orodij. Udeleženci so spregovorili tudi, kako na področju orodjarstva in avtomobilske industrije pridobiti, obdržati ter motivirati najpomembnejši kapital vsakega podjetja - kadre. Na B2B srečanjih pa so se med udeleženci stkale prenekatere nove poslovne vezi.


Slika

V okviru Evropskega tedna robotike Institut "Jožef Stefan" preko SRIP Tovarne prihodnosti (ToP) sodeluje v raznovrstnih programih. Dne 19. novembra bo tako ob 10h na ogled inštitutski Laboratorij za robotiko, 20. novembra bo poljudno predavanje dr. Bojana Nemca v atriju ZRC Ali bodo roboti kmalu naši sodelavci. V Celju kompetenčni center Roboflex 21. novembra organizira dan odprtih vrat. Rudi Panjtar in doc. dr. Igor Kovač pa bosta v okviru SRIP ToP 22. novembra nastopila na Strokovni mrežni konferenci "Kočevje 4.0" v času, ko Kočevje pričakuje fazo preizkusnega zagona tovarne robotov Yaskawa. Na letališču Jožeta Pučnika na Brniku bo potnikom na ogled razstava robotike od 13. novembra pa vse do 10. decembra 2018. Ob vsem pa bo tudi inavguracija Centra za sodelujočo robotiko: v torek, 20. novembra 2018, ob 13.30 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.


Slika

Na javnem razpisu Agencije za raziskovalno dejavnost RS je bil sprejet nov raziskovalni program »Fuzijske tehnologije«. Raziskave, ki jih raziskovalci s podporo evropskih sredstev izvajajo že od leta 2005 v okviru Slovenske fuzijske asociacije, so usmerjene v razvoj komponent in sistemov fuzijskih reaktorjev, strukturnih materialov, študije interakcij plazme s stenami fuzijskih naprav, študije transporta nevtronov ter modeliranje fuzijsko relevantne plazme. Raziskave so tesno povezane z evropskim programom EUROfusion (Obzorje 2020), katerega cilja sta podpora reaktorju ITER in razvoj demonstracijske fuzijske elektrarne DEMO. Program »Fuzijske tehnologije«, ki ga bo vodil dr. Boštjan Končar z Odseka za reaktorsko tehniko, je izrazito interdisciplinaren in povezuje več odsekov IJS, Fakulteto za strojništvo in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.


Slika

Dne 31. oktobra 2018 sta Evropska mreža za jedrsko izobraževanje ENEN in Agencija za jedrsko energijo NEA pri Organizaciji za sodelovanje in razvoj OECD podpisala sporazum o sodelovanju na področju izobraževanja, usposabljanja in prenosa znanja o jedrskih tehnologijah. ENEN in NEA se zavedata, da varna raba jedrskih tehnologij zahteva odlično izobražene in usposobljene kadre. Skupna podpora jedrskemu izobraževanju in usposabljanju bo zato prispevala k zagotavljanju novih generacij strokovnjakov in raziskovalcev, ki bodo za varno rabo jedrskih tehnologij poskrbeli tudi v prihodnosti. Sporazum sta podpisala generalni direktor NEA William D. Magwood IV in prof. dr Leon Cizelj, predsednik upravnega odbora združenja ENEN.


Slika

V okviru 16. Mednarodne razstave inovacij (ARCA), združene s sejmom kmetijskih inovacij (AGRO ARCA), je v Zagrebu med 18. in 20. oktobrom 2018 potekalo tekmovanje izumov. S podporo Centra za prenos tehnologij in inovacij v okviru projekta Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo so bili kar trije izumi članov konzorcija nagrajeni s srebrno medaljo in eden z bronasto. Med nagrajenci so tudi Marija Vukomanović, Srečo Davor Škapin in Danilo Suvorov z Instituta »Jožef Stefan« za izum funkcionalnih hidroksiapatitiov / zlatih kompozitov kot “zelenih” materialov z antibakterijsko aktivnostjo in postopek za njihovo pripravo ter uporabo. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo!


Slika

Raziskovalci Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" so na odprtem svetovnem prvenstvu v prepoznavanju načina gibanja s senzorji v pametnem telefonu zasedli prvo in drugo mesto. Na tekmovanju so raziskovalci Martin Gjoreski, Jani Bizjak, Vito Janko, Gašper Slapničar, Nina Reščič, Matej Marinko, Miha Mlakar, Vid Drobnič, Mitja Luštrek in Matjaž Gams s pomočjo strojnega učenja razvijali metode za prepoznavanje načina gibanja iz senzorskih podatkov. Metode so razvijali na podlagi telefonskih senzorskih podatkov, ki sta jih zbrala Univerza v Sussexu in podjetje Huawei, najboljše ekipe pa so razglasili na konferenci Ubicomp 2018, ki je letos potekala v Singapurju. Pomen tovrstnih tekmovanj je v prenosu rešitev v splošno uporabo in s tem v posodobitvi storitev.


Slika

Center za prenos tehnologij in inovacij Instituta "Jožef Stefan" je med 8. in 12. oktobrom 2018 organiziral 11. Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij, na kateri je mednarodna komisija podelila nagrado za najboljše inovacije z javnih raziskovalnih organizacij v letu 2018. Komisija je izbrala dve zmagovalni ekipi: Jani Bizjak, Anton Gradišek in Matjaž Gams so zmagali z njihovo tehnologijo pametne ure za starejše (The ultimate European Assistant for the Elderly), ki je že zelo blizu potencialno velikega trga, Damir Hamulič, Peter Rodič, Dolores Zimerl in Ingrid Milošev pa so komisijo prepričali z njihovo tehnologijo zaščitnih premazov za ladje (Anti-fouling and corrosion protection top-coat: »The future protection of the ships.), ki ima odlično tehnološko rešitev in že nekatere dobre poskusne rezultate.


Slika

Znanstveni konzorcij pod vodstvom prof. dr. Igorja Križaja z Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti Instituta »Jožef Stefan« je odkril in opisal antikoagulantni protein iz kačjega strupa; natančno so preučili molekularni način delovanja te molekule in ugotovili, da deluje predvsem v delu poti strjevanja krvi, ki je pomemben pri VTE (intrinsična pot strjevanja). Z molekularnim modeliranjem so izdelali prostorski model strukture kompleksa med modrasovo beljakovino in njeno tarčo v krvi. Zaradi unikatne strukture in načina delovanja odkritje obeta nov način zdravljenja venske tromboze, kar dokazuje tudi objava v eni najuglednejših znanstvenih revij s področja, Thrombosis and Haemostasis. O dosežku je že poročal ameriški časopis Gene Therapy Weekly.


Slika

Na Centru za prenos tehnologij in inovacij smo sooblikovali projekt, namenjen izvedbi razvojnih storitev IJS in tuje raziskovalne institucije za slovensko podjetje, ki je bil kot prvi izbran za financiranje v okviru pilotne sheme Evropske komisije KET4CleanProduction. V okviru EU konzorcija smo skupaj s partnerji oblikovali in objavili pilotni EU razpis za mikro-grants: projekte do 50.000 evrov za financiranje storitev, ki jih proizvodno podjetje (SME) naroči dvema raziskovalnima institucijama. Tako smo uspešno povezali slovensko proizvodno podjetje z raziskovalnima skupinama na IJS in v tujini – v pridobljeni projekt za izboljšanje proizvodne tehnologije. IJS je s partnerskim tehnološkim centrom iz tujine končni prejemnik sredstev.


Slika

V sklopu multikonference Informacijska družba 2018 so v petek, 12. oktobra 2018, podelili tudi nagrade. Nagrado za življenjsko delo je prejel prof. dr. Saša Divjak za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe. Priznanje za izjemno življenjsko delo je prejela tudi prof. dr. Borka Jerman Blažič. Posebno priznanje ob 90-letnici pa so podelili prof. dr. Antonu Pavlu Železnikarju. Nagrado za tekoče dosežke je dobila doc. dr. Marinka Žitnik, nagrado za najboljšega učitelja računalništva in informatike pa Gregor Anželj z Gimnazije Bežigrad. Informacijsko jagodo za najboljši dosežek je prejel projekt »Yaskawina tovarna robotov v Kočevju«, limono za najslabši dosežek pa (pre)slabo financiranje slovenske akademske znanosti.


Slika

V torek, 16. oktobra 2018, je prof. dr. Janez Štrancar, vodja Laboratorija za biofiziko na Institutu "Jožef Stefan" v Atriju ZRC širši javnosti predstavil nedavna dognanja o interakciji vdihanih nanodelcev s pljučnim epitelijem. V poljudnoznanstvenem predavanju Tatinski nanodelci v pljučih je razložil, kako so s sodelavci z novim superločljivim fluorescenčnim STED-mikroskopom prepoznali mehanizem prehoda nanodelcev čez pljučno pregrado, ki ga omogoči pojav t. i. lipidnega ovijanja. Problem takega prehoda je v tem, da lahko nanodelci preko pregrade prenesejo tudi različne celične proteine, ki lahko kasneje v krvi sprožijo nenadzorovan razvoj bolezni, npr. aterosklerozo.


Slika

Dne 3. oktobra 2018 je v Trebnjem potekal 27. Forum odličnosti in mojstrstva, katerega naslov je bil Simbioza sodobnih tehnologij in družbe: Slovenija kot soustvarjalec globalnih trendov. V enem od treh panelov so dr. Peter Wostner, prof. dr. Jože Gričar, prof. dr. Miha Japelj in dr. Nevenka Cukjati z Instituta »Jožef Stefan« predstavili razmišljanja o pametni specializaciji in pametnih sistemih. SRIP Pametna mesta in skupnosti, ki deluje pod okriljem Instituta “Jožef Stefan”, je namreč nacionalni koordinator za področje pametnih mest in skupnosti. Sodelujoči so se strinjali, da je bistvo pametne specializacije povezovanje med podjetji ter raziskovalnimi organizacijami, za uspešnost le-tega pa mora vso zadevo podpreti tudi država.


Slika

Med 3. in 5. oktobrom 2018 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala 54. mednarodna konferenca o mikroelektroniki, elektronskih sestavnih delih in materialih z delavnico Senzorji in pretvorniki. Konferenco sta soorganizirala Strokovno društvo za mikroelektroniko, elektronske sestavne dele in materiale (MIDEM) ter SRIP Tovarne prihodnosti, njen glavni cilj pa je bil tudi letos pregled dosežkov, vzpostavitev stikov in sodelovanje med znanstveniki in podjetji. Konference so se udeležili znanstveniki iz sedmih evropskih držav, Severne Amerike in Kitajske. Prof. dr. Dragan Damjanovic iz École polytechnique fédérale de Lausanne iz Švice je predstavil uvodno predavanje na temo elektromehanskih senzorjev, aktuatorjev in pretvornikov.


Slika

Center za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« je 5. oktobra predstavil Lokalni semafor podnebnih aktivnosti 2018. Gre za spletno aplikacijo, s katero lahko občine prvič celovito preverijo, kako uspešne so pri izvajanju podnebnih ukrepov. Kar 48 kazalcev aktivnosti izvajanja podnebnih ukrepov je predstavljenih za vse občine. »Občine izvajajo različne podnebne ukrepe. Spremljanje njihove uspešnosti je bilo do sedaj zahtevno, saj so bili podatki razdrobljeni po različnih virih. Za večjo preglednost so ukrepi razdeljeni na področja: stavbe, promet, kmetijstvo, gozdarstvo, industrija, odpadki, električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov in daljinsko ogrevanje.«, je o semaforju dejal vodja CEU mag. Stane Merše.


Slika

4. in 5. oktobra 2018 Odsek za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" v sodelovanju s TEA SISTEMI in IEI v Bruslju organizira delavnico o prenosu ter implementaciji EURATOM Direktive o radioaktivnosti v pitni vodi, ki določa zahteve za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v pitni vodi, parametrične vrednosti, metode, vrste meritev, pogostnost in obseg monitoringa radioaktivnih snovi v pitni vodi, pripravo programa monitoringa radioaktivnosti v pitni vodi ter način rednega obveščanja javnosti o rezultatih merjenja radioaktivnosti v pitni vodi. Delavnica je namenjena predstavnikom držav članic Evropske unije ter državam, ki se priključujejo Evropski uniji. Predstavljeni bodo rezultati študije, v okviru katere smo ocenili prenos in implementacijo omenjene direktive v državah članicah Evropske unije. Na delavnici bodo prav tako predstavljene aktivnosti Evropske komisije, WHO in IAEA na področju radioaktivnosti v pitni vodi.


Slika

Osrednja tema letošnjega 23. Ljubljanskega maratona zadnji oktobrski vikend je čista moč, za katero model je pripravil Center za energetsko učinkovitost Instituta “Jožef Stefan”. Kot je na novinarski konferenci povedal vodja centra mag. Stane Merše, izračun omogoča predstavo o energijskem potencialu človeškega telesa. “Priprava modela za preračunavanje tekaške energije v električno je bila svojevrsten izziv. Mehanska enegija je odvisna od mase tekača in pretečene razdalje. Prav zato je primerljiva energija lahkega afriškega tekača, ki maraton preteče v dveh urah, z energijo težjega tekača, četudi pride v cilj v treh urah.” Merše je dodal, da je razmerje med vnešeno in sproščeno energijo pri teku med 35 in 50 odstotki, pri kolesarstvu pa okrog 25 odstotno. Glede na sproščeno energijo vseh tekačev bo društvo Rdeči noski v uporabo dobilo električno vozilo, kar bi glede na lansko udeležbo pomenilo za leto dni.


Slika

Med 21. in 23. septembrom 2018 je v Istanbulu pod pokroviteljstvom predsednika Turčije potekal »Festival tehnologije«. V okviru festivala sta bila organizirana konferenca in tekmovanje mladih Hack Istanbul 2018 o informacijski varnosti in preprečevanju kibernetskega kriminala. Na konferenci je sodelovala vrsta znanih raziskovalcev iz EU in organizacije za ozaveščanje o kibernetskem kriminalu APWG iz ZDA ter predstavnikov industrije s področja informacijske varnosti. Prof. Borka Jerman Blažič, sodelavka Laboratorija za odprte sisteme in mreže IJS je imela na konferenci vabljeno predavanje z naslovom »New Legal instruments for Cross-border Crime Investigation in EU«. Za sodelovanje pri dogodku in delu na področju informacijske varnosti ji je podelil priznanje pokrovitelj konference dr. Koç, vodja Urada za digitalno transformacijo države v predsedstvu Turčije.


Slika

Institut »Jožef Stefan« je kot partner sodeloval pri projektu Noč ima svojo moč, skupaj s Hišo eksperimentov, Kemijskim inštitutom in Tehniškim muzejem Slovenije. Dne 28. septembra 2018 so v okviru vseevropske akcije Noč raziskovalcev čez dan potekale številne aktivnosti promocije znanosti in raziskovalnega dela: zanimive in poučne delavnice ter predavanja v šolah, knjižnicah in domovih starejši občanov. V večernih urah smo na IJS organizirali Večer odprtih vrat na Institutu »Jožef Stefan«, kjer so aktivnosti potekale v sodelovanju z raziskovalnimi odseki IJS, ki jih koordinira Center za prenos tehnologij in inovacij. Institut "Jožef Stefan" je odprl svoja vrata širši javnosti z večernimi ogledi odsekov, filmskim večerom, klepeti z raziskovalci in ŠEK-šovom eksperimentov.


Slika

Avstralska teniška zveza je v sodelovanju s Tennis Australia’s Game Insight Group organizirala tekmovanje z naslovom From AO to AI: Predicting How Points End in Tennis. Cilj tekmovanja je bilo narediti napovedni model, ki bi iz informacij o udarcih ter letu in hitrosti žogice avtomatsko klasificiral, kako se konča točka v tenisu. Obstajajo sistemi "sokolje oko", te funkcije končanja tekme pa za namene statistične analize ljudje dodajajo ročno. Izmed 750 tekmovalcev in raziskovalnih ekip je zmagala ekipa v sestavi Scott Sobel, ZDA in dr. Miha Mlakar, Slovenija; s svojim načinom mnogoterega znanja in kombiniranja več modelov strojnega učenja sta dosegla 95-odstotno točnost napovedi. Dr. Miha Mlakar je že 8 let zaposlen na Institutu "Jožef Stefan" na Odseku za inteligentne sisteme, je tudi selektor slovenske moške teniške reprezentance.


Slika

Instititut “Jožef Stefan” je bil s predstavitvijo različnih odsekov eden od več kot 50 partnerjev Stičišča znanosti in gospodarstva, ki se je že tretjič zapored odmevno predstavilo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. Stičišče se je znova pokazalo kot uspešen in koristen projekt MIZŠ, ki povezuje znanost in gospodarstvo ter spodbuja razvoj in inovacije. Strokovna komisija Celjskega sejma je projektu podelila tri priznanja. Posebno priznanje je dobilo Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport za celostno predstavitev projekta, vodja Janez Škrlec, Razvojna raziskovalna dejavnost, je priznanje prejel za celovito predstavitev inovacij, Zlato priznanje pa sta prejela podjetje SkyLabs, d. o. o., iz Maribora, skupaj z Laboratorijem za elektronske in informacijske sisteme na FERI – Univerze v Mariboru, in sicer za aplikacije na področju vesoljskih tehnologij.


Slika

Sodelavcem Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan« sta uspela dva pomembna dosežka. V preglednem članku v reviji Trends in Biochemical Sciences so Boris Turk, Matej Vizovišek, Robert Vidmar in Marko Fonovič skupaj s še dvema kolegoma iz tujine predstavili svetovne trende za iskanje boljših metod neinvazivne diagnostike in novih biomarkerjev za boljšo stratifikacijo pacientov in hitrejše odkrivanje bolezni, vključno z rakom. V članku Zmečkane nanostrukture aluminijevega hidroksida kot sredstvo za deregulacijo tumorskega mikrookolja za zdravljenje raka v reviji Nano Letters pa se Georgy Mikhaylov, Andreja Bratovš, Vito Turk, Boris Turk in Olga Vasiljeva skupaj s šestimi kolegi iz tujine zdravljenja raka lotevajo z nanomateriali. Le-ti so zaradi svojih edinstvenih fizikalno-kemijskih lastnosti v zadnjem času postali središče multidisciplinarnih raziskav v smeri razvoja zdravljenja raka naslednje generacije.


Slika

Avtorja posterja »The self-healing effect of hybrid sol-gel coatings based on CeO2 nanoparticles modified with Ce3+ ions applied on AA7075-T6« Urša Tiringer in Gavrilo Šekularac z Odseka za fizikalno in organsko kemijo IJS sta bila nagrajena z nagrado »Young Author's EFC Poster Prize EUROCORR 2018«, ki jo podeljuje organizator konference European Federation of Corrosion (EFC). V svojem raziskovalnem delu sta razvila hibridno sol-gel prevleko na osnovi prekurzorjev (3-Glicidiloksipropil)trimetoksilana (GPTMS), tetraetil ortosilikata (TEOS), ter SiO2 nanodelcev. Prevleki sta dodala nanodelce CeO2 ter cerijev nitrat (Ce(NO3)3) za boljše korozijske lastnosti prevleke. Hibridno sol-gel prevleko sta nanesla na aluminijevo zlitino AA7075-T6. Ugotovila sta, da dodatek CeO2 nanodelcev v kombinaciji z Ce(NO3)3 v prevleko izboljša njene korozijske lastnosti ter omogoči učinek samoceljenja.


Slika

Založba Springer je objavila knjigo sodelavca Odseka za fiziko trdne snovi Gregorja Posnjaka z naslovom Topological formations in chiral nematic droplets. Knjiga je del serije Springer Theses, v kateri založba objavlja izjemna doktorska dela, ki se odlikujejo na svojem področju. Dr. Posnjak je svoje doktorsko delo zagovoril leta 2017 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, v njem pa je pod mentorstvom prof. Igorja Muševiča raziskoval kompleksne strukture kiralnega nematskega tekočega kristala v kapljici. Med drugim je v tem delu kot prvi predstavil točkaste defekte s topološkim nabojem -2 in -3 ter razvil novo metodo polarizirane fluorescentne konfokalne mikroskopije, ki omogoča eksperimentalno določitev direktorskih struktur.


Slika

Dne 11. septembra 2018 je CER, d. o. o., organiziral v sklopu MOS 2018 dogodek: “Dodatne spodbude za nove naložbe v energetsko učinkovitost ter obnovljive vire majhnih in srednjih velikih podjetij”. IJS in SRIP PMiS sta bila aktivno vključena, kot podpornika dogodka. Mag. Marko Šolinc je predstavil možnosti, ki jih ponuja EKO sklad. Podjetja: Petrol, Resalta, Termoshop in Plan net solar so predstavila primere dobrih praks energetsko učinkovitih rešitev. Boštjan Štruc iz Petrola je predstavil tri primere energetskih sanacij različnih objektov: Curbis – Squashland Ljubljana, Tiskarna Novo mesto; kogeneracija, Primer sončne elektrarne. Danijel Vuk iz podjetja Termoshop je predstavil primer energetske učinkovitosti uporabe toplotnih črpalk. Nov projekt hlajenja v Iskratelovem podatkovnem centru je predstavil Primož Flis (Resalta). Marko Femc iz podjetja Plan-net Solar, d. o. o., pa je v predstavitvi odgovoril na vprašanja, zakaj se splača investirati v energetsko učinkovitost v podjetjih in kakšni so multiplikativni učinki ukrepov.


Slika

Institut "Jožef Stefan" (IJS) in Strateško razvojno partnerstvo Pametna mesta in skupnosti SRIP PMiS ter Strateško razvojno partnerstvo Tovarne prihodnosti SRIP ToP sta dne 30. avgusta 2018 organizirala dogodek v Veliki predavalnici IJS »Predstavitev razpisa DEMO PILOT II 2018«. Predstavitev razpisa in uvodna pojasnila sta podala gospod Andrej Drole s podjetja APR, d. o. o., in gospod Andrej Stankovič, s podjetja S 5 poslovno svetovanje, d. o. o. Nadaljnje delo je potekalo v obliki dveh ločenih delavnic. Vodji SRIP ToP (gospod Rudi Panjtar) in SRIP PMiS (gospod Matjaž Šteblaj) sta povabila člane k aktivnemu razgovoru in formiranju osnutka strukture oblikovanja partnerstva, ki bo osnova za prijavo na razpis DEMO PILOT II 2018.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan" I. Urbančič, M. Garvas, H. Majaron, B. Kokot, P. Umek, Z. Arsov, T. Koklič, M. Škarabot, I. Muševič in J. Štrancar (F5) ter M. Čeh (CEMM in K7) so skupaj z raziskovalci Univerze v Oxfordu (UO) F. Schneiderjem, S. Galiani in C. Eggelingom ter raziskovalci University College Dublin (UCD) razkrili povezavo med vdihovanjem nanodelcev, lipidnim ovijanjem ter sprožanjem koagulacijske signalne kaskade v pljučnem epiteliju. Pri tem so ključno vlogo igrali tudi nedavno postavljeni super-ločljivi fluorescenčni STED-mikroskop na IJS, prenos znanja o STED iz UO in nove tehnike proteomike na UCD. Delo z naslovom Nanoparticles Can Wrap Epithelial Cell Membranes and Relocate Them Across the Epithelial Cell Layer je bilo objavljeno v ugledni reviji Nano Letters.


Slika

Sodelavca Odseka za biotehnologijo Milica Perišić Nanut in Janko Kos sta v ugledni reviji Seminars in Cancer Biology s faktorjem vpliva 10,2 objavila članka Cysteine cathepsins: Their biological and molecular significance in cancer stem cells in NK cells shape pancreatic and oral tumor microenvironments; role in inhibition of tumor growth and metastasis o vlogi cisteinskih peptidaz v tumorskih matičnih celicah (TMC) in njihovi regulaciji v naravnih celicah ubijalkah (NK-celice). TMC so glavni dejavnik heterogenosti tumorjev in njihove odpornosti proti konvencionalni terapiji, njihovo delovanje določajo tudi cisteinske peptidaze. TMC so poleg konvencionalne protitumorske terapije odporne tudi proti imunoterapiji, izjema so NK-celice. Vendar sčasoma tudi NK-celice izgubijo citotoksičnost, tudi zaradi povečanega izražanja endogenega zaviralca cisteinskih peptidaz cistatina F. Preprečitev delovanja cistatina F se kaže kot obetavna metoda za izboljšanje delovanja NK-celic pri imunoterapiji raka.


Slika

V ugledni reviji Journal of The Electrochemical Society (JES) je bil objavljen pregledni članek o cirkonijevih in/ali titanovih konverzijskih prevlekah, ki sta ga pripravila I. Milošev in G. S. Frankel (Fontana Corrosion Center, The Ohio State University, ZDA). Konverzijske prevleke na osnovi Zr ali Ti so protikorozijska zaščita, ki je alternativna tehnologijam kromatnih in fosfatnih prevlek, ki so lahko povezane s problemi v okolju. V preglednem članku so zaobjeti znanstveni dosežki na tem hitro razvijajočem se področju, opis sestave konverzijskih kopeli in mehanizma nanosa ter lastnosti prevlek. Podrobno so razčlenjene tudi zaščitne lastnosti teh prevlek. V drugem četrtletju 2018 je bil ta pregledni članek najbolj prenesen članek v reviji JES na področju Corrosion Science and Technology.


Slika

Dne 18. julija 2018 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala predstavitev Vanguard iniciative in projekta Greenomed. Ob tem sta paralelno potekali tudi dve delavnici: prva je bila namenjena predstavitvi idej za pilotno uporabo v prehrambni industriji SRIP Food, druga pa prepoznavanju možnosti sodelovanja in različnih priložnosti pri proizvodnji na področju De- and Re-manufacturing. Tako domači kot tuji strokovnjaki iz CNR ITIA so si prizadevali za predstavitev programa z namenom dolgoročnega spodbujanja investicij v pametno specializacijo ter vzpostavitve učinkovite in trajnostne proizvodnje. Predstavitev sta pripravila Center Tovarne prihodnosti in CNR ITIA - Consiglio Nazionale delle Ricerche skupaj s partnerji projekta GREENOMED, Pomurski tehnološki park, d. o. o. in Tehnološki park Ljubljana, d. o. o.


Slika

Mlada raziskovalka Mimoza Naseska z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je pod mentorstvom doc. dr. Tomaža Mertlja na mednarodnih konferencah LEES 2018 LEES 2018 v Portonovo, Italija in QCM 2018 v Frascatiju, Rim, Italija prejela nagrade za najboljši raziskovalni poster na temo "Optical quench and recovery of SDW state SeFe2As2 and EuFe2As2". Na posterju je predstavila meritve časovnega poteka trajektorije sistema skozi fazni prehod v stanju z valom spinske gostote v materialih SeFe2As2 in EuFe2As2 z uporabo časovno ločljive ultrahitre spektroskopije. Ultrahitra časovno ločljiva spektroskopija je postala pomembno orodje za preučevanje faznih prehodov na zelo kratki časovni skali, ker nam ponuja vpogled v mikroskopske procese, ki jih ne moremo opazovati pri ravnovesnih razmerah. Na omenjenih konferencah je bil poster mlade raziskovalke izbran za enega od najboljših izmed več kot petdeset posterjev razstavljalcev s celega sveta.


Slika

Prof. dr. Svjetlana Fajfer se je med 4. in 11. julijem 2018 udeležila XXIX International Conference on High Energy Physics v Seoulu v Južni Koreji. Na konferenci je bilo 1 100 fizikov, predstavljenih pa je bilo 39 plenarnih predavanj. Prof. dr. Svjetlana Fajfer je imela plenarno predavanje z naslovom Flavor Theory & outlook, v predavanju pa je predstavila najbolj pomembne rezultate na področju fizike kvarkovskih in leptonskih okusov. Poudarek je bil na tako imenovanih anomalijah mezonov B. Odmike je mogoče razumeti kot rezultat vpliva fizike onkraj Standardnega modela. Predavanje sodelavke Instituta "Jožef Stefan" je poleg osebnega obenem tudi priznanje skupini za teoretično fiziko visokih energij na Odseku za teoretično fiziko IJS.


Slika

Na Institutu "Jožef Stefan" je 5. julija 2018 potekala predstavitev Vanguard Pobude za novo rast preko pametne specializacije. Dogodek sta organizirala Center - Tovarne prihodnosti Instituta "Jožef Stefan" in SBRA. Pobudo sta predstavila predsednik SBRA izred. prof. dr. Draško Veselinovič in vodja EU politik in projektov mag. Maja Ferlinc. V iniciativi sodeluje več kot 30 industrijsko močnih regij, ki uporabljajo svojo strategijo pametne specializacije za spodbujanje gospodarske rasti s podjetniškimi inovacijami in industrijsko prenovo na prednostnih področjih EU. V okviru Vanguard iniciative deluje pet demonstracijskih projektov: biogospodarstvo – medregionalno sodelovanje na področju učinkovite rabe biomase, učinkovita in trajnostna proizvodnja, visoko učinkovita proizvodnja preko 3D-tiskanja, komponente za obnovljive vire in pridobivanje energije na morju (offshore), novi nanoprodukti.


Slika

Pretekli teden je v prostorih Univerze v Novi Gorici potekal petdnevni tečaj o odprtem izobraževanju. Tečaj sta organizirala Univerza v Novi Gorici in UNESCO, Katedra za odprte tehnologije za odprte izobraževalne vire in odprto učenje, ki deluje v okviru Instituta "Jožef Stefan". Cilj tečaja je bil udeležencem približati osnovna znanja, praktične nasvete in izkušnje, ki jim bodo v pomoč pri uporabi odprtih izobraževalnih virov (OER) in pripravi lastnih izobraževalnih materialov. Udeleženci so se seznanili s postopki, metodami in orodji odprtega izobraževanja. Slišali so, kako uskladiti odprto izobraževanje z razvojnimi in strateškimi cilji.


Slika

Raziskovalci Instituta "Jožef Stefan", N. Aničić, M. Vukomanović in D. Suvorov (Odsek za raziskave sodobnih materialov, K9) in Tilen Koklič (Odsek za fiziko trdne snovi, F5), so razkrili osnovne principe kontaktnega mehanizma protimikrobnega delovanja MgO. Potrdili so ključno vlogo površinskih defektov MgO pri hidrolizi, antibakterijski aktivnosti in ROS-generaciji ter nakazali pomembne smernice pri nadaljnjem oblikovanju medicinskih pripomočkov z vsebnostjo MgO. Ugotovitve so objavili v reviji Small, ki je ilustracijo raziskave izbrala tudi za naslovno stran revije.


Slika

Slovenska fuzijska asociacija, ki ima sedež na Institutu »Jožef Stefan«, je konec maja soorganizirala obisk Itra v Cadarachu v Franciji. Slovensko delegacijo, v kateri so bili poleg raziskovalcev na področju fuzije tudi predstavniki medijev in MIZŠ, je sprejel generalni direktor Bernard Bigot, ki je predstavil projekt in vodil delegacijo po gradbišču in prostorih, kjer že poteka sestavljanje delov reaktorja. ITER je mednarodni projekt, pri katerem sodelujejo Evropska unija, Indija, Japonska, Kitajska, Koreja, Rusija in ZDA. Projekt se je že prevesil v drugo polovico, prva plazma je napovedana za leto 2025. Slovenija se v razvoj fuzijske energije vključuje preko projekta Iter in Evropskega fuzijskega programa EUROfusion .


Slika

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 20. junija 2018 obiskal sedež Evropske agencije za jedrske raziskave CERN. Predsednika je sprejela generalna direktorica dr. Fabiola Gianotti: pokazali so mu pospeševalnik LHC, ki pospešuje protone do zelo visokih enrergij, in eksperiment ATLAS, s katerim preučujemo trke teh protonov. Med obiskom se je srečal tudi s slovenskimi znanstveniki, ki delajo v CERN-u, tudi s sodelavci Instituta "Jožef Stefan", ki sodelujejo v eksperimentu ATLAS in ki jim je predsednik Pahor leta 2016 podelil državno odlikovanje red za zasluge za vrhunske znanstvene dosežke. Na fotografiji so z leve proti desni: dr. Andrej Gorišek, prof. dr. Andrej Filipčič, prof. dr. Marko Mikuž, predsednik RS Borut Pahor, dr. Tara Nanut, dr. Matevž Červ in doc. dr. Igor Mandič.


Slika

Odsek za fizikalno in organsko kemijo Instituta »Jožef Stefan« je v sodelovanju s podjetjem Talum, d. d., v juniju organiziral tridnevno mednarodno znanstveno srečanje CorrTalk 2018: Workshop on integrative approaches to corrosion research, v okviru katerega so partnerji M-era.Net projektov COR_ID in COIN DESC, ki ju koordinirata prof. dr. Ingrid Milošev in doc. dr. Anton Kokalj, predstavili najnovejše izsledke raziskav na področju korozije in inhibicije korozije. Srečanje je bilo namenjeno spodbujanju interdisciplinarnih načinov reševanju tehnoloških izzivov korozije. Prispevki udeležencev iz sedmih evropskih držav, med njimi vodilnih strokovnjakov na področju korozije, so obsegali elektrokemijo, analizo površin in molekulsko modeliranje ter integracijo slednjih v koherentni raziskovalni način.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je v dneh od 13. do 15. junija 2018 potekala mednarodna konferenca IFIP DSS 2018, "The 19th Open Conference of the IFIP WG 8.3 on Decision Support Systems". Gre za bienalno srečanje raziskovalcev s področja sistemov za podporo pri odločanju, ki ima dolgo tradicijo. Tema letošnje konference je bila "DSS Research Delivering High Impacts to Business and Society", poudarek je bil torej na uporabi informacijskih sistemov za podporo pri odločanju v praksi. Poleg vabljenih predavanj prof. Arkadyja Zaslavskyja iz Avstralije in prof. Marka Debeljaka iz Slovenije je bilo na konferenci predstavljenih 26 referatov in 12 posterjev. Srečanja se je udeležilo okrog 50 raziskovalcev iz 17 držav.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« so 15. junija 2018 podelili nagrade avtorjem najboljših fotografij v natečaju Podnebna pot, ki je potekal v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050. Na natečaj so prejeli 117 fotografij. Prvonagrajeni kolaž fotografij avtorja Samija Rahima prikazuje, kaj lahko vsak posameznik v gospodinjstvu sam naredi za zmanjševanje emisij. Drugo nagrajena fotografija avtorja Alena Hohegerja prikazuje najboljšo kombinacijo za preživljanje prostega časa, to sta kolo in gozd kot ponor toplogrednih emisij. Tretje nagrajena fotografija avtorice Tie Skok pa se poglobi v soočanje s plastiko. Nagrade so prispevali: ELES (prva nagrada električno kolo), Borzen (druga nagrada skiro in tretja nagrada longboard). Ob podelitvi nagrad so bile fotografije priložnostno razstavljene.


Slika

Združenje European Atomic Energy Society (EAES), ki povezuje direktorje in vodilne raziskovalce evropskih jedrskih raziskovalnih inštitutov, se je med 2. in 6. junijem 2018 v Celju zbralo na rednem letnem srečanju, ki ga je v letu 2018 organiziral Odsek za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«. Odprtja srečanja so se udeležili mag. Klemen Potisek, državni sekretar za energetiko, g. Martin Novšak, direktor Gen energije in dr. Romana Jordan, pomočnica direktorja IJS. Člani EAES so med drugim razpravljali o raziskovalno-razvojnem sodelovanju s tretjimi državami, o inovacijski podpori jedrski industriji in o obvladovanju radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo pri raziskavah. V letu 2018 bo združenju predsedoval prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko.


Slika

Sodelavec Odseka za elektronsko keramiko doc. dr. Tadej Rojac je prejel nagrado za mlade znanstvenike društva IEEE Ultrasonics, Ferroelectrics and Frequency Control Society za prispevek k raziskavam kemijsko kompleksne feroelektrične keramike. Nagrado podeljujejo enkrat letno za dosežke raziskovalcev v zgodnjem obdobju znanstvene kariere, in sicer za področje feroelektričnih materialov in njihovih aplikacij. Dobitniki te prestižne nagrade iz prejšnjih let, danes priznane in vodilne osebnosti na področju feroelektrikov, so pretežno znanstveniki iz Združenih držav Amerike.


Slika

V okviru Industrijskega foruma IRT 2018 4. junija 2018 v Portorožu je potekalo tudi srečanje vseh partnerjev programa „Gradniki, orodja in sistemi za tovarne prihodnosti – GOSTOP“. Na sredini izvajanja programa je 19 partnerjev iz trinajstih slovenskih podjetij in šestih raziskovalnih organizacij predstavilo do sedaj opravljeno delo, pri katerem so kritično maso znanja in izkušenj iskali predvsem na tehnoloških področjih, ki imajo v Sloveniji že danes določene komparativne prednosti in zato možnosti za večjo uveljavitev slovenskega znanja tudi v svetu; to so predvsem tehnologije vodenja sistemov, robotika, orodjarstvo in fotonika. Program GOSTOP bo gotovo pospešil razumevanje in pomen uporabe koncepta pametnih tovarn v Sloveniji, vsi udeleženci pa so izrazili pričakovanja o podpori nove slovenske vlade.


Slika

Z veseljem sporočamo, da je Evropska komisija potrdila skupen projekt konzorcija partnerjev Ustanove Hiša eksperimentov, Instituta »Jožef Stefan«, Kemijskega inštituta in Tehniškega muzeja Slovenije z naslovom »Noč ima svojo moč«. Cilj tega projekta je zasnovati skupek aktivnosti, ki jih bomo izvedli v okviru Evropske noči raziskovalcev v letih 2018 in 2019. Evropska noč raziskovalcev je vseevropska akcija v okviru programa za raziskovanje in tehnološki razvoj Obzorje 2020. Projekt bo združil 27 raziskovalnih institucij z namenom ozaveščanja o raziskovanju in inovacijah, o povezanih družbenih in gospodarskih koristih ter kariernih možnostih. V »nočnih« dejavnostih 28. septembra 2018 bo po vsej Sloveniji sodelovalo več kot 40 000 obiskovalcev iz različnih ciljnih skupin.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je 17. maja 2018 potekalo predavanje na temo novosti s področja znanosti, raziskav in inovacij v EU s poudarkom na prihajajočem 9. okvirnem programu (FP9 2021-2027). Ob tej priložnosti je Institut obiskal izred. prof. dr. Draško Veselinovič, predsednik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) v Bruslju, ki je predstavil bodoče vsebinske poudarke in okvirni finančni načrt prihajajočega 7-letnega evropskega raziskovalnega programa FP9, poimenovanega Horizon Europe. Gre za nadaljevanje okvirnega programa Horizon 2020. Predstavitev je bila ponovno iztočnica predvsem za razpravo o problematiki financiranja znanosti tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju. Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki drugih slovenskih raziskovalnih in gospodarskih ustanov.


Slika

Dne 16. maja 2018 je ekipa misije Green Light World Flight na Institutu “Jožef Stefan” predstavila podatke, ki jih je v enomesečnem letu z ultralahkim letalom prek Azije zbiral Matevž Lenarčič. “Med poletom smo merili prispevke, ki jih povzročajo tako naravni kot človeški viri, eden od poudarkov pa je veljal črnemu ogljiku, ki ga v zrak izpuščajo promet, individualna kurišča in industrija.”, je poudaril vodja znanstvenoraziskovalne ekipe doc. dr. Griša Močnik z Instituta “Jožef Stefan”. Misija GLWF ima dva cilja: predstavitev podatkov na znanstvenih konferencah in ozaveščanje javnosti, saj je problem črnega ogljika povezan z življenjem vsakega od nas. “Žal pa naša družba še ni dovolj zrela, da bi rekla: ‘Dovolj je.’”, je poudaril Matevž Lenarčič.


Slika

Med tremi novimi članicami upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) je tudi pomočnica direktorja Instituta »Jožef Stefan« dr. Romana Jordan. Upravni odbor sestavljajo strokovnjaki z znanjem in izkušnjami na področju izobraževanja, raziskav in poslovanja. Poleg Jordanove sta bili imenovani tudi Francozinja Agnes Paillard in Italijanka Gioia Ghezzi, vse tri pa so si s svojim delom na področju poslovanja, inovacij in akademskih krogov prislužile izredno spoštovanje, dr. Jordanova pa poleg tega sedaj predseduje tudi upravnemu odboru Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev. Vse tri se bodo upravnemu odboru EIT pridružile 1. julija 2018 in bodo v njem štiri leta. Tako bodo pomagale pri zagotavljanju inovativnih zmogljivosti Evrope.


Slika

Revija Nature Physics je objavila članek z naslovom Observation of two types of fractional excitation in the Kitaev honeycomb magnet sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", Nejca Janše, Andreja Zorka, Matjaža Gomilška, Mateja Pregelja in Martina Klanjška ter kolegov iz Švice. V članku je opisana prva čista potrditev obstoja dveh tipov anyonskih kvazidelcev v plastovitem kristalu α-RuCl3, ki velja za najboljšo uresničitev šestkotne Kitaeve mreže. Desetletje stara odmevna Kitaeva napoved je po svetu sprožila številne eksperimentalne poskuse potrditi obstoj anyonov. Odkritje je pomembno tudi zato, ker prav anyoni, s katerimi je mogoče izvajati operacije vezanja, ponujajo eno izmed najobetavnejših podlag za topološko kvantno računalništvo.


Slika

V novem trkalniku SuperKEKB na inštititu KEK v Tsukubi na Japonskem so prvič trčili pospešeni delci, elektroni in pozitroni. To je prvi nov trkalnik, ki je začel delovati po Velikem hadronskem trkalniku LHC v CERN-u v Ženevi, ki so ga pognali pred desetimi leti. Meritve s trkalnikom naj bi potekale nekaj let, dokler ne bodo z detektorjem našteli okoli 50 milijard razpadov delcev, sestavljenih iz kvarkov b, imenovanih mezoni B. Pospeševalnik SuperKEKB je skupaj z detektorjem Belle II namenjen iskanju t. i. »nove fizike«, pojavov zunaj Standardnega modela, teorije osnovnih delcev in njihovih interakcij. V skupini 750 znanstvenikov iz 25 držav je tudi skupina slovenskih fizikov z Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: prof. dr. Peter Križan, prof. dr. Samo Korpar in prof. dr. Boštjan Golob.


Slika

Med številnimi sodelujočimi na 3. mednarodnem sejmu sodobnega zdravstva Medical, ki je bil od 17. do 19. aprila 2018 v Gornji Radgoni, je bil tudi Institut »Jožef Stefan«. Na razstavnem prostoru so bile predstavljene številne inovacije in nove tehnologije, ki se posredno uporabljajo za zdravljenje hudih bolezni, lajšanje bolezenskih stanj, diagnostiko, medicinski merilni nadzor, spremljanje reakcij pri uporabi zdravil, ciljno doziranje zdravilnih učinkovin, analizo telesnih tekočin ipd. Posebno priznanje za celovito predstavitev je prejel Direktorat za znanost Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Priznanje za predstavitev na področju bionike in medicinskih tehnologij pa je prejel tudi Janez Škrlec kot samostojni podjetnik skupaj s partnerji.


Slika

Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor 17. aprila 2018 predstavil prvo Podnebno ogledalo Slovenije. Zanimanje je bilo izjemno, saj je rezultate spremljalo in o njih razpravljalo okrog 100 udeležencev. Glavni poudarki prestavitve so bili: Slovenija dobro izpolnjuje zaveze iz Pariškega sporazuma in dosega cilje, ki si jih je dala na področju toplogrednih plinov. V zadnjih dveh letih sicer ugotavlja rahlo povišanje toplogrednih plinov (predvsem iz prometa), vendar še vedno ostaja v okviru danih ciljev. Podnebno ogledalo je pripravila ekipa Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju z deležniki na podlagi zbirke obsežnih podatkov v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050.


Slika

Vrh Organizacije Združenih narodov je septembra 2015 sprejel Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki pomeni zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti pri reševanju ključnih izzivov naše dobe, opisanih v 17 ciljih trajnostnega razvoja. Za lažjo uresničitev ciljev trajnostnega razvoja je bil ustanovljen tudi mehanizem za podporo tehnologij, ki ga med drugim sestavlja medinstitucionalna delovna skupina OZN za znanost, tehnologijo in inovacije za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja. Po obsežnem izbirnem postopku je bila 3. aprila 2018 v desetčlansko skupino imenovana vodjinja Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu "Jožef Stefan" dr. Špela Stres. Dr. Špeli Stres čestitamo ob imenovanju na mesto članice skupine in ji želimo veliko uspeha pri opravljanju pomembne funkcije.


Slika

V ponedeljek, 9. aprila 2018, so se začele globalne letalske meritve absorpcije aerosolov. Slovenski letalec Matevž Lenarčič je z ultralahkim letalom Dynamic WT9 poletel na novo misijo. Letošnji polet je nadaljevanje od leta 2012 in se bo osredinil na Azijo. Kot je povedal doc. dr. Griša Močnik z Instituta »Jožef Stefan«, ki je poleg dr. Luka Drinovca odgovoren za znanstveni del misije, je tokratni polet zanimiv, ker bo Lenarčič letel na področjih, kjer doslej ni bilo nobenih ali zelo malo meritev. »Absorbirajoči aerosoli (med njimi dominira črni ogljik) so za CO2 drugi najpomembnejši povzročitelji segrevanja atmosfere. Meritve absorpcije aerosolov so pomembne za določitev vloge teh aerosolov k globalnim in regionalnim podnebnim spremembam.«


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« je 5. aprila 2018 v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Kemijskim inštitutom potekala delavnica Praktični nasveti za pisanje uspešnega projektnega predloga: ERC Starting Grant in ERC Consolidator Grant. Cilj delavnice je bil povečati razumevanje celotnega procesa ocenjevanja projektnih prijav za projekte Evropskega raziskovalnega sveta. Delavnica je bila namenjena vsem raziskovalkam in raziskovalcem, ki nameravajo prijavljati ERC Starting Grant in ERC Consolidator Grant v okviru razpisa za leto 2019. Delavnico je izvedla Lotte Jaspers iz mednarodno uveljavljene agencije za usposabljanje in svetovanje na področju ERC-projektov, Yellow Research iz Nizozemske, prisluhnilo pa ji je več kot osemdeset raziskovalk in raziskovalcev iz omenjenih raziskovalnih ustanov.


Slika

Na Institutu »Jožef Stefan« ob koncu marca potekajo dnevi Jožefa Stefana, saj 24. marca praznujemo obletnico rojstva velikega slovenskega znanstvenika Jožefa Stefana. Dnevi Jožefa Stefana se vsako leto končajo v soboto z dnem odprtih vrat Instituta, ki jih organizira Center za prenos tehnologij in inovacij v sodelovanju z raziskovalnimi odseki na Institutu. Letos je dan odprtih vrat potekal na sončno soboto, 24. marca 2018. Z dnem odprtih se tudi Institut vključuje v proces vzpostavljanja učeče se družbe in spodbujanja zanimanja otrok in odraslih za naravoslovje. Hkrati je dan odprtih vrat odlična priložnost tudi za podjetja, ki tako dobijo vpogled v laboratorije Instituta in dobijo prvi vtis o možnostih sodelovanja.


Slika

V zadnjem tednu marca 2018 so na reaktorju TRIGA gostili prof. Korda Smitha in prof. Bena Forgeta ter njunih osem študentov iz svetovno priznane in ugledne univerze MIT na tečaju iz eksperimentalne reaktorske fizike. Namen tečaja je bil, da se študenti in raziskovalci z MIT-a spoznajo z eksperimenti reaktorske fizike, jih naredijo in rezultate kasneje uporabijo za preveritev njihovih simulacijskih orodij. Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so namreč ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Dejstvo, da ameriški raziskovalci pridejo na reaktor TRIGA in ne na katerega od drugih raziskovalnih reaktorjev na svetu, je posebno priznanje slovenski jedrski stroki, raziskovalcem na področju reaktorske fizike ter navsezadnje tudi skrbnim in spretnim operaterjem reaktorja.


Slika

V reviji Science Advances je izšel nov članek raziskovalcev Odseka za kompleksne snovi Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. dr. Dragana Mihailovića. Superprevodniki so znani po tem, da nimajo električnega upora, kar je ena izmed posledic makroskopske kvantne narave tega pojava. Vendar se je izkazalo, da to ne velja vedno. V eksperimentu, ki sta ga izvedla Ivan Madan in Jože Buh, so s kratkimi laserskimi sunki pokazali, da je mogoče superprevodne nanožice z majhnimi premeri spraviti v metastabilno kvantno stanje, v katerih je upor različen od nič in ga je mogoče kontrolirati. Odkritje napoveduje nov temeljni kvantni pojav neravnovesnih superprevodnih stanj, povezan s kvantnim kaosom, hkrati pa je zanimivo tudi z vidika razvoja novih detektorjev posameznih fotonov v kvantnih šifriranih komunikacijah in detekciji elementarnih delcev.


Slika

Slovensko-kitajska delegacija, ki se je v Ljubljani udeležila 12. zasedanja skupnega slovensko-kitajskega Odbora za znanstveno-tehnološko sodelovanje, je v torek, 27. marca 2018, obiskala tudi Reaktorski center Instituta »Jožef Stefan« na lokaciji na Brinju. Vodja RIC prof. dr. Borut Smodiš in vodje raziskovalnih odsekov na reaktorskem centru so predstavili delovanje reaktorja in Instituta na lokaciji na Brinju ter jih seznanili z najodmevnejšimi raziskovalnimi aktivnostmi in raziskovalno opremo na področju miroljubne rabe jedrske energije in okoljskih znanosti v Sloveniji. Kitajsko delegacijo, v kateri so bili predstavniki ministrstva za znanost in tehnologijo ter predstavnik akademije, so najbolj zanimale možnosti nadaljnjega sodelovanja z Institutom, sploh na področjih protonske terapije, fuzije in fisije. Vsi so se zavezali k še tesnejšemu sodelovanju.


Slika

V reviji Progress of Materials Science (faktor vpliva 31.140) sta na povabilo urednika sodelavki Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Darja Lisjak (Odsek za sintezo materialov) in doc. dr. Alenka Mertelj (Odsek za kompleksne snovi) objavili pregledni članek Anisotropic magnetic nanoparticles: A review of their properties, synthesis and potential applications. Zaradi zanimivih lastnosti in široke možnosti uporabe magnetnih nanodelcev v tehniki, ekologiji in biomedicini se znanstveno raziskave le-teh povečujejo že vsaj dve desetletji. V članku sta se avtorici osredinili na anizotropne magnetne nanodelce, ki poleg nanodimenzij tudi zaradi anizotropne oblike izkazujejo znanstveno in uporabno zanimive lastnosti.


Slika

Sodelavca Odseka za elektronsko keramiko Instituta »Jožef Stefan« prof. dr. Barbara Malič in doc. dr. Tadej Rojac sta na povabilo urednika revije Nature Materials za rubriko News and Views napisala mnenjski članek High piezoelectricity via enhanced disorder. Analizirala sta članek, objavljen v isti številki revije (objava na spletu 19. 3. 2018), v katerem so Fei Li in sodelavci poročali o izjemno veliki piezoelektričnosti relaksorsko feroelektrične keramike na osnovi svinčevega magnezijevega niobata titanata (PMN-PT). Avtorji so z dopiranjem z redkimi zemljami ustvarili kemijske in strukturne heterogenosti v PMN-PT na nanometrski skali, kar je vodilo do doslej najvišjih objavljenih vrednosti piezoelektričnih koeficientov v keramiki (d33 do 1 500 pC/N).


Slika

Detektor Belle II, ki ga raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan" skupaj s sodelavci iz petidvajsetih držav pripravljajo ob pospeševalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem, beleži nov pomemben uspeh. V sredo, 21. marca 2018, so v glavnem obroču uspešno shranili pospešeni žarek elektronov, prvič po tem, ko so v sedmih letih temeljito prenovili celoten sistem pospeševalnika. Žarek pozitronov bo nared v začetku aprila, kmalu nato lahko pričakujemo prve trke elektronov in pozitronov. V detektorju Belle II bomo preučevali trke, pri katerih bodo nastajali kratkoživi delci z zanimivimi lastnostmi. Natančne meritve lastnosti redkih procesov pri njihovih razpadih bodo bistvene pri iskanju novih pojavov, ki bi lahko pripeljali do globljega razumevanja osnovnih delcev.


Slika

V okviru 26. Dnevov Jožefa Stefana so 23. marca 2018 razglasili zmagovalca direktorjevega sklada. Med devetimi prijavami se je kot najbolj obetajoč projekt izkazal projekt Laboratorij za kolaborativno robotiko s poudarkom na fizični interakciji med človekom in robotom, ki sta ga predstavila doc. dr. Tadej Petrič in dr. Dragi Kocev. Njune raziskave bodo usmerjene v razumevanje gibanja človeka, strojnega učenja in robotike, rezultati in razvite metode vodenja pa bodo prinesle pozitiven družbeni učinek, saj bodo takšni roboti sposobni intuitivnega fizičnega sodelovanja z ljudmi in bodo lahko pomagali v gospodinjstvu, na delovnem mestu in v oskrbi starejših. Institut »Jožef Stefan« je z Direktorjevim skladom že tretje leto zapored podprl najboljše mlajše raziskovalce na začetku njihove raziskovalne kariere.


Slika

Institut »Jožef Stefan« je podelil nagrade zlati znak Jožefa Stefana. Dr. Boris Brus je prejel zlati znak za odmevnost doktorskega dela Strukturno podprto načrtovanje in vrednotenje spojin s potencialnim imunomodulatornim in nevroprotektivnim delovanjem; delo je pod mentorstvom prof. dr. Stanislava Gobca opravil na Fakulteti za farmacijo. Dr. Tina Lebar je prejela zlati znak za odmevnost doktorskega dela Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNA vezavnih proteinov; delo je opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Mojce Benčina in prof. dr. Romana Jerale na Medicinski fakulteti. Dr. Zala Lenarčič je zlati znak prejela za odmevnost doktorskega dela Neravnovesne lastnosti Mottovih izolatorjev; delo je opravila pod mentorstvom prof. dr. Petra Prelovška na Fakulteti za fiziko in matematiko.


Slika

V okviru 26. Dnevov Jožefa Stefana je imel 21. marca 2018 vabljeno predavanje tudi Nobelov nagrajenec za fiziko v letu 2016 prof. dr. Duncan Haldane s Princeton University v ZDA. Velika predavalnica inštituta je bila premajhna za vse, ki so mu želeli prisluhniti, so pa predavanje Nobelovca lahko spremljali preko prenosa v galeriji Instituta. Prof. Haldane je tokrat, nasprotno od nastopov na Fakulteti za matematiko in fiziko, spregovoril bolj poljudno in predstavil prepletenost kot Einsteinovo darilo kvantni mehaniki. Haldana, ki je po materi Slovenec in po očetu Škot, je med drugimi sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor, ameriški veleposlanik Brent Hartley, predsednik SAZU Tadej Bajd, izredno zanimanje zanj pa so izkazali tudi številni slovenski mediji.


Slika

Mentor leta 2017 je postal dr. Primož Ziherl, sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta »Jožef Stefan« in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dr. Ziherla je nominiral nekdanji doktorand dr. Matej Krajnc, s katerim sta začela sodelovati že v času Kranjčevega magistrskega študija. Dr. Ziherl mu je takrat za magistrsko delo namenil ambiciozen projekt na temo mehanike epitelijskih tkiv, za katerega je dr. Krajnc prejel univerzitetno Prešernovo nagrado ter svojo prvo znanstveno objavo v priznani mednarodni reviji Soft Matter, kasneje pa ga je nadgradil v doktorsko delo. Dr. Ziherl ga je ves čas podpiral in mu v celoti zaupal, hkrati pa ga je naučil vseh korakov znanstvenega dela.


Slika

Odsek za Eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani zadnji februarski dan v letu 2018 praznujeta. Kot pravi prof. dr. Peter Križan: »'Veliko oko' je spregledalo!" Detektor Čerenkovih obročev pri spektrometru Belle II, ki so ga raziskovalci Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru z japonskimi sodelavci pod vodstvom prof. dr. Sama Korparja sestavili ob elektronsko-pozitronskem trkalniku SuperKEKB v Tsukubi na Japonskem, je zaznal Čerenkov obroč kozmičnega miona, ki je preletel spektrometer Belle II. V tem prvem preizkusu se je odlično obnesla tudi čitalna elektronika, ki omogoča zaznavanje posameznih fotonov in je plod raziskav na IJS, izdelana pa je v sodelovanju s slovensko industrijo.


Slika

V Ljubljani je potekalo uvodno srečanje evropskega projekta ELEXIS, katerega nosilec je Institut "Jožef Stefan". Glavni namen projekta je vzpostaviti sodobno leksikografsko infrastrukturo za vse evropske jezike ob uporabi naprednih tehnologij strojnega učenja, tekstovnega rudarjenja, semantičnih tehnologij in umetne inteligence. Kot je pojasnil vodja projekta Simon Krek z Instituta "Jožef Stefan", slovarji niso le obsežne, sistematično organizirane zbirke podatkov o jeziku, pomembni so tudi kot kulturni ali zgodovinski artefakti. Sedaj so jezikovni podatki v teh zbirkah nepovezani in nedostopni za napredno računalniško rabo. Projekt je finančno podprt v okviru programa Obzorje 2020. Njegova vrednost je pet milijonov evrov, trajal pa bo štiri leta, do januarja 2022.


Slika

6. italijanski poslovni forum, ki je tudi letos potekal na Institutu “Jožef Stefan”, je tokrat izpostavil pomen investicij. Predsednik italijansko-slovenskega foruma Jurij Giacomelli je poudaril, da inovacije pomembno vplivajo na rast, zato so še posebej pomembne za države, katerih gospodarski rezultati zaostajajo za povprečjem EU. Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je kritično opozoril, da se Slovenija v zadnjih letih oddaljuje od začrtanih smernic Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020 (RISS): "Slovenija je v zadnjih letih hujšala v možgane," je bil slikovit Lenarčič. Udeleženci so med drugim spoznali tudi dva odlična poslovna primera podjetništva z visoko dodano vrednostjo: ajdovski Pipistrel je predstavil ustanovitelj in direktor Ivo Boscarol, Salonit Anhovo pa predsednik uprave Julijan Fortunat.


Slika

Sodelavca Laboratorija za bioanalitiko doc. dr. Aleš Lapanje z Odseka za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan” in dr. Jan Zrimec, sedaj na podoktorskem izpopolnjevanju na Univerzi Chalmers na Švedskem, sta prva pokazala vplive strukturnih lastnostih DNA na medvrstni prenos genov pri bakterijah. S fizikalnimi lastnostmi DNA v nekodirajočih predelih sta napovedala odsek DNA, ki se prenese na druge bakterije, ter repertoar novih gostiteljev teh genov. Ta postopek tako omogoča izbiro ustreznih kombinacij antibiotikov, ki zmanjšajo prenos odpornosti med bakterijami. Izsledki so bili objavljeni v reviji Scientific Reports v članku z naslovom DNA structure at the plasmid origin-of-transfer indicates its potential transfer range.


Slika

Evropski projekt REProMag, pri katerem kot partner sodeluje Odsek za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan", je dobil prestižno nemško Nagrado za učinkovito rabo surovin 2017". Projekt REProMag, pri katerem sodeluje 14 partnerjev iz 5 držav, je uspešno razvil tehnološki proces ponovne uporabe recikliranih magnetov redkih zemelj, ki omogoča ekonomično proizvodnjo magnetnih delov s kompleksnimi strukturami in geometrijo, medtem ko je 100 % brez odpadnega materiala vzdolž celote proizvodne verige. Zmagovalce izbira žirija nemškega ministrstva za gospodarstvo; letos je izbrala tri industrijske projekte in enega akademskega. Že pred tem je projekt dobil Ecotech-nagrado nemške zvezne dežele Baden-Württemberg na področju učinkovite rabe surovin.


Slika

Revija Nature Communication je objavila delo sodelavca Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko prof. dr. Uroša Cvelbarja in kolegov korejske univerze KAIST The creation of electric wind due to the electrohydrodynamic force. V delu poročajo o neposrednem dokazu, da nastane električni veter zaradi elektrohidrodinamske sile, ki jo povzroči sklopitev nabitih delcev v plazmi z nevtralnimi delci. Ta pojav ima zelo dolgo zgodovino in je popularen znanstveni predmet, saj naj bi predstavljal enega od osnovnih mehanizmov v naravnih pojavih, vključno s konvekcijo ionov in nevtralnih delcev v planetarnih atmosferah in gibanju nevtralnih delcev v električnih razelektritvah. Razjasnitev tega pojava bo najverjetneje našla novo mesto v razumevanju sklopitve nabitih delcev z nevtralnimi na različnih področjih od procesnih plazem, fuzije, astrofizike do vesoljskega pogona.


Slika

Na nagradah Slovenske znanstvene fundacije 22. januarja 2018 za promocijo znanosti sta nagradi Prometej dobila tudi Institut "Jožef Stefan" kot institucija in prof. dr. Matjaž Gams kot posameznik. Prestižno nagrado "Komunikatorica znanosti" leta 2017 je dobila Delova novinarka Silvestra Rogelj Petrič. Slovenska znanstvena fundacija (SZF), ustanovljena leta 1994, v okviru svojih dejavnosti spodbuja tudi tako imenovano komuniciranje oziroma populariziranje znanosti. Na eni strani spodbuja raziskovalce, da s poljudnim pisanjem in predavanji obveščajo najširšo javnost o svojem delu in dosežkih, na drugi strani pa novinarje in medije, da poročajo o raziskovalnih novostih. Tako je direktor SZF dr. Edvard Kobal na slavnostni akademiji zahvalnega dneva SZF izročil priznanja odličnim promotorjem oziroma komunikatorjem znanosti v preteklem letu.