V001 / IJS

Slika

Revija Advanced Electronic Materials je objavila članek Spontaneous Antiferromagnetic Ordering in a Single Layer of (BETS)2GaCl4 Organic Superconductor, ki ga je zasnoval Abdou Hassanien iz Odseka za fiziko trdne snovi IJS ter napisal skupaj z raziskovalcema Biaom Zhou in Akiko Kobayashi z univerze Nihon v Tokiu na Japonskem. Avtorji so uporabili molekularno epitaksijo in neravnovesje med donorji in akceptorji, s čimer so ustvarili ostre meje med enoplastnimi organskimi superprevodniki in antiferomagnetnimi molekularnimi verigami. Izdelava tako jasno definiranih in atomsko čistih prehodov med materiali različnih vrst je temelj za načrtovanje novih funkcionalnosti in študij novih pojavov v fiziki tržnih snovi. Vrstična tunelska mikroskopija in spektroskopija pri nizki temperaturi sta pri temperaturah pod Tc pokazali odsotnost nizkih vibronskih in magnetnih ekcitacij, ki sicer prevladajo pri visokotemperaturni fazi. To nakazuje na njihov kooperativen obstoj in možno renormalizacijo za nastanek superprevodnosti v taki vrsti superprevodnikov.

Slika

Guilhem Poy s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Slobodan Žumer z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju s skupino Ivana Smalyukha z University of Colorado Boulder v reviji Physical Review X objavila članek Control of Light by Topological Solitons in Soft Chiral Birefringent Media, ki ga je v APS Physics Focus pospremil uredniški članek Liquid-Crystal Vortices Focus Light. Topološki solitoni, ki jih zasledimo na različnih področjih fizike, so fascinantne lokalizirane motnje v parametru urejenosti, ki so topološko zaščitene. Avtorji so proučili lom, odboj in lečenje laserskih žarkov na različnih topoloških solitonih v frustriranih kiralnih nematikih. Teoretično pokažejo, kako je interakcija šibke svetlobe s takšnimi topološkimi solitoni dobro opisana s posplošenim Snellovim zakonom in modeli za sledenje žarkom. Te temeljne ugotovitve imajo potencial za nove načine manipulacije toka svetlobe, uporabne v optiki in fotoniki.

Slika

V Tehniškem muzeju Slovenije je na ogled nova občasna razstava Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike. Pri postavitvi razstave je imel pomembno vlogo tudi Institut "Jožef Stefan", saj je Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko eden od začetnikov robotizacije v Sloveniji. V začetnih časih svetovne in domače robotike se je ukvarjal predvsem z razvojem industrijskih robotov. Skupaj z Gorenjem in RIKOM je razvil več robotov družine GORO, RIKO in Stefan: GORO-1 v Gorenju leta 1979 na liniji za emajliranje štedilnikov, GORO 102 v Gorenju na liniji za površinsko zaščito pečic, GORO 103 leta 1987 kot aplikacijo za podajanje v stiskalnico z robotom. Skupaj z RIKOM je razvil električnega robota RIKO 106 za varjenje in uporabo z obdelovalnim strojem. Pozneje so prvotno usmeritev v razvoj industrijskih robotov presegli izzivi sodelovanja robota in človeka ter preprosti načini učenja in vodenja robotov. Razvoju na področju robotike sta sledili tudi univerzi v Ljubljani in v Mariboru, tako da ima Slovenija danes veliko visoko usposobljenih strokovnjakov.

Slika

Vodja Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Sašo Šturm je bil kot član izbran v izvršni odbor European Microscopy Society (EMS). To je krovna organizacija, ki združuje vsa nacionalna društva za mikroskopijo. Glavni cilji združenja EMS so spodbujati uporabo in kakovost napredne mikroskopije na vseh njenih področjih znotraj Evrope. Poudarek je predvsem na razvoju instrumentacije, metodologije in novih tipov mikroskopije. Prof. dr. Saša Šturma je predlagal izvršni odbor Slovenskega društva za mikroskopijo (SDM) in tako je bil prvič izbran slovenski predstavnik v izvršni odbor EMS. Kot član izvršnega odbora EMS bo prof. dr. Sašo Šturm spodbujal uporabo in razvoj naprednih tehnik mikroskopiranja v različnih disciplinah ter sodelovanje med znanostjo in industrijo. Predlagal bo okrepitev znanstvenega in/ali tehničnega prispevka s področja industrije s poudarkom na končnih uporabnikih, na mednarodnih in nacionalnih konferencah, povezanih z mikroskopijo.

Slika

Raziskovalci Tome Eftimov, Gorjan Popovski, Matej Petković, Barbara Koroušić Seljak in Dragi Kocev z E7 in E8 so z uporabo naprednih računalniških metod analizirali recepte, dostopne na svetovnem spletu, in o odkritjih poročali v članku z naslovom COVID-19 pandemic changes the food consumption patterns. Odkrili so, da se je zanimanje relativno najbolj povečalo za recepte iz skupin z oznakami stročnice (suhi fižol, grah, leča, fižol, grašica in bob) – 300 %, palačinke in tortilje – 280 %, juhe – 180 % ter za 100 % za tiste z oznakami testo, koščičasto sadje, torte in govedina. Zanimanje se je najbolj zmanjšalo za recepte iz skupin z oznakami ostrižnjaki (red rib) – 50 %, koruza, kosmiči (za zajtrk) in žita – 40 %, vinogradništvo – 30 % ter za 10 % za tiste z oznakami citrusi, svinjina, voda in morski sadeži. Rezultate lahko uporabimo za napovedovanje morebitnih sprememb splošnega zdravstvenega stanja in povečane pojavnosti nekaterih bolezni po karanteni ter za razumevanje sprememb v kmetijstvu in v verigah oskrbovanja s hrano.

Slika

V reviji Nature je bila objavljena raziskava, pri kateri je sodeloval tudi Matej Krajnc z Odseka za teoretično fiziko. V članku z naslovom Mechanics of a multilayer epithelium instruct tumour architecture and function so Vincent F. Fiore z Univerze Rockefeller in sodelavci naslovili vlogo mehanike pri deformacijah večslojnih tkiv in njihovih tumorjev. Na primeru epidermisa v mišjih zarodkih so ugotovili, da mehanske lastnosti bazalne membrane (bariere med epitelijem in globljimi plastmi tkiv) odločilno vplivajo na morfologijo večslojnih epitelijev. Ko se ob rasti tumorja celice hitro delijo, odrivajo okoliške epitelijske celice, pri čemer se tkivo deformira. Avtorji so pokazali, da je način te deformacije odvisen od upogibnega modula bazalne membrane in relaksacijskega časa njenega obnavljanja. Ti rezultati predvsem poudarjajo pomen bazalne membrane kot ključne podporne strukture pri deformacijah večslojnih tkiv, ki se tipično zgodijo ob nastanku in rasti tumorjev.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike