1 |
Na Institutu za fiziko v Zagrebu je konec novembra 2024 potekala mednarodna konferenca ECMetAC Days 2024. Njen osnovni namen je zagotoviti izčrpne informacije o nedavnih rezultatih, doseženih v tekočem letu na področjih razvoja novih kovinskih zlitin in spojin ter kompleksnosti periodičnih in aperiodičnih kovinskih zlitin in spojin, in razpravljati o usmeritvah za prihodnje raziskave. Konference se je udeležil dr. Jože Luzar z Odseka za fiziko trdne snovi Instiuta "Jožef Stefan", ki je predstavil poster z naslovom Physical properties of supersilent (GaNi)xCoCrFe high-entropy alloys. Komisija treh znanstvenikov s Hrvaške, Poljske in Nemčije je izbrala poster dr. Jožeta Luzarja kot najboljši posterski prispevek konference v kategoriji mladih znanstvenikov. Predstavljene raziskave so plod skupnega dela sodelavcev Odseka za fiziko trdne snovi F5 (Jože Luzar, dr. Stanislav Vrtnik, doc. dr. Primož Koželj, dr. Andreja Jelen, Julia Petrović. Peter Mihor in prof. dr. Janez Dolinšek), v sodelovanju s slovaškim znanstvenikom dr. Pavlom Priputenom s Fakultete za znanost o materialih in tehnologijo Univerze v Bratislavi. |
Raziskovalci Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan" so v ugledni reviji Nature Scientific Reports objavili nov znanstveni članek Epithermal neutron activation dosimetry–(n,γ) reactions under boron-based filters. Dr. Vladimir Radulović in sodelavci dr. Anže Pungerčič, dr. Klemen Ambrožič in prof. dr. Andrej Trkov ter kolegi s CEA Cadarache (Nicolas Thiollay, Hubert Carcreff, Christophe Destouches) so raziskali možnosti za direktno merjenje do sedaj slabo pokritega epitermičnega energijskega območja v nevtronskem spektru z aktivacijsko metodo. Z eksperimenti na raziskovalnem reaktorju TRIGA na IJS v kombinaciji s simulacijami po metodi Monte Carlo jim je uspelo identificirati nabor jedrskih reakcij tipa (n,γ), ki, ob uporabi borovih nevtronskih filtrov (borov nitrid, borov karbid ter izotopsko obogaten borov karbid) omogočajo doseganje maksimalne občutljivosti na epitermično energijsko območje. Dosežek bo lahko prispeval k izboljšanju razumevanja in karakterizacije epitermičnega energijskega območja nevtronov v jedrskih napravah ter ima potencial za prelomne aplikacije v energetiki v okviru razvoja novih tehnologij jedrskih reaktorjev. |
1 |
