V001 / IJS

Institut "Jožef Stefan" je bil kot koordinator programa DIGITOP in kot sodelujoči partner v programu HyBReED uspešen na ARIS-ovem Javnem razpisu (TRL 3-6). Program DIGITOP bo na IJS koordiniral Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko pod vodstvom prof. dr. Aleša Udeta. Z inštituta so v program vključeni tudi odseki E2, E6, E8 in E9, vključenih pa je 9 partnerjev. Vrednost programa je nekaj manj kot 5 milijonov evrov, cilj pa je razvoj in uvedba novih prebojnih tehnologij na področju robotike, inteligentnega vodenja procesov, umetne inteligence in industrije 4.0 / 5.0 v proizvodna podjetja. Na tem razpisu je IJS kot sodelujoči partner pridobil tudi program HyBReED. Program koordinira Kemijski institut, v njem pa z Instituta "Jožef Stefan" sodelujejo odseki E2, K7, K8, K9, F4, F6 in F8. Vključenih je 15 partnerjev. Program združuje partnerje s področij vodika, baterij in industrijske tranzicije. Pri obeh programih je začetno pobudo za sodelovanje in povezovanje podal SRIP ToP.

Raziskovalci Odseka za kompleksne snovi doc. dr. Mojca Vilfan, Borut Lampret, Žiga Gregorin, dr. Luka Cmok, dr. Patricija Hribar Boštjančič in doc. dr. Alenka Mertelj ter prof. dr. Darja Lisjak z Odseka za sintezo materialov in dr. Andrej Vilfan z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" so s sodelavci iz tujine v reviji Small objavili članek z naslovom Spontaneous chiral symmetry breaking and lane formation in ferromagnetic ferrofluids. V njem avtorji opišejo spontani zlom kiralne simetrije v feromagnetnih ferofluidih. To so suspenzije magnetnih nanoploščic v tekočini, ki se pri dovolj velikih koncentracijah uredijo in suspenzija postane feromagnetna. V izmeničnem magnetnem polju je pod polarizacijskim mikroskopom pri določenih pogojih v tekočini vidna progasta struktura, ki jo avtorji pojasnijo z nastankom magnetnih domen. Spontani zlom simetrije vodi do vrtenja delcev in posledično do nastanka tekočinskih tokov, ki kljub homogenemu polju v sosednjih progah poteka izmenično v nasprotnih smereh.

Kot uvod v začetek mednarodne konference Jedrska energija za novo Evropo, ki v Portorožu poteka med 11. in 14. septembrom 2023, so najvišji predstavniki Instituta "Jožef Stefan" in Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike 11. septembra 2023 podpisali Izjavo o nameri, ki še utrjuje skupne želje obeh strani po nadaljevanju sodelovanja pri izvajanju raziskav in razvoja (R&R) na področju tehnologij, povezanih z jedrsko energijo in jedrskim gorivnim ciklom za miroljubne namene. Glavni cilj tega podpisa je podpirati in spodbujati dvostranske in večstranske znanstvene raziskovalno-razvojne dejavnosti v zvezi s civilno jedrsko energijo, zlasti skupne raziskovalno-razvojne projekte med raziskovalnimi ustanovami Združenih držav Amerike in Republike Slovenije. Sodelovanje lahko vključuje izmenjavo javno dostopnih znanstvenih in tehničnih informacij, skupne seminarje, delavnice, simpozije in druga znanstvena srečanja, katerih namen je opredeliti najbolj obetavna področja raziskav in razvoja v obeh državah.

Sodelavec Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Igor Mekjavič je z Laboratorijem za vesoljsko fiziologijo v Planici dosegel nov uspeh. Slovenijo je postavil ob bok Franciji (Univerza Caen v Normandiji) in Nemčiji (Charite Univerza v Berlinu) tudi z izobraževalnim programom. V teh treh državah se bo prihodnje leto začel šestletni projekt SpaceMed Erasmus Mundus Joint Master, ob Planici pa bo del programa potekal tudi v slovenskih jamah ter v visokogorju v Bovcu. Izvajalci vsako leto načrtujejo udeležbo okrog 20 študentov iz različnih držav, v projektu pa sodelujejo tudi slovenska podjetja s področja vesoljskih tehnologij. »V planiškem laboratoriju Instituta "Jožef Stefan" se bodo študentje seznanili z učinki breztežnosti in v njem raziskovali, kako bi lahko umetna težnost preprečila negativne učinke breztežnosti na človeka,« je povedal prof. dr. Mekjavić. »Zdaj imamo veliko ekstremnih razmer tudi na Zemlji, med temi je globalno segrevanje, vse več bo vročinskih valov, zato bomo v tem programu raziskovali tudi to problematiko.«

Članek z naslovom Dynamics of domain walls in ferroelectrics and relaxors, ki so ga Mojca Otoničar, Mirela Dragomir in Tadej Rojac z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" nedavno objavili v reviji Journal of the American Ceramic Society, je bil v letu 2023 izbran za nagrado Edward C. Henry. Nagrado se vsako leto podeli izjemnemu prispevku na temo elektronske keramike, objavljenemu v reviji Journal of the American Ceramic Society, ali biltenu American Ceramic Society Bulletin. Tokrat nagrajeni članek poroča o rezultatih raziskovalnih dejavnosti laboratorija, ki so usmerjeni na razumevanje izvora piezoelektričnih odzivov izbranih feroelektričnih in relaksorskih keramičnih materialov. Poudarek je na dinamiki in strukturnih vidikih domenskih sten, ki z njihovo dinamiko izrazito vplivajo na električne in elektromehanske lastnosti omenjenih tehnološko pomembnih materialov. Naslovnico revije, v kateri je objavljen prispevek, so osnovali avtorji članka v sodelavi z Mitom Gegičem, ki je eden bolj prepoznavnih slovenskih vizualnih umetnikov.

Danes se verjetno bolj kot kdaj koli prej soočamo z naraščajočo potrebo po robustnem ohranjanju kovin in vzpostavitvi večje trajnosti materialov. Prof. Ingrid Milošev z Oddelka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" in prof. John R. Scully z Oddelka za znanost in inženirstvo materialov Univerze v Virginiji sta v septembrski številki revije CORROSION objavila članek Challenges for the Corrosion Science, Engineering, and Technology Community as a Consequence of Growing Demand and Consumption of Materials: A Sustainability Issue. Naraščanje povpraševanja po inženirskih kovinskih materialih, potrebnih za našo vse bolj tehnološko razvito družbo, je pod trenutnimi pogoji nevzdržno. Predstavljene so strategije, ki bi morale biti imperativ za raziskovalce na področju znanosti o materialih in protikorozijske zaščite. Visoka porabe kovin bo pripeljala rudarjenje in proizvodnjo na ravni, ki jih je treba uravnotežiti z novimi inženirskimi in tehnološkimi metodami, katere vključujejo strategije krožnega trajnostnega gospodarstva na področju kovinskih materialov.