V001 / IJS

Sana Saeed z Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" je na poletni šoli CAMD 2026, ki je potekala od 16. do 21. avgusta 2026, prejela nagrado za najboljši poster. Na posterju z naslovom »Ab-initio and STM Investigation of the Nd₂Fe₁₄B Surface« je predstavila kombinirano eksperimentalno in računsko raziskavo površine (001) neodim–železo–borovega materiala, ki je pomemben za izdelavo visokozmogljivih trajnih magnetov. Z uporabo vrstične tunelske mikroskopije, nizkoenergijske elektronske difrakcije in simulacij na osnovi teorije gostotnega funkcionala so raziskovalci odkrili urejeno rekonstrukcijo površine s periodičnostjo 12,41 Å. Ujemanje med eksperimentalnimi in simuliranimi STM-posnetki je potrdilo model rekonstruirane površine, bogate z neodimom. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z raziskovalci z Inštituta Jean Lamour v Nancyju v Franciji. Nagrada je priznanje znanstveni kakovosti, relevantnosti in predstavitvi raziskave ter prispeva k večji mednarodni prepoznavnosti raziskav materialov, ki potekajo na Institutu "Jožef Stefan".

28. avgusta 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskal minister za finance mag. Andrej Šircelj. V uvodnem pogovoru mu je direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, pridružili sta se mu tudi pomočnica direktorja dr. Romana Jordan in namestnica predsednika Upravnega odbora prof. dr. Ingrid Milošev, predstavil interdisciplinarno delovanje inštituta, v katerem so v ospredju energija, umetna inteligenca in digitalizacija ter družbena odpornost. V nadaljevanju so se dotaknili tudi predloga naslednjega dolgoročnega proračuna Evropske unije za obdobje 2028–2034, direktor Cizelj pa je izpostavil ključna izziva za delovanje in razvoj inštituta: sledenje hitrim in administrativno zahtevnim zakonodajnim spremembam ter Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki omogoča vsebinsko, ne pa tudi poslovne in kadrovske avtonomije. Minister Šircelj je poudaril pomen nadaljnje debirokratizacije ter poenostavitve postopkov, saj bi s tem raziskovalcem in raziskovalnim ustanovam omogočili, da več časa in sredstev namenijo raziskovalnemu delu, razvoju in inovacijam.

Delegacija desetih predstavnikov Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom direktorja prof. dr. Leona Cizlja se je 25. avgusta 2026 v CERN-u srečala z nekaterimi od najvišjih predstavnikov CERN-a. Dr. Oliver Brüning, direktor za pospeševalnike in tehnologijo, je predstavil CERN in njegove dejavnosti, sledila je predstavitev aktivnosti IJS, ki so s temi dejavnostmi povezane. Dr. Ursula Bassler, direktorica za odnose z deležniki, je IJS povabila k sodelovanju v pobudi o pilotni izvedbi spletnega ‘webinarja’ na temo sodelovanja med CERN-om in IJS na različnih znanstvenih in strokovnih področjih. Srečanje je izpostavilo pomembno dejstvo, da so kompetence mnogih odsekov IJS komplementarne potrebam CERN-a in doslej v tem sodelovanju niso bile izkoriščene. Prav to je potrdil tudi ogled oddelka CERN IT, na katerem sta CERN in IJS identificirala nekaj možnih področij sodelovanja tudi na področju umetne inteligence. V tehničnem delu programa sta si delegaciji ogledali sinhrociklotron, obiskovalni center ATLAS na točki LHC Point 1 podzemno eksperimentalno območje ATLAS.

Institut "Jožef Stefan" je kot vodilni partner na javnem razpisu JR RR PROGRAMI (TRL 3–6) pridobil program SMARTFACT, ki povezuje 17 raziskovalnih in industrijskih partnerjev pri razvoju učinkovitejše, prilagodljivejše in trajnostne proizvodnje. Raziskovalne skupine, sistemski integratorji in končni uporabniki bodo rešitve razvijali in preverjali v realnih industrijskih okoljih. Program obsega štiri vsebinske stebre: vodenje procesov z umetno inteligenco, robotiko prihodnosti, lasersko procesiranje za elektroniko ter plazemske tehnologije. Razvoj bo potekal od industrijskih raziskav na ravneh TRL 3–4 do prototipov in demonstracij na ravneh TRL 5–6. Med načrtovanimi rezultati so samoučljivi sistemi za spremljanje proizvodnje, energetsko učinkovito planiranje, avtomatizirana kontrola kakovosti z računalniškim vidom, prilagodljivi robotski sistemi, napredna laserska obdelava ter termokromni senzorji. SMARTFACT bo prispeval k večji produktivnosti, kakovosti, energetski učinkovitosti in konkurenčnosti slovenske industrije.

Včasih imajo naše raziskave odmev tudi v mednarodnem tisku. Angleški časnik The Guardian je že tretje leto organiziral tekmovanje za nevretenčarja leta, s katerim so želeli izpostaviti pomen teh pogosto spregledanih živali, ki pa v svojih ekosistemih igrajo ključne vloge. Letos je imelo tekmovanje tudi slovensko-južnoameriški pridih. Dr. Anton Gradišek, sodelavec Odsekov za inteligentne sisteme in za fiziko trdne snovi, je nominiral ogroženo vrsto čmrlja Bombus dahlbomii, ki živi v Patagoniji, v Argentini in Čilu, in velja za največjo vrsto čmrlja na svetu. Gradišek in sodelavci že več let sodelujejo v mednarodnem konzorciju, kjer razvijajo nove metode spremljanja čmrljev s pomočjo bioakustike, konkretneje z analizo zvočnih posnetkov z metodami umetne inteligence. Kot je bilo zapisano v nominaciji, so čmrlji »pande sveta žuželk« in maskote za ohranjanje biodiverzitete. Izmed več kot 1.300 nominacij se je čmrlj uvrstil med deset finalistov in na koncu na tesno zasedel drugo mesto. Velika raziskava velikega črmlja z velikim mednarodnim odmevom.

Dr. Jelena Vesić z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" je bila povabljena v odbor Oddelka za jedrsko fiziko Evropskega fizikalnega združenja (EPS-NPD). S tem je postala prva predstavnica Slovenije v tem evropskem strokovnem telesu, kar predstavlja pomembno priznanje njenemu raziskovalnemu delu ter krepi zastopanost slovenske jedrske fizike v evropskem prostoru. Odbor EPS-NPD povezuje raziskovalke in raziskovalce s področja jedrske fizike iz različnih evropskih držav ter sodeluje pri organizaciji pomembnih znanstvenih konferenc, podeljevanju nagrad in pripravi strokovnih stališč s področja jedrske fizike. Raziskovalno delo dr. Vesić je usmerjeno predvsem v eksperimentalno jedrsko strukturo, jedrsko astrofiziko in jedrsko instrumentacijo. Na IJS vodi tudi sodelovanje z mednarodnim raziskovalnim centrom GSI/FAIR v Darmstadtu. Članstvo v odboru bo omogočilo še tesnejše povezovanje slovenske raziskovalne skupnosti z evropskimi pobudami ter sodelovanje pri prihodnjih usmeritvah razvoja jedrske fizike.