V001 / IJS

Evropska unija in države članice EU se vse bolj zavedajo pomena strokovne podpore raziskovalcem za uspešnost pri prijavljanju raziskovalnih projektov na centralizirane evropske razpise ter izvajanju in upravljanju evropskih raziskovalnih projektov. Projektni konzorcij »KRPAN« je začel z izvajanjem projekta »Krepitev Raziskovalne Podpore in Aktivnosti za Napredek na evropskih raziskovalnih projektih«, ki ga sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Evropska unija v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost. Namen projekta je okrepiti raziskovalno podporo in povečati kadrovske kapacitete v projektnih pisarnah partnerjev, izboljšati znanja in kompetence za pisanje prijav na kompetitivne razpise evropskih centraliziranih programov ter poiskati dodatne priložnosti za interdisciplinarno in medsektorsko povezovanje raziskovalcev na partnerskih organizacijah. Partnerji projektnega konzorcija so: Univerza v Ljubljani kot koordinatorka projekta, Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Urška Andrenšek, Primož Ziherl in Matej Krajnc z Odseka za teoretično fiziko Instituta “Jožef Stefan” so v reviji Physical Review Letters objavili članek z naslovom Wrinkling Instability in Unsupported Epithelial Sheets. Avtorji so v delu raziskali teoretični model nepodprtih epitelnih tkiv z apiko-balazno diferencilano površinsko napetostjo in analitične izpeljave podprli z numeričnimi simulacijami tkiv. Pokazali so, da se lahko epitelna tkiva v nasprotju z nebiološkimi tankimi plastmi avtonomno nagubajo in določajo velikostni red svojih površinkih deformacij. Gubanje pri podprtih nebioloških tankih plasteh, povrženih enoosnemu stiku, je posledica ravnesja prispevkov upogibne energije plasti in elastične energije substrata. V delu so avtorji predstavili do zdaj še neraziskan mehanizem gubanja, ki sloni na ravnovesju med pripevkoma površinkih energija apikalne in bazalne strain epitelnega tkiva. Predlagani model tako pojasnjuje mehanizem, ki epitelnim tkivom omogoča avtonomno kontrolo velikostnega reda svojih površinkih deformacij brez nuje po interakciji s podpornimi strukturami.

Društvo Mlada akademija je že štirinajstič podelilo nagrade Mentor leta. Mentor leta 2022 je postal izr. prof. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko Instituta "Jožef Stefan", na predlog njegove doktorske študentke Tanje Goričanec. Prof. Snoj jo je z jasnim načrtom dela skozi njeno doktorsko delo vodil ter hkrati vzpodbujal razvijanje njenih lastnih idej in želja. Rezultat njunega dobrega sodelovanja je tudi podatek, da je do sedaj Tanja objavila že osem izvirnih znanstvenih člankov, sodelovala pa je tudi na več mednarodnih konferencah. Na podlagi doseženih uspehov pod njegovim mentorstvom je bila Tanja Goričanec tudi prejemnica L'Orealove štipendije »Za ženske v znanosti« 2023, na največji konferenci s področja jedrske instrumentacije ANIMMA leta 2019 pa je prejela nagrado za najboljši konferenčni prispevek. Mentor je ves čas vzpodbujal tudi sodelovanje študentke z drugimi raziskovalnimi institucijami, kakor tudi z industrijo, da bi kandidatki omogočil čim več možnosti za nadaljevanje njene karierne poti po končanem doktorskem študiju. Eden od petih finalistov je bil tudi prof. dr. Janez Kovač z Odseka za tehnologijo površin in optoelektroniko.

Raziskovalci Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boris Rogelj, doc. dr. Helena Motaln in mlada raziskovalka Urša Čerček so skupaj s kolegi iz Nemčije in Nizozemske odkrili spremembo proteina FUS, ki je udeležena pri zgodnjem razvoju obolenja frontotemporalne demence (FTD). Raziskovalci so razvili specifičen detektor (protitelo) za fosforilirano zadnjo aminokislino proteina FUS in z napredno mikroskopijo razkrili vzorec razporejanja topnega in netopnega proteina FUS v celicah, ki ga z doslej znanimi komercialno dostopnimi detektorji ni bilo možno zaznati. Podrobneje jim je uspelo ovrednotiti učinek fosforilacije FUS s strani encimov Src, Fyn in Abl na razporejanje FUS v nevronih sprednje skorje možganov. Ugotovili so, da encim Abl v pogojih stresa aktivno sodeluje pri napačnem razporejanju proteina FUS v živčnih celicah, kar so podali kot nov osnovni mehanizem nastanka in napredovanja FUS-FTD obolenja. Izsledki raziskave omogočajo nov vpogled v vzroke nastanka FTD in razvoj novih strategij za zdravljenje te bolezni.
- Posnetek izjave
- Posnetek pogovora

Center Pametna mesta in skupnosti ter Odseka za računalniške (E7) in inteligente sisteme (E9) Instituta "Jožef Stefan" v maju po skoraj treh letih zaključujejo delo na projektu SI4CARE. Delo je vključevalo uspešno testiranje trinajstih pilotnih projektov in pripravo transnacionalne strategije za staranje ter osmih akcijskih načrtov. Slovenija je izvedla štiri od teh pilotnih projektov, ki so vključevali odprtje enote za prebivalce z demenco za spodbujanje aktivnosti, izboljšanje dostopa do celovite dolgotrajne oskrbe, razvoj mobilne aplikacije za upravljanje srčnega popuščanja (E9) in ustvarjanje sistema za prilagojeno vadbo na osnovi biomehanskih meritev (E7). Ob podpori projektnih partnerjev je Univerza v Ljubljani ustanovila multidisciplinarni raziskovalno-razvojni center za družbeno inovativnost za aktivno in zdravo staranje; center si prizadeva postati evropsko središče za aktivno in zdravo staranje. Projekt je prejel mednarodno priznanje in podporo Evropske komisije, ki ga obravnava kot dober primer učinkovitega in delujočega ekosistema družbene inovativnosti.

Predsednica Evropskega raziskovalnega sveta ERC Maria Leptin je 26. aprila 2023 v Bruslju gostila okrog 50 vodij odnosov z javnostmi oz. komunikatorjev fakultet, univerz in znanstveno-raziskovalnih inštitutov iz cele Evrope. Eden od ciljev komunikacijskih dejavnosti ERC je namreč še izboljšati načine, s katerimi bi različnim javnostim uspeli predstaviti pravo vrednost prebojnih znanstvenih raziskav. Ta cilj si delijo prav vse institucije po Evropi, med njimi tudi Institut "Jožef Stefan", ki je v zadnjih desetih letih pridobil šest prestižnih ERC projektov. Strateške delavnice Komuniciranje raziskav v času izzivov se je udeležila tudi vodja odnosov z javnostmi na IJS Polona Strnad. Srečanje se je izkazalo za odlično in še kako potrebno, saj v za promocijo znanosti zahtevnih časih za učinkovito rešitev lahko zadoščajo že primeri dobrih praks. Z združenimi močmi bi lahko bile znanstveno-raziskovalne institucije še učinkovitejše, srečanje na evropskem nivoju pa je bilo prav gotovo tudi spodbuda za sodelovanje na nacionalnem nivoju.