V001 / IJS

30. septembra 2026 so na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL slovesno obeležili uradni začetek delovanja slovenske enote v okviru vseevropske mreže odličnosti na področju umetne inteligence ELLIS (European Laboratory for Learning and Intelligent Systems). ELLIS je vseevropska mreža odličnosti na področju umetne inteligence, ki temelji na strojnem učenju kot gonilu sodobne umetne inteligence. Njen cilj je zagotoviti trajno mednarodno vodilno vlogo »umetne inteligence, narejene v Evropi«, kar poskuša doseči s povezovanjem najboljših raziskovalcev in z gradnjo raziskovalnega laboratorija, ki deluje v več središčih hkrati. Poslanstvo slovenske enote je oblikovati slovenski večcentrični virtualni raziskovalni laboratorij za umetno inteligenco. »Pridružitev mreži ELLIS je za slovensko skupnost raziskovalcev umetne inteligence pomemben mejnik. Potrjuje kakovost dela, ki ga v Sloveniji opravljamo že desetletja, in nam odpira vrata v najmočnejšo evropsko raziskovalno mrežo na tem področju,« je poudarila prof. dr. Nada Lavrač, direktorica enote z Instituta "Jožef Stefan".

Na Institutu "Jožef Stefan" sta septembra potekala mednarodna šola in četrti sestanek delovnih skupin evropske COST akcije CA23152 Building Consensus on Biofilm Regulatory Decision Making – RegulatoryToolBox. Akcija povezuje raziskovalce, predstavnike industrije, regulatornih ustanov in organizacij za standardizacijo, ki sodelujejo pri razvoju in vrednotenju novih strategij za obvladovanje biofilmov. Tema mednarodne šole so bili statistični pristopi pri validaciji metod za vrednotenje novih protibiofilmskih učinkovin v regulatornih postopkih. Raziskovalci odsekov B3, E8, F5 in infrastrukturnega centra cNOM (F5) smo na šoli sodelovali pri uvajanju novih pristopov h kvantitativni analizi tridimenzionalnih posnetkov biofilmov. V nadaljevanju je potekal hibridni sestanek celotne mreže z več kot 70 udeleženci. Delovne skupine so predstavile dosedanje rezultate, razpravljale o standardizaciji metod in prenosu raziskovalnih ugotovitev v regulatorno prakso ter začrtale aktivnosti do leta 2027. Srečanje je organizirala doc. dr. Martina Modic z Odseka za plinsko elektroniko.

Na Institutu "Jožef Stefan" je 24. septembra 2026 potekala delavnica »Energetsko ogledalo 2026: kako podpreti izvajanje NEPN?«, ki jo je Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" (CEU) oganiziral v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultere (CPOEF). Uvodoma so udeležence nagovorili dr. Danijel Crnčec in Alma Bijedić z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko ter vodja CEU mag. Stane Merše. Ugotovitve za razogljičenje in energetsko učinkovitost, ki sodijo v Podnebno ogledalo 2026, sta predstavila Matjaž Česen in mag. Barbara Petelin Visočnik (CEU). Energetsko varnost in notranji trg je predstavil dr. Edvard Košnjek (CEU) z mag. Matejem Urhom (Plinovodi), prostorsko načrtovanje in prilagajanje Katarina Trstenjak (CEU), raziskave, inovacije in konkurenčnost pa prof. dr. Nevenka Hrovatin in prof. dr. Jelena Zorić (CPOEF). Podnebno in Energetsko ogledalo skupaj spremljata vseh pet razsežnosti energetske unije ter podpirata poročanje, prepoznavanje izvedbenih vrzeli, pripravo priporočil in prihodnjo prenovo NEPN.

Letošnji 58. MOS, ki je potekal od 16. do 20. septembra 2026, je bil povsem drugače zasnovan, kot sejmi doslej. Strateška usmeritev Celjskega sejma je bila, da MOS postane največji mednarodni sejem priložnosti in sodelovanja. Stičišče znanosti in gospodarstva kot projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino se je predstavilo s povsem novimi inovacijami. Med institucijami, ki so izstopale po številu inovacij in visokotehnoloških izdelkov, je bil tudi Institut "Jožef Stefan". Izredno dobro se je predstavil tudi slovenski Kompetenčni center za čipe, ki deluje kot osrednje nacionalno stičišče za pospeševanje znanja, inovacij in razvoja na področju elektronskih, fotonskih in kvantnih čipov ter polprevodniških tehnologij. Projekt združuje konzorcij vodilnih slovenskih raziskovalno-izobraževalnih institucij, poleg IJS tudi Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteto za računalništvo in informatiko UL, FERI Univerze v Mariboru, Univerzo v Novi Gorici in Center odličnosti Nanocenter. Razveseljivo pa je, da so med obiskovalci prevladovali mladi.

23. septembra 2026 je IJS obiskala veleposlanica Japonske v Republiki Sloveniji, nj. eksc. Akiko Yoshida. Uvodoma sta delovanje inštituta predstavila direktor prof. dr. Leon Cizelj in vodja Odseka za nanostrukturne materiale prof. dr. Sašo Šturm. Raziskovalno področje magnetov je predstavila prof. dr. Kristina Žužek, vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo prof. dr. Gašper Tavčar pa je predstavil področje pridobivanja kritičnih surovin iz primarnih in sekundarnih virov ter reciklatov. Dr. Benjamin Podmiljšak je predstavil CRM LAB kot raziskovalno-inovacijsko platformo, namenjeno povezovanju raziskav in razvoja na področju kritičnih surovin, ter trenutni razvoj pobude. Srečanje predstavlja pomembno priložnost za predstavitev raziskovalnih dosežkov Instituta, za izmenjavo pogledov o možnostih nadaljnjega znanstvenega, tehnološkega in gospodarskega sodelovanja ter v širšem kontekstu za poglabljanje slovensko-japonskega sodelovanja, ki je bilo izpostavljeno tudi že na slovensko-japonskih znanstveno-tehnoloških konzultacijah februarja letos.

Institut "Jožef Stefan" je 17. septembra 2026 gostil delegacijo UNESCO in Evropske komisije na srečanju v okviru znanstvene diplomacije. Razprava je poudarila vlogo znanstvenega znanja, raziskovalne infrastrukture in mednarodnega sodelovanja pri soočanju z globalnimi izzivi. Skupaj s predstavniki Ministrstva za zunanje in evropske zadeve smo razpravljali o tem, kako lahko slovenska znanstvena odličnost prispeva k mednarodnemu dialogu in sodelovanju. Posebna pozornost je bila namenjena umetni inteligenci in centru IRCAI (International Research Centre on Artificial Intelligence), Unescovemu centru 2. kategorije, ki deluje na Institutu "Jožef Stefan", kot konkretnemu primeru povezovanja znanosti, oblikovanja politik in diplomacije. Srečanje je poudarilo tudi pomen promocije znanstvenih dejstev in dialoga, ki temelji na dokazih. Zaupanje v nove tehnologije se začne z zaupanjem v znanost, raziskovalke in raziskovalce ter raziskovalno infrastrukturo, ki stoji za njimi. Znanstvena diplomacija to zaupanje pretvarja v partnerstva, ki povezujejo znanje prek meja.