Raziskovalci Shih-Kai Chou, Jernej Hribar, Vid Hanžel, Mihael Mohorčič in Carolina Fortuna z Odseka za komunikacijske sisteme Instituta "Jožef Stefan" so v prestižni reviji IEEE Journal on Selected Areas in Communications objavili prispevek z naslovom The energy cost of artificial intelligence lifecycle in communication networks. V delu so analizirali kompleksnost zajemanja in obdelave podatkov v posameznih komponentah komunikacijsko-informacijskega sistema in porabo energije v celoti oziroma na posamezen bit informacije ter predlagali novo metriko eCAL (energy cost of AI lifecycle), ki omogoča kvantifikacijo celotne porabe energije od razvoja do uvajanja in uporabe modelov strojnega učenja pri uvajanju umetne inteligence v komunikacijska omrežja. S tem so kot prvi združili doslej ločeno spremljanje energetske učinkovitosti komunikacijskih sistemov, računske infrastrukture ter razvoja in uporabe modelov strojnega učenja, kar je podlaga energetsko vzdržnemu uvajanju inteligentnih funkcionalnosti v sisteme pametnih infrastruktur. |
Evropska komisija je 3. februarja 2026 že četrtič razglasila dobitnike nagrade EU za prvake na področju enakosti spolov v raziskavah in inovacijah. Na slovesnosti v Bruslju je Institut "Jožef Stefan" prejel nagrado Novi prvak za Načrt za enakost spolov. Po besedah evropske komisarke za startupe, raziskave in inovacije Ekaterine Zaharieve načrt obravnava ključna področja s konkretnimi ukrepi in vzpostavlja okvir za preprečevanje nasilja na podlagi spola, spolnega nadlegovanja in ustrahovanja. »Institut "Jožef Stefan" zaradi opravljenega dela na področju enakosti spolov danes ponuja znatno varnejše, vključujoče in raznoliko delovno okolje, ki našim sodelavkam in sodelavcem omogoča, da se bolj osredotočijo na naše primarno poslanstvo: znanstveno odličnost,« je ob prejemu nagrade povedal direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj in se zahvalil vsem, ki so prispevali k temu dosežku. Nagrada je potrditev uspešnega preteklega dela in pomembna spodbuda za delo v prihodnje. (Video) |
V Centru Noordung je potekala predstavitev sodelovanja med Slovenijo in Francijo na področju raziskav vesolja in študijskega programa vesoljske medicine Erasmus Mundus SpaceMed, ki ga izvaja Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana. Francoska veleposlanica v Sloveniji, Nj. eks. Fabienne Runyo, je poudarila, da dvostransko francosko-slovensko sodelovanje prispeva k evropski vesoljski strategiji. Vodja programa SpaceMed prof. dr. Igor Mekjavić: »Omenjeni magistrski program o fiziologiji in medicini človeka v vesolju in v ekstremnih okoljih privablja študente s celega sveta. Prvi semester preživijo v Franciji, drugi v Nemčiji in nato tretji semester v Sloveniji na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Najbolj jim je všeč pri nas, zaradi obsežnega terenskega dela,« je zaključil prof. Mekjavić. Predstavniki MGTŠ, Francije, MPŠ in IJS so se strinjali, da programi, kot je SpaceMed, potrjujejo znanstveno odličnost sodelujočih partnerjev ter pomembno prispevajo h krepitvi evropskega vesoljskega ekosistema. |
Raziskovalna skupina Odseka za raziskave sodobnih materialov Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z raziskovalci s Kemijskega inštituta in Nacionalne univerze v Tajvanu (National Taiwan University, NTU) v reviji Chemical Engineering Journal objavila članek z naslovom Steering the Bi₄Ti₃O₁₂-to-SrTiO₃ hydrothermal transformation for controlling the functionality of two-dimensional (2D) SrTiO₃ nanoplatelets for photocatalytic H₂ evolution. V članku je podano poglobljeno razumevanje pretvorbe dvodimenzionalnih nanoploščic Bi₄Ti₃O₁₂ do dvodimenzionalnih nanostruktur SrTiO₃ z veliko površinsko hrapavostjo in z ujetimi monoatomskimi zvrstmi bismuta, ki kot sokatalizator pripomorejo k več kot 50-kratnem izboljšanju fotokatalitske učinkovitosti za nastanek vodika v primerjavi z gladkimi dvodimenzionalnimi ploščicami. Predstavljena strategija širi možnosti za načrtovanje funkcionalnih lastnosti ostalih 2D perovskitnih nanostruktur, pripravljenih z nizkotemperaturnimi pretvorbami 2D Aurivilliusovih faz. Študija je bila izvedena v okviru M-era.NET projekta »HetCat«. |
V zadnjih dneh januarja 2026 je združenje The Electrochemical Society imenovalo nov izvršni odbor Evropske sekcije, ki mu bo naslednje dve leti predsedovala prof. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo. ECS je strokovno združenje s sedežem v ZDA, ki znanstveno podpira raziskove na področju elektrokemije, znanosti o trdnih snoveh in sorodnih tehnologijah. Članstvo društva obsega več kot 8000 znanstvenikov in inženirjev iz več kot 85 držav na vseh področjih elektrokemijske znanosti, inženirstva in sorodnih tehnologij. Danes Evropska sekcija vključuje več kot 600 članov. Sekcija, ustanovljena za napredek in razumevanje znanosti in tehnologije, je zavezana spodbujanju mladih znanstvenic in znanstvenikov ter spodbujanju izmenjave idej med temeljnimi in uporabnimi raziskavami po vsej Evropi. Člani novega izvršnega odbora, ki mu predseduje prof. Milošev, so še prof. Thierry Djenizian iz Francije kot podpredsednik, dr. Iwona Rutkowska s Poljske kot tajnica, dr. Andrea Bourke z Irske kot blagajničarko ter devet splošnih članov (members-at-large). |
Raziskovalci dr. Maruša Mur, Aljaž Kavčič, dr. Uroš Jagodič, dr. Rok Podlipec in izr. prof. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so z uporabo dveh naprednih tehnik uspeli 3D-natisniti mikroskopske strukture neposredno znotraj živih človeških celic. Najprej so v celico vbrizgali kapljico bio-kompatibilnega svetlobno-občutljivega materiala. Nato so z močno fokusiranim laserskim snopom selektivno osvetlili material za tiskanje in ga polimerizirali. Z gibanjem laserskega žarka v treh dimenzijah je mogoče »risati« kompleksne strukture poljubnih oblik z ločljivostjo pod mikrometrom. S to metodo je ekipa natisnila različne strukture, od geometrijskih vzorcev do mikrolaserjev in celo majhnih slonov, vse znotraj živih človeških celic. S preoblikovanjem živih celic v miniaturna okolja za 3D-tiskanje to delo premika meje možnega na stičišču biologije, fizike in inženirstva ter ponuja močno novo orodje za raziskovanje delovanja življenja od znotraj navzven. Raziskava je bila objavljena v prestižni reviji Advanced Materials. |
