Področje informacijskih tehnologij izhaja iz dolgoletne tradicije razvoja elektronike na institutu. Ta je bila v začetnih letih podpora različnim vejam fizike in kemije pri izvajanju eksperimentov, pri obdelavi podatkov in pri izdelavi merilnih instrumentov in drugih naprav. Tako je v petdesetih letih nastal prvi analogni računalnik. Kasneje so pričele prevladovati samostojne raziskovalne tematike, ki zajemajo računalništvo, komunikacije, servomehanizme, avtomatiko in regulacije, robotiko in medicinsko tehniko. Spekter dela dandanes zajema dejavnosti od temeljnih in uporabnih raziskav pa do razvojnih raziskav in inženiringa. Svoje poslanstvo vidimo v razvoju in prenašanju novih znanj in tehnologij v gospodarstvo.
Vzpostavili smo sistem stalnega izobraževanja in usposabljanja za strokovnjake iz gospodarstva. V ta namen smo organizirali center za prenos znanja. V centru za informatiko in zunajšolsko izobraževanje pa raziskujemo in razvijamo nove pristope v procesu izobraževanja in učenja ter nove informacijske in organizacijske sisteme. Letno gre skozi različne oblike izobraževanja več tisoč udeležencev.
Vsi ti dosežki ne bi bili mogoči brez razvejenega mednarodnega sodelovanja in tesnih povezav v domačem prostoru, med katerimi so že utečene povezave z mnogimi gospodarskimi organizacijami in slovenskimi univerzami, kjer v dodiplomskem in podiplomskem študiju sodelujejo tudi naši učitelji.
|
Nastajanje raziskovalnih področij
Pogled v zgodovino Instituta
Dnevi Jožefa Stefana
Zlati znak Jožefa Stefana
INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE |
Velik del raziskav obsega različne veje avtomatike, kot sta računalniško vodenje in informatizacija proizvodnih zveznih in šaržnih procesov. Poudarek je na uporabi modelov pri vodenju in optimiranju procesov, odkrivanju in preprečevanju napak v procesih in celovitem računalniško podprtem vodenju proizvodnje. Odmevne so raziskave gibanja pri človeku in stroju, namenjene razvoju sodobnih proizvodnih sistemov, robotov in tehnologij, ki temeljijo na sodelovanju med človekom in strojem, ter razvoju medicinskih pripomočkov, stimulatorjev merilnih in drugih metod v medicini. Med pomembne razvojne dosežke prištevamo tudi mikroračunalniške regulatorje, različne merilnike, sisteme za vodenje naprav ter programe za podporo načrtovanju sistemov za vodenje. Izvedli smo številne uspešne aplikacije sistemov za vodenje procesov v mnogih slovenskih podjetjih, ki so prispevale k povečanju kvalitete proizvodov in storitev, zmanjšanju porabe energije in surovin ter zmanjšanju onesnaževanja okolja. Med kupci našega znanja, ki ga v veliki meri tržimo skupaj s podjetjem Inea, so tudi tako ugledne multinacionalke kot Mitsubishi, IBM in Elektrolux. Leta 1979 je nastal prvi industrijski robot pri nas, kmalu za tem smo razvili prve robotizirane proizvodne celice. Posvečamo se tudi avtomatizaciji in informatizaciji velikih proizvodnih obratov. Tako smo na primer razvili in izdelali avtomatizirano in robotizirano linijo za pakiranje in paletizacijo čajev v Drogi Portorož, preko katere gre kar sedem desetin celotne proizvodnje čajev v Sloveniji. V Cinkarni Celje pa že več let obratuje sistem za vodenje proizvodnje titanovega dioksida, v katerega je vgrajeno veliko našega znanja.
Druga večja skupina raziskav obsega področja digitalnih komunikacij, porazdeljenih računalniških sistemov in računalniških mrež. Tu razvijamo nove postopke pri prenosu in obdelavi signalov ter orodja za načrtovanje, gradnjo in preizkušanje telekomunikacijskih sistemov ter dinamično optimizacijo. Med drugim smo sodelovali pri razvoju programske opreme za eno prvih Iskrinih digitalnih telefonskih central SI2000. Pomembne so tudi raziskave, ki potekajo v okviru projektov evropskih teleoperaterjev. Rezultati so varna izmenjava elektronskih dokumentov in podatkov prek računalniških mrež, elektronsko poslovanje s storitvami overjanja in digitalnega podpisovanja ter multimedijski sistemi, kot so televideo konference, pouk na daljavo in telemedicina. Eden izmed odmevnih dosežkov je prvo jugoslovansko akademsko in raziskovalno omrežje Yunac, ki smo ga vzpostavili leta 1989, in njegova povezava z mednarodnim internetom v letom 1991.
Na področju računalništva in informatike se je mednarodno uveljavila skupina za inteligentne sisteme. Knjigo našega sodelavca, ki obravnava uporabo prologa v umetni inteligenci, so prevedli v sedem svetovnih jezikov in jo kot učbenik uporablja več sto univerz po vsem svetu. Metode umetne inteligence se zgledujejo po človeških možganih, uporabljajo pa se na multidisciplinarnih področjih, kot so medicina, naravni jezik ali evolucijski algoritmi in agenti. Naši programi so v pomoč pri analizi podatkov in odločanju v medicinski diagnostiki, v ekologiji, kemiji, ekonomiji, v industriji ter pri razvoju internetskih agentov. Raziskave na področju računalniških sistemov so osredotočene na snovanje vzporednih arhitektur in računalnikov, ki so prilagojeni ciljni uporabi. Da bi povečali izkoriščenost procesorjev, smo razvili metodo, ki na podlagi avtomatskega prilagajanja programov zmanjšuje število uporabljenih procesorjev ter jih enakomerneje porazdeli na procesorsko polje. Metoda se uporablja pri obdelavi slik v realnem času v podatkovno pretokovnem računalniku, ki so ga izdelali v Ecta Arcueil v Franciji.
|