1 |
5. marca 2025 je v Atriju ZRC potekal znanstveni kolokvij v okviru Shoda za znanost. Raziskovalke in raziskovalci so razpravljali o financiranju znanosti, neustreznem ocenjevanju raziskovalnih projektov in konkretnih ukrepih za izboljšanje položaja slovenske znanosti. V prvem delu je na okrogli mizi sodeloval tudi prof. dr. Dragan Mihailović z Instituta "Jožef Stefan", ki je opozoril na drugačno vlogo znanosti ob razmahu populizma. »Poudariti želim, da sta danes dva nova pojma: ob znanju in znanosti je ključno predvsem razumevanje, v razmerah populizma pa je pomembna tudi odpornost, trdoživost na nestrokovne vsebine oz. na populizem in neznanje, ki temeljita na širjenju laži.« V razpravi v drugem delu sta sodelovala tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, raziskovalci pa so opozorili na vrednost znanosti, ki je pogosto le simbolna, na vprašanje raziskovalne infrastrukture, ki je marsikje dotrajana, izpostavili pa so tudi problematiko pretiranega administrativnega nadzora; zaradi njega se raziskovalci, namesto da bi se posvečali svojemu delu, ukvarjajo s poročili in birokratskimi postopki, ki niso vedno nujni. |
Mednarodna skupina znanstvenikov je v reviji Nature Physics objavila članek z naslovom First-order quantum breakdown of superconductivity in an amorphous superconductor. Mikhail Feigel’man z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Nanocentra CENN je v sodelovanju z raziskovalci z Inštituta Neel (CNRS Grenoble) in Tehnološkega inštituta Karlsruhe zagotovila prelomni okvir za razumevanje nepričakovanega eksperimentalnega dokaza o nenadnem izginotju superprevodnosti tankih plasti pri ultra nizkih temperaturah ob povečanju njihove upornosti v normalnem stanju, kar je v ostrem nasprotju s standardno paradigmo kontinuiranih prehodov superprevodnik-izolator (drugega reda), ki obstaja že več kot tri desetletja. Narava prehoda prvega reda je razumljena v smislu energijske tekme med dvema superprevodnim kondenzatom in izolatorjem z vezanimi elektronskimi pari na drugi strani. Močno neurejene superprevodne plasti so postale priljubljena tema raziskav zaradi iskanja »superinduktorja« - novega elementa, ki je nujno potreben za praktično uporabo v superprevodnem kvantnem vezju. |
1 |
