V001 / IJS

POZIV ZA PREDLAGANJE PROJEKTOV DIREKTORJEVEGA SKLADA ZA LETO 2020 - Poziv

Slika

Na Institutu “Jožef Stefan” je 23. januarja 2020 potekalo strokovno srečanje Od vizij k stvarnosti – protonska terapija za zdravljenje raka v Sloveniji, na katerem so tuji in domači strokovnjaki predstavili možnosti uvedbe protonske terapije in terapije z lahkimi ioni v Sloveniji. Mednarodno iniciativo SEEIIST je predstavila dr. Sanja Damjanović, ministrica za znanost Črne gore, slovenski center za protonsko terapijo (SIPTC), ki bi deloval v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana, pa je predstavil prof. dr. Primož Strojan. Protonski center v Sloveniji bi poleg izboljšanja možnosti zdravljenja raka bistveno prispeval tudi k razvoju povsem znanstvenih metod, od raziskovanja arheološke in umetniške dediščine do boljše razgradnje jedrskega goriva, zato se zanj zavzemamo tudi na Institutu.

Slika

Med tremi slovenskimi strokovnjaki, ki bodo v obdobju enega leta delovali v Tehnološkem centru Evropske vesoljske agencije (ESTEC) v Noordwijku na Nizozemskem, bo tudi dr. Adam C. McDonnell. Slovenec irskega rodu je član ekipe Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko Instituta “Jožef Stefan”, ki je vgradila simulator višinskih razmer v Olimpijskem športnem centru Planica in izvajala številne raziskave na področjih vesoljske medicine, višinske aklimatizacije, višinskega treninga športnikov in metabolizma. Primarna zadolžitev dr. McDonnella bo koordinacija vgraditve centrifuge v Planiški laboratorij. Z napotitvijo v Noordwijk bo dr. McDonnell sodeloval v programu Human and Robotic Exploration (HRE). Z njegovo pomočjo bo Planiški laboratorij postal tudi ESA-laboratorij.

Slika

Prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan", je na jubilejni, 30. podelitvi v četrtek, 9. januarja 2020 postal Delova osebnost leta. Ob prejemu priznanja je poudaril, da je to priznanje vsej slovenski znanosti in Institutu "Jožef Stefan": »Institut "Jožef Stefan" je zaradi velikosti in svoje vloge v mednarodnem prostoru simbol vse slovenske znanosti, raziskovanja, tehnološkega razvoja in inovativnosti. V znanosti delaš le to, česar ne znaš, in ne tega, kar znaš, drugače ni napredka.« Najbolj glasen aplavz pa je prejela misel, ki jo je direktor namenil predsedniku vlade ob njegovem obisku na Institutu: »Vlaganje v znanost ni poceni, ni pa to najdražja reč na svetu, najdražja reč na svetu je nevlaganje v znanost!« Iskreno čestitamo! Foto: Marjan Verč

Slika

7. januarja leta 1893 je na Dunaju umrl znameniti fizik Jožef Stefan, po katerem nosi ime naš Institut. Rodil se je 24. marca 1835 v Šentpetru pri Celovcu v času avstrijskega cesarstva. V njegov spomin na Institutu organiziramo Dneve Jožefa Stefana, in sicer v tednu, ki zajema 24. marec. Jožef Stefan je bil eden od največjih slovenskih raziskovalcev vseh časov. Za dosežke ga je odlikoval cesar, kar mu je prineslo pravico do plemiškega naslova, ki pa je ni izkoristil. Postal je najmlajši redni profesor v tedanji državi. Leta 1865 je začel načelovati fizikalnemu inštitutu, bil je redni član avstrijske Cesarske akademije znanosti ter prvi predsednik avstrijskega elektrotehniškega društva. V letih 1876 in 1877 je bil tudi rektor Univerze na Dunaju.

Slika

Raziskovalci UL FMF, UL MF in Instituta "Jožef Stefan" Simon Čopar, Žiga Kos, Tadej Emeršič in Uroš Tkalec poročajo o do zdaj neraziskanih dinamičnih kiralnih stanjih, ki se vzpostavijo z natančno regulacijo pretoka homogenih nematikov v mikrofluidičnih kanalčkih. Avtorji pojasnijo mehanizem faznih prehodov med topološko različnimi stanji tlačno gnanega tekočega kristala s fenomenološkim modelom, ki temelji na anizotropiji elastičnih konstant in ustrezno dopolni fazni diagram vseh opaženih hidrodinamskih stanj. Rezultati obetajo uporabo teh konceptov v liotropnih in aktivnih tekočinah z nematskim redom. Raziskava je objavljena v ugledni reviji Nature Communications.

Slika

Raziskovalci Simon Čopar, Jure Aplinc, Žiga Kos, Slobodan Žumer in Miha Ravnik z Oddelka za fiziko FMF UL in Odseka za fiziko trdnih snovi IJS so kot prvi uspeli raziskati topologijo tridimenzionalne aktivne nematske turbulence v sferični ograditvi. Z mezoskopskim pristopom so numerično modelirali dinamiko aktivnih nematikov - praviloma bioloških kompleksnih tekočin, kjer se gradniki sami poganjajo z energijo prejeto iz okolice- . Kompleksno kaotično dinamiko aktivne turbulence so opisali s topološkimi dogodki, katerim so podvrženi defekti, ki nastajajo v taki snovi. Predstavili so tudi z defekti posredovano sklopitev površinske in volumske dinamike. Delo, objavljeno v reviji Physical Review X, je pomemben prispevek k razumevanju hitro se razvijajočega področja aktivnih mehkih snovi.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike