Raziskovalci Abdur Rehman Anwar, dr. Maruša Mur in doc. dr. Matjaž Humar z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta »Jožef Stefan« so s sodelavci iz Aristotle University of Thessaloniki v Grčiji razvili mikrolaserje, v celoti sestavljene iz užitnih snovi. Pokazali so, da jih je mogoče uporabiti kot črtne kode za označevanje živil ali kot senzorje/ indikatorje parametrov, ključnih za kakovost in varnost hrane. Z osvetlitvijo živila, ki vsebuje užitne mikrolaserje, z laserskim pulzom, in z meritvijo spektra izsevane svetlobe, je mogoče ne-invazivno izmeriti pH ali koncentracijo sladkorja v živilu, ugotoviti, ali je bil izdelek izpostavljen previsoki temperaturi, ali pa prebrati zakodirano informacijo o izvoru ali datumu pridelave. Užitne mikrolaserje je mogoče vstaviti v samo živilo in tako v sam izdelek zakodirati željeno informacijo, kar zmanjšuje možnost zlorab. Raziskava o užitnih mikrolaserjih, ki bi lahko prinesla velik napredek pri sledljivosti in varnosti hrane, je bila objavljena v reviji Advanced Optical Materials. Članek je požel veliko zanimanja, o njem so poročali Science, Phys.org, Gizmodo in drugi.

Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Lek so podpisali sporazum o sodelovanju, s katerim krepijo strateško partnerstvo za pospešen prenos znanstvenih dognanj v prakso in razvoj inovativnih rešitev za bolnike. Slavnostni podpis sta pospremila predavanje Nobelovega nagrajenca sira Paula Nursa in okrogla miza o pomenu sodelovanja med znanstvenoraziskovalnim okoljem in gospodarstvom. »IJS je dolgoletni partner družbe Lek in skupaj smo ustvarili veliko uspešnih zgodb. V prihodnje si želimo še tesneje sodelovati in z znanjem in vrhunsko raziskovalno opremo še odločneje prispevati h ključnim raziskovalno-razvojnim projektom Leka. Podpis memoranduma razumem kot zavezo, da znanstvenoraziskovalni potencial s skupnimi močmi oplemenitimo do prebojnih inovacij, ki so gonilo razvoja Slovenije in družbe nasploh,« je povedal prof. dr. Leon Cizelj, v. d. direktorja IJS. Dogodka so se z IJS udeležili še nekdanji in sedanji predsednik ZS Boris Turk in Denis Arčon ter predstavniki raziskovalcev in Službe za povezovanje z gospodarstvom.

Raziskovalci z Univerze v Leedsu in Instituta "Jožef Stefan" so predstavili nove kovinsko-organske strukture za magnetno shranjevanja podatkov z minimalnim energijskim vložkom. V študiji, objavljeni v ugledni reviji Advanced Materials, so pokazali reorientacijski magnetni prehod pod vplivom molekularnih stikov s feromagnetnimi filmi. S spreminjanjem debeline feromagneta ali izbiro molekularnega prekrivnega sloja (C60 in različni ftalocianini) je temperaturo prehoda mogoče nastavljati v okolici sobne temperature. V bližini temperature prehoda je mogoče smer magnetizacije enostavno preklopiti z majhnim energijskim vložkom, bodisi z električnim tokom ali optično, s femtosekundnim laserskim sunkom. Rezultati nakazujejo uporabo v tehnologijah magnetnega zapisovanja s toplotno asistenco (heat-assisted magnetic recording). Raziskave ultrahitrega preklapljana s kratkimi optičnimi sunki sta izvedla mladi raziskovalec Jaka Strohsack in doc. dr. Tomaž Mertelj z Odseka za kompleksne snovi na Institutu "Jožef Stefan".

Doc. dr. Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je nedavno objavil članek v reviji Physical Review Letters skupaj s sodelavci iz Velike Britanije, Švice, Norveške, Nemčije, Kanade in Japonske. V članku so razkrili prej spregledano, »skrito« vlogo lokalne kiralne anizotropije v centrosimetričnih topoloških magnetih. Natančneje, odkrili so, da lokalna kiralna anizotropija pomaga stabilizirati skirmione in pare meron–antimeron (različne vrste topoloških spinskih tekstur) v Gd2PdSi3, kljub temu da je material simetričen pod inverzijo prostora, kar prepoveduje kakršnokoli globalno kiralnost. V raziskavi so kombinirali atomistične simulacije magnetne ureditve z meritvami resonančnega sipanja polariziranih rentgenskih žarkov na Gd2PdSi3 na elektronskih pospeševalnikih Diamond v Veliki Britaniji in PETRA III, DESY v Nemčiji. Odkritje predstavlja pomemben korak k razumevanju centrosimetričnih topoloških magnetov in močno razširi možnosti za stabilizacijo topoloških spinskih tekstur v visoko simetričnih materialih.

Prof. dr. Nada Lavrač z Odseka za tehnologije znanja Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavcem in direktorjem podjetja Termida d. o. o. prof. dr. Bojanom Cestnikom in izr. prof. dr. Andrejem Kastrinom z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri založbi Springer izdala monografijo Bisociativno odkrivanje na podlagi literature. Monografija predstavlja področje odkrivanja znanja na podlagi literature (LBD), uvodoma z razlago osnovnih načel in tehnik LBD, nato pa s podrobno predstavitvijo bisociativnih tehnik LBD in aplikacij, ki so jih razvili avtorji. LBD je proces odkrivanja novega znanja z analizo in povezovanjem informacij z različnih virov informacij, vključno s pokrivanjem besedil, relacijskih podatkov, omrežij in ontologij. Delo je namenjeno raziskovalcem, študentom in strokovnjakom s področja računalništva, podatkovnih znanosti, podatkovnega in tekstovnega rudarjenja ter semantičnih tehnologij. Monografijo odlikuje odprti znanstveni pristop z vajami v Pythonu, ki omogoča ponovno uporabo kode in ponovljivost eksperimentov.

Sodelavca Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Simon Čopar in prof. dr. Uroš Tkalec sta v sodelovanju z raziskovalci na ameriških univerzah poročala o spinski urejenosti topoloških defektov v ograjenem nematskem tekočem kristalu, ki se vzpostavi pod tanko plastjo vode. Strižne sile na meji med tekočim kristalom in vodo povzročijo reorientacijo elastičnih dipolov v smeri premikov na površini in s tem shranjevanje informacij o zunanjih dražljajih. Tako v nematiku nastanejo urejene domenske strukture, podobne tistim, ki se na različnih prostorskih skalah pojavljajo v sistemih s polarnim redom, na primer v feromagnetih, aktivni snovi in metamaterialih. Gre za prvo tovrstvo rabo sicer običajnega tekočega kristala, kjer urejenost direktorskega polja nadzorovano spreminjamo z mehanskimi pomiki na odprti površini, konfiguracije defektov pa razberemo s polarizacijskim optičnim mikroskopom. Raziskava, ki obeta nove možnosti zaznavanja dinamike v mikrofluidnem okolju, je objavljena v reviji Nature Physics.