Ob 1. marcu, Dnevu Civilne zaščite, so na osrednji slovesnosti na Brdu pri Kranju podelili priznanja za nesebično pomoč v primeru nesreč. Najvišje priznanje, kipec Civilne zaščite, je prejel Ekološki laboratorij z mobilno enoto ELME Instituta "Jožef Stefan". ELME pod vodstvom doc. dr. Mihe Mihoviloviča deluje v dveh sodobno opremljenih mobilnih laboratorijih, kemijskem in radiološkem, pod njegovim okriljem pa 28 raziskovalk in raziskovalcev pripravlja strokovna mnenja, meritve in analize v primeru kemijskih, radioloških ali jedrskih nesreč. V zadnjih letih je bil med drugim aktiviran ob požarih v podjetjih Kemis, Fragmat in LIP Radomlje, ob eksplozijah v tovarnah Melamin, Belinka in Hamex pa tudi ob obsežnem požaru na Krasu in ob uničujočih poplavah pred tremi leti. Priznanje je prevzel direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, ki je poudaril pomen dolgoletnega sodelovanja s Civilno zaščito in Upravo RS za zaščito in reševanje ter predanost vseh članov enote; priznanje je poklon njihovemu znanju, strokovnosti in nesebični pripravljenosti pomagati. Čestitamo! |
Na Mednarodni zimski olimpijadi umetne inteligence (IAIO 2026), ki je potekala od 23. do 27. februarja 2026, je 95 nadarjenih srednješolcev iz 24 držav pokazalo izjemno tehnično znanje ter etičen pristop k uporabi umetne inteligence. Zmagal je Anango Prabhat iz Velike Britanije, podeljenih pa je bilo 9 zlatih, 15 srebrnih in 24 bronastih medalj ter 14 častnih omemb, med njimi tudi Slovencema Mitji Ševerkarju in Roku Lavriču. Tekmovanje sta organizirala center IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA na Institutu "Jožef Stefan", ter ACM Slovenija. Dijaki so se pomerili v zahtevnejšem teoretičnem delu z vprašanji iz matematike, logike, fizike in podatkovnih znanosti ter praktičnem delu, kjer so razvijali modele strojnega učenja za napovedovanje odločitev o cepljenju. »Pri IRCAI spodbujamo mlade talente, da ustvarjajo orodja umetne inteligence, ki so pravična, nepristranska, vključujoča ter v dobrobit vseh,« pravi prof. dr. John Shawe-Taylor, predsednik olimpijade in direktor centra IRCAI Instituta "Jožef Stefan". |
Tanmoy Sarkar in dr. Matej Krajnc z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" sta v reviji Physical Review Letters objavila članek Reentrant Rigidity Transition in Planar Epithelia with Volume and Area Elasticity. V njem predstavita trirazsežno različico enega temeljnih modelov mehanike epitelnih tkiv, ki ta tkiva obravnava kot tlakovanja ravnine s poligoni. V novem modelu avtorja celicam poleg površine pripišeta tudi višino in pokažeta, da dodatna dimenzija bistveno vpliva na mehanske lastnosti tkiva. Tkiva, zgrajena iz zelo nizkih ali visokih celic, so toga, medtem ko so tkiva iz kuboidnih celic – to je celic, katerih višina je primerljiva z njihovo širino – mehkejša. Tako se lahko tkivo na stiskanje odzove na nepričakovan način: če je sprva kuboidno, ob stisku utrdi, če pa je sprva sestavljeno iz visokih celic, se ob stisku zmehča. Delo predstavlja pomemben prispevek k teoretičnemu razumevanju mehanike epitelnih tkiv, saj uveljavljen dvorazsežni model, ki tkivo obravnava kot ravninsko celično tlakovanje, postavi v kontekst bolj realistične trirazsežne geometrije. |
Ana Gjorgjevikj, Matej Martinc, Gjorgjina Cenikj, Riste Stojanov, Jan Drole, Gordana Ispirova, Giulia Menichetti, Nives Ogrinc, Dimitar Trajanov, Sašo Džeroski, Barbara Koroušić Seljak in Tome Eftimov z Instituta "Jožef Stefan" so v reviji Current Research in Food Science objavili študijo, ki predstavlja FoodyLLM oz. velik jezikovni model, specializiran za področje znanosti o hrani in prehrani. FoodyLLM je natančno prilagojen na 225.000 parov vprašanj in odgovorov na temo ocene hranilnih snovi na podlagi receptov, razvrstitve označevanja živil po sistemu semaforja in povezovanje živilskih entitet na podlagi ontologije (podpora interoperabilnosti FAIR). Ta interdisciplinarni projekt združuje raziskovalce z Instituta "Jožef Stefan", Univerze v Ljubljani, Univerze sv. Cirila in Metoda (Skopje), Harvardske medicinske fakultete, Northeastern University in Boston University in združuje strokovno znanje s področij umetne inteligence, semantičnih tehnologij, prehranske znanosti in mrežne medicine. FoodyLLM predstavlja pomemben mejnik v okviru širše misije napredka umetne inteligence na področju hrane in prehrane. |
Sodelavka in vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" dr. Evelin Gruden in izr. prof. dr. Gašper Tavčar sta v ugledni reviji Coordination Chemistry Reviews objavila pregledni članek z naslovom Razkrivanje vsestranskosti in reaktivnosti N-heterocikličnih karbenskih kompleksov s kovinskimi in nekovinskimi fluoridi: celovit pregled. V članku sta predstavila pregled kemije NHC-stabiliziranih fluoridnih spojin, ki se je razvijala v zadnjih 30 letih, od odkritja NHC-karbenov do danes. Tradicionalno se je kemija kovinskih in nekovinskih fluoridov razvijala ločeno in veliko počasneje kot kemija drugih halogenidov, zaradi slabe topnosti fluoridov in zahtevnih pogojev za njihovo rokovanje. Z razvojem novih sinteznih tehnik, metod karakterizacije in odkritjem aktivnosti teh spojin, kemija fluoridov postaja vse bolj pomembno raziskovalno področje. Članek zajema pregled različnih sinteznih metod za pripravo spojin s fragmenti NHC-M-F, njihovih strukturnih značilnosti in reaktivnosti, ter zagotavlja enoten referenčni okvir za oblikovanje novih NHC-stabiliziranih fluoridnih spojin. |
Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti je na Institutu "Jožef Stefan" 10. februarja 2026 potekal Global Woman’s Breakfast. Dogodek se je začel s predstavitvami o enakosti spolov na IJS, sledila pa je okrogla miza, kjer so udeleženke in udeleženci razpravljali o pomenu mentorstva in skupnosti, izzivih in priložnostih žensk v STEM v Sloveniji ter o uravnoteženju osebnega življenja in kariere. 11. februarja 2026 pa je na Kemijskem inštitutu potekala okrogla miza Od nevidnega do prelomnega: ženske, ki so premikale in premikajo meje znanosti, na kateri sta sodelovali tudi sodelavki IJS prof. dr. Maja Remškar in prof. dr. Ingrid Milošev. Skupaj s predstavnicami Univerze v Ljubljani in Kemijskega inštituta sta se strinjali, da so ženske kljub napredku še vedno premalo zastopane na najvišjih akademskih in vodstvenih položajih. Spregledanost ženskih dosežkov je pogosto nezavedna, zaradi težjega sprejemanja zavrnitev pa se ženske težje strinjajo z večkratnimi prijavami za nagrade. Večjo prepoznavnost znanstvenic v javnosti vidijo predvsem v bolj sistematični in aktivni promociji njihovega raziskovalnega dela. |
