Okolje - dajmo prednost naravi

Nastajanje raziskovalnih področij
Pogled v zgodovino Instituta
Dnevi Jožefa Stefana
Zlati znak Jožefa Stefana

• Fizika - spoznavajmo neznano
  Kemija - materiali prihodnosti in okolju prijazne tehnologije
  Molekularna biologija in biotehnologija - spoznavajmo življenje
  Informacijske tehnologije - znanje gospodarstvu
  Reaktorstvo in energija - varčujmo za prihodnost
  Okolje - dajmo prednost naravi
  Zdravje - boljše življenje
  
  

Onesnaženost zraka s toksičnimi težkimi kovinami, strupenimi organskimi onesnaževalci in z naravnimi radioaktivnimi elementi (elektrofiltrski pepeli, kontaminirani prašni delci) ugotavljamo z uporabo bioindikatorjev, kot so lišaji, mahovi in čebele. V vodnih ekosistemih je v ospredju spremljanje kvalitete podtalnih voda, ki so viri pitne vode. Pomembno področje so tudi raziskave stabilnih izotopov lahkih elementov v okolju z modernim masnim spektrometrom. V okviru študije sevalne obremenitve prebivalstva v bivalnem okolju stalno merimo koncentracijo radona in njegovih kratkoživih potomcev. Posebno intenziven je nadzor nad radonom in dolgoživimi radionuklidi v življenjskem okolju Rudnika Žirovski Vrh.

Na področju kmetijstva in živilstva smo razvili postopke za določevanje vseh kovin ter radioaktivnih onesnaževalcev v tleh, v odpadnih blatih in raznih živilih v mikro- in makrokoncentracijskih območjih. S kombinacijo plinske kromatografije in masne spektrometrije določujemo tudi posamezne organske komponente v živilih. To znanje s pridom izkoriščata tudi naša prehrambna in farmacevtska industrija.

Tehnološka skupina anorganskih kemikov je ob Rudniku Žirovski Vrh razvila polindustrijsko napravo za predelavo uranove rude z zaprtim krogom tehnološke vode. Ta postopek je v največji meri zmanjšal vpliv rudnika na okolje. Skupina je postavila tudi pilotno napravo za razžvepljevanje dimnih plinov termoelektrarn (s tem projektom sodeluje s tujimi izvajalci pri postavitvi razžvepljevalnih naprav), peč za sežiganje industrijskih odpadkov in za termični razkroj NOx, poleg tega pa meri emisije hlapnih fluoridov in kloridov pri čiščenju odpadnih plinov.

Del ekoloških raziskav temelji na meritvah z metodami jedrske fizike. Zbrane vzorce analiziramo z metodo protonskega vzbujanja rentgenskih žarkov, ki je bila vpeljana v osemdesetih letih Pri Van de Graaffovem pospeševalnikov (danes poteka na novem pospeševalniku Tandetron), ali pa z metodo rentgenske fluorescence. S tema dvema metodama lahko istočasno izmerimo vrsto elementov, ki so v preiskovalnih vzorcih v sledeh. Vodimo projekt nadzora radioaktivnosti v okolici jedrske elektrarne Krško in ob raziskovalnem reaktorju TRIGA.

Znanje, pridobljeno pri raziskavah v jedrski fiziki, je omogočilo tudi razvoj večnivojske avtomatske meteorološke postaje za jedrsko elektrarno, kar je bila osnova za izdelavo računalniško vodenih avtomatskih imisijskih merilnih postaj za merjenje koncentracij raznih plinov v zraku in vseh pomembnih meteoroloških parametrov. Te so bile izdelane v sodelovanju s Hidrometeorološkim zavodom Slovenije in so del ekološkoinformacijskega sistema za merilno omrežje pri nas.

V začetku osemdesetih let je bil na Institutu ustanovljen Ekološki laboratorij z mobilno enoto, ki je namenjen hitremu posredovanju ob morebitnih nesrečah s kemijskimi ali z radioaktivnimi snovmi. S strokovnim znanjem, z izkušnjami in s sodobno opremo laboratorij opravi meritev onesnaženosti in analizo posledic. Mobilno enoto sestavljajo ekipe kemikov in fizikov, ki so v stalni pripravljenosti.

Leta 1974 je bila ustanovljena svetovalna skupina za ocenjevanje posegov v okolje SEPO. Glavna naloga te skupine je, da s pomočjo najboljših domačih izvedencev z raznih raziskovalnih institucij, fakultet in zavodov z različnih področij varstva okolja oceni razne investicijske programe in projekte s stališča njihovega učinka na okolje. Tako je SEPO izdelal več kot 700 analiz, poročil, ocen in drugih okoljevarstvenih projektov.