V001 / IJS

Člani Skupine za fiziko visokih energij Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" so uspešno organizirali mednarodno delavnico Portorož 2025: Fizika delcev od zgodnjega vesolja do prihodnjih trkalnikov, ki je potekala med 21. in 25. aprilom 2025 in združila vodilne fizike, ki raziskujejo odprta vprašanja v teoriji in fenomenologiji fizike delcev. Cilj dogodka je bil raziskati ključne teme v fenomenologiji in teoriji osnovnih delcev. V okviru delavnice je bilo predstavljenih 50 vabljenih predavanj, ki so spodbudila živahne razprave o sodobnih smereh razvoja teorije in fenomenologije Standardnega modela ter njegovih razširitev v različnih fizikalnih okoljih: hadronski trkalniki, vključno s trenutno delujočim LHC in prihodnjim trkalnikom z visoko svetilnostjo (HL-LHC), prihodnji visokoenergijski trkalniki, eksperimenti visoke intenzivnosti, ki preučujejo dinamiko okusov in CP kršitev, zgodnje vesolje in astrofizikalni pojavi. Delavnica je izpolnila svoj glavni cilj, to je povezati strokovnjake z različnih podpodročij fizike delcev in omogočiti razpravo o bližnji in daljni prihodnosti tega znanstvenega področja.

6. maja 2025 se je s postavitvijo temeljnega kamna začela gradnja Arnesovega podatkovnega centra v Mariboru. Podatkovni center je prvi od dveh načrtovanih centrov, s katerima bo Arnes povečal zmogljivosti za gostovanje članic akademskega omrežja, vzpostavil nove kapacitete za podatkovno skladišče za odprte znanstvene podatke ter gostil novi nacionalni suprračunalnik, ki bo zaživel v okviru projekta Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF). Na okrogli mizi so nastopili tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan" dr. Sašo Džeroski, eden vodilnih pri pripravi koncepta SLAIF, dr. Andrej Filipčič, ki je zasnoval arhitekturo obstoječe Vege, in dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo IJS. IJS je med ključnimi pobudniki nacionalne infrastrukture za superračunalništvo in odprte podatke, pri vzpostavitvi SLAIF pa so se povezali Arnes, IZUM, Institut "Jožef Stefan", Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana.

Na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" se je med 14. in 18. aprilom 2025 odvijalo pomembno mednarodno srečanje vrhunskih jedrskih strokovnjakov, ki ga je organiziral Odsek za reaktorsko fiziko. Dogodek je potekal pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj – Agencije za jedrsko energijo (OECD/NEA) in je združil štiri ključne delovne skupine, ki delujejo na področju radiacijske in reaktorske fizike. Na srečanju se je zbralo več kot 60 priznanih strokovnjakov iz desetih držav, kar predstavlja pomembno priznanje za slovensko znanstveno sfero ter njeno aktivno vlogo v mednarodnem prostoru. Glavni cilj srečanja je bilo zbiranje in vrednotenje eksperimentalnih podatkov s področja fizike reaktorjev ter njihova pretvorba v standardizirane referenčne podatkovne zbirke. Ti podatki so ključni za izboljšanje varnosti in učinkovitosti jedrskih tehnologij po vsem svetu. Gostiteljstvo tovrstnega srečanja potrjuje ugled Slovenije na področju jedrske znanosti in tehnologije ter utrjuje položaj Instituta "Jožef Stefan" kot pomembnega partnerja v globalnih znanstvenih in strokovnih krogih.

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij, ELME in SVPIS Instituta "Jožef Stefan" so ob pomoči Onkološkega inštituta Ljubljana 9. aprila 2025 na Reaktorskem centru IJS organizirali primerjalne meritve s spektrometrijo gama PRIMER GAMA. Vaje, ki je namenjena organizacijam in posameznikom iz Slovenije in tujine, ki delujejo v varstvu pred sevanji in na področju pripravljenosti na izredne dogodke, se je udeležilo več kot 40 predstavnikov iz osmih različnih organizacij: IJS, ARAO, ZVD, OI Ljubljana iz Slovenije, IMI in IRB s Hrvaške, SURO s Češke ter Comando VV.F. di Udine iz Italije. Naloge na vaji so obsegale terenske meritve aktivnosti in specifične aktivnosti različnih vrst vzorcev s spektrometrijo gama, meritve aktivnosti s spektrometrijo gama in-situ za identifikacijo in določitev lege virov, ki so bili skriti v cevi, sodih in vsebniku iz neznanega materiala. Naloge so obsegale tudi dve krajši meritvi koncentracije aktivnosti umetne kontaminacije tal, simulirane z viri, skritimi v tleh, in eno daljšo meritev specifične aktivnosti in koncentracije aktivnosti naravne kontaminacije tal. Razveseljuje dejstvo, da v zadnjih letih interes za sodelovanje na tovrstnih meritvah stalno narašča.

10. aprila 2025 je Institut "Jožef Stefan" gostil Simpozij MAGNELIQ, ki je potekal v okviru projekta MAGNELIQ z naslovom "Magneto-električna tekočina – za boljše zaznavanje". Projekt koordinira prof. dr. Darja Lisjak, izvaja pa ga Odsek za sintezo materialov in kompleksne snovi Instituta v sodelovanju s partnerji s Fizikalnega inštituta Češke akademije znanosti, italijanskega CNR-IOM, Univerze v Mariboru, ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter visokotehnološkega podjetja Prensilia SRL iz Italije. Prvi del simpozija, namenjen znanstveni skupnosti, je obsegal predstavitve ključnih rezultatov projekta, še posebej razvoju novih mehkih magneto-električnih materialov, podprtih s teoretičnim modeliranjem. V drugem, aplikativno usmerjenem delu, pa so udeleženci prikazali, kako so bili ti materiali preneseni v napredne brezstične senzorske tehnologije, med njimi miniaturni optični senzor rotacije in senzor sile, namenjen uporabi v podporni medicinski robotiki. Te inovacije predstavljajo pomemben korak k vključevanju pametnih materialov v senzorike prihodnosti, z obetavnim znanstvenim in industrijskim potencialom.

Dr. Gašper Slapničar z Odseka za inteligentne sisteme Instituta "Jožef Stefan" je na okrogli mizi Umetna inteligenca med prelomom in paradoksom: kakšna je prihodnost?, ki jo je organizirala AmCham Slovenija, skupaj s sogovorci iz AFLabs in Microsofta razpravljal o eni izmed najbolj perečih dilem današnjega časa: je umetna inteligenca rešitev ali del problema pri vprašanju trajnostnega razvoja. Gostje so se strinjali, da umetna inteligenca ponuja priložnosti za večjo produktivnost, optimizacijo procesov in razvoj trajnostnih poslovnih modelov. Hkrati pa so poudarili pomen kritičnega razmišljanja pri njeni uporabi ter energetske izzive, ki jih takšni modeli prinašajo. Dr. Slapničar je predstavil primere najboljših praks, kot sta model Hidra za napovedovanje poplav za jadransko regijo in pobuda SRIP Pametna mesta in skupnosti, kjer se umetna inteligenca uporablja za inteligentno upravljanje stavb, prometa in zdravstva. Razprava se je dotaknila tudi pomena zanesljivih podatkov, njihove interpretacije in digitalne pismenosti, udeleženci pa so poudarili, da so za tehtno uporabo UI nujni dobra zgodnja izobrazba, medsektorsko sodelovanje in odgovornost.