V001 / IJS

AutoLearn-SI je projekt Instituta "Jožef Stefan" (IJS), vreden 2 in pol milijona evrov in financiran v okviru #HorizonEU. Vzpostavlja vrhunsko raziskovalno skupino ERA Chair za razvoj avtomatiziranega strojnega učenja in optimizacije (AutoML in AutoOPT). Vključuje najsodobnejše metode AutoML/AutoOPT v raziskave in izobraževanje, podpira nacionalne reforme in krepi možnosti pridobivanja sredstev Evropske unije. Projekt temelji na treh ključnih vertikalnih stebrih: Eksperimentalne baze podatkov, Učenje reprezentacij in Avtomatizirana izbira/konfiguracija algoritmov ter dveh horizontalnih stebrih: Enociljna optimizacija (SOO) in Večrazredna klasifikacija (MLC). Pod vodstvom ERA Chair Holderja iz ZDA AutoLearn-SI spodbuja mednarodno sodelovanje s partnerji iz Francije, Nemčije, Nizozemske in Belgije ter omogoča prenos znanja v Severno Makedonijo in druge države širšega evropskega raziskovalnega prostora. Projekt krepi raziskovalne zmogljivosti, sodelovanje deležnikov in vodilno vlogo Slovenije v avtomatiziranem strojnem učenju in optimizaciji ter prispeva k regionalni odličnosti pri z umetno inteligenco podprtem odločanju.

Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani prejeli tretjo rektorjevo nagrado za patent kot končni rezultat projekta EIT Manufacturing aProMag. Glavni cilj projekta je bil izdelati prototip, ga potrditi in tržiti tehnologijo za hitro izdelavo prototipov rotorjev za brez-krtačne enosmerne motorje in aktuatorje z uporabo 3D-tiska v magnetnem polju, ki omogoča anizotropno usmerjanje trdo-magnetnega materiala. Napredna tehnologija 3D-tiskanja poljubnih oblik zmanjšuje količino odpadkov, uporabljeni material pa je mogoče ponovno uporabiti do petkrat (~97-odstotni izkoristek materiala). Vir osnovne surovine, to je anizotropni prah, je lahko pridobljen tudi z recikliranjem že izrabljenih magnetov NdFeB, kar omogoča krožno gospodarstvo. Tehnologija tudi bistveno skrajša čas izdelave končnih izdelkov za preizkušanje oblikovalskih konceptov, kar za do 5-krat, in znatno zmanjša stroške običajnega orodja za brizganje. Končni uporabnik za preizkušanje novih metod je Kolektor, svetovno priznani proizvajalec na tem področju. Tehnologija je patentirana.

10. marca 2025 je Institut "Jožef Stefan" obiskala delegacija ameriškega veleposlaništva pod vodstvom odpravnice poslov Melanie Arreaga. Uvodoma jih je pozdravil direktor Instituta prof. dr. Boštjan Zalar, ki jim je v sproščenem srečanju predstavil delovanje inštituta in skupna sodelovanja med inštitutom in ZDA, v nadaljevanju pa so si gostje, ob letošnjem Svetovnem letu kvantnih znanosti in tehnologij, ogledali prelomne raziskave in vrhunske dosežke Instituta s področja kvantne fizike: HumarLab, NV magnetometrijo, Nanocenter, Laboratorij za kvantno optiko in kvantne temelje ter Laboratorij za hladne atome. Predstavniki ameriške delegacije so bili navdušeni nad dejavnostmi Instituta "Jožef Stefan" in so se skupaj z raziskovalci zaobljubili k še tesnejšemu sodelovanju, v katerem so v ospredje postavili kvantno računalništvo, komunikacije in senzoriko. Znanstveno in tehnološko sodelovanje med Združenimi državami Amerike in Slovenijo prispeva k razvoju inovacijskega ekosistema prihodnosti in je pomembno za obe državi in tudi širše, v prihodnosti pa si tako eni kot drugi obetajo vodilno vlogo pri industrializaciji kvantnih tehnologij.

Slovenija je sodelovala na drugem roku na razpisu Skupnega podjetja EuroHPC s prijavo za vzpostavitev slovenske tovarne umetne inteligence SLAIF, ki vključuje tudi nov superračunalnik, prilagojen za umetno inteligenco. Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivo računalništvo (EuroHPC JU) je 12. marca 2025 objavilo, da je v tem roku med izbranimi prijavami tudi slovenska prijava. Projekt bosta sofinancirala skupno podjetje EuroHPC in Republika Slovenija (Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije). Načrtovani superračunalnik bo IZUM v sodelovanju z IJS in Arnesom namestil v novem podatkovnem centru, ki ga bo Arnes zgradil na območju Dravskih elektrarn v Mariboru. V projektu tovarne umetne inteligence sodelujejo kot partnerji Institut "Jožef Stefan", Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, IZUM, Arnes, Univerza na Primorskem, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki park Ljubljana. IZUM je kot superračunalniški center EuroHPC tudi uradni koordinator prijave, IJS pa koordinira projekt tovarne umetne inteligence.

Dr. Jaka Vodeb z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v Nature Physics objavil raziskavo, v kateri je s kvantno simulacijo pridobil dragocen vpogled v znan fizikalni pojav, to je razpad lažnega vakuuma. S kolegi z Univerze v Leedsu, Forschungszentruma Jülich, kjer je dr. Vodeb opravljal svoje podoktorsko usposabljanje, in Avstrijskega inštituta za znanost in tehnologijo (ISTA), so poskušali razumeti ključno uganko lažnega vakuumskega razpada in mehanizem, ki je v ozadju. Eksperiment je vključeval postavitev 5.564 kubitov - osnovnih gradnikov kvantnega računalništva - v posebne konfiguracije, ki predstavljajo lažni vakuum. S skrbnim nadzorom sistema so lahko sprožili prehod iz lažnega v pravi vakuum, kar odraža nastanek mehurčkov, kot ga opisuje teorija razpada lažnega vakuuma. Čeprav bi ta proces lahko sprožil pomembno spremembo v strukturi vesolja, je napovedovanje časovnega poteka težavno; verjetno se bo zgodil v obdobju, ki lahko traja več milijonov in celo milijard let. Ta odkritja ne le premikajo meje znanstvenega znanja, temveč tudi utirajo pot prihodnjim tehnologijam, kot so kriptografija, znanost o materialih in energetsko učinkovito računalništvo.

5. marca 2025 je v Atriju ZRC potekal znanstveni kolokvij v okviru Shoda za znanost. Raziskovalke in raziskovalci so razpravljali o financiranju znanosti, neustreznem ocenjevanju raziskovalnih projektov in konkretnih ukrepih za izboljšanje položaja slovenske znanosti. V prvem delu je na okrogli mizi sodeloval tudi prof. dr. Dragan Mihailović z Instituta "Jožef Stefan", ki je opozoril na drugačno vlogo znanosti ob razmahu populizma. »Poudariti želim, da sta danes dva nova pojma: ob znanju in znanosti je ključno predvsem razumevanje, v razmerah populizma pa je pomembna tudi odpornost, trdoživost na nestrokovne vsebine oz. na populizem in neznanje, ki temeljita na širjenju laži.« V razpravi v drugem delu sta sodelovala tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, raziskovalci pa so opozorili na vrednost znanosti, ki je pogosto le simbolna, na vprašanje raziskovalne infrastrukture, ki je marsikje dotrajana, izpostavili pa so tudi problematiko pretiranega administrativnega nadzora; zaradi njega se raziskovalci, namesto da bi se posvečali svojemu delu, ukvarjajo s poročili in birokratskimi postopki, ki niso vedno nujni.