30. septembra 2025 je Institut "Jožef Stefan" gostil letni sestanek projekta Gravitacija - Nanostrukturirani hibridni polprevodniški materiali in naprave. V enem prvih projektov ARIS iz sheme Gravitacija Institut "Jožef Stefan" sodeluje z Univerzo v Novi Gorici, ki je prevzela vlogo koordinatorja, Fakulteto za elektrotehniko in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Kemijskim inštitutom. Na sestanku je sodelovalo 40 raziskovalk in raziskovalcev, ki so si izmenjali izkušnje in predstavili odlične rezultate prvega leta projekta. Rezultati med drugim vključujejo razvoj tandemskih sončnih celic na osnovi perovskitov, senzorjev električnega polja, funkcionaliziranih polprevodnih nanomaterialov, specializiranih optičnih vlaken in čipov. V ta namen na odsekih za sintezo materialov, za fizikalno in organsko kemijo in kompleksne snovi sodelujejo pri eksperimentalnem razvoju in karakterizaciji tri- in dvodimenzionalnih polprevodniških struktur, podprtim z računskim modeliranjem. |
Na letošnjem 57. Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju, ki je potekal od 17. do 21. septembra 2025, je »Stičišče znanosti in gospodarstva«, ki deluje v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije in ga vodi g. Janez Škrlec, predstavilo več kot 50 inovacij s področja visokih tehnologij in novih poslovnih modelov. Institut "Jožef Stefan" je sodeloval z naslednjimi inovacijami: digitalno mikrofluidno toplotno stikalo za magnetokalorično hlajenje, elektrokemijski senzorji za zaznavanje onesnaževal v okolju, visoko-temperaturni sistem peči za električno in termoelektrično karakterizacijo materialov v kontrolirani atmosferi, hladno sintrani materiali, kalorični materiali, sistem za nanašanje trdnih delcev v curku aerosola, gorivne celice s trdnim oksidnim elektrolitom (SOC) in naprava Aerodrops za selektivno detekcijo respiratornih kapljic. Celjski sejem je najuspešnejšim podelil sejemska priznanja: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je prejelo posebno priznanje za predstavitev visokotehnoloških inovacij, med katerimi je tudi inovacija Instituta "Jožef Stefan". |
Natančno zaznavanje nizkih koncentracij hlapnih organskih spojin predstavlja znaten napredek v bodočih medicinskih, varnostnih in okoljskih aplikacijah. V nedavno objavljenem članku v Nature Communications so doc. dr. Aleksander Matavž z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in sodelavci z belgijske univerze KU Leuven rešili izziv tako, da so v senzor plina uvedli kinetično selektivnost, ki je dosegljiva v nanoporoznih kristalih. Razviti senzorji zaznajo difuzijske lastnosti adsorbiranih plinov, ki se lahko razlikujejo za več velikostnih redov celo pri zelo podobnih spojinah. Posledično je mogoče z enim samim kinetičnim senzorjem natančno razločiti in kvantificirati pline pri izredno nizkih koncentracijah, tudi v mešanicah z visoko vlažnostjo, in s tem preseči zmogljivost najnaprednejšega komercialnega elektronskega nosu. Za posebno strukturo senzorja je bila vložena patentna prijava. Poleg aplikativnega in tržnega potenciala razvita metoda predstavljaja močno orodje za študij difuzije v tankih plasteh v širokem koncentracijskem in temperaturnem območju. |
Raziskovalci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" so razvili hitro mikroplazemsko metodo za izdelavo plazmonskih metasurfac z gosto razporejenimi elektromagnetnimi žarišči. Struktura temelji na navpično poravnanih Cu₂O/CuO nanoslojih, okrašenih s srebrovimi nanodelci, brez uporabe litografije. Takšna podlaga omogoča površinsko ojačani Ramanski razpršek z detekcijskimi mejami v nizkem nanomolarnem območju, kar omogoča hitro prepoznavanje eksplozivov, kot sta tetryl in HMX. Metoda presega številne komercialne senzorje tako po občutljivosti kot po ponovljivosti ter razkriva lasersko odvisne vibracijske premike, ki opredeljujejo nanostrukturo in so dragoceni za strojno učenje. Ker je plazemska obdelava kratkotrajna in hkrati skalabilna, tehnika odpira pot kompaktnim napravam »lab-on-chip«. Te bi lahko zaznavale sledove eksplozivov in nevarnih kemikalij na terenu ter nudile robustna, prenosna, podatkovno vodena orodja za mejno varnost, forenzične preiskave in okoljsko spremljanje. Raziskava je bila objavljena v reviji Small. |
Prof. dr. Leon Cizelj, direktor Instituta "Jožef Stefan", je prejel prestižno nagrado Evropskega jedrskega združenja (ENS) Jan Runemark Award za izjemen doprinos k razvoju dela mlade generacije na področju jedrske energije za leto 2024. Priznanju daje pomen dejstvo, da je bil dr. Cizelj predlagan prav s strani Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS). Komisija je odločitev sprejela zaradi njegovega izjemnega delovanja v evropskih projektih ENEN, ENEN+ in ENEN2Plus, kjer si je prizadeval za krepitev izobraževanja, mobilnosti in mreženja mladih strokovnjakov. Kot član DJS že vrsto let nesebično podpira tudi Mrežo mlade generacije DJS. Nagrado, ki nosi ime po pionirju in pobudniku dela z mladimi jedrskimi strokovnjaki, prejmejo posamezniki, ki s svojim delom in zgledom odpirajo priložnosti mlajšim generacijam, jih povezujejo in spodbujajo k aktivni vlogi v mednarodnem prostoru. Slavnostna podelitev je potekala 15. septembra 2025 na Dunaju ob praznovanju 50-letnice Evropskega jedrskega združenja ENS. |
Institut "Jožef Stefan" je s projektom Načrt za enakost spolov zmagal v izboru HR&M projekt leta v kategoriji »javni sektor«, ki je eno vidnejših priznanj s področja HR v Sloveniji. Institut "Jožef Stefan" je v kategoriji javni sector premagal npr. Univerzitetni klinični center Ljubljana in Ministrstvo za javno upravo. Nagrade so podelili 16. septembra 2025 na HR&M festivalu. Načrt za enakost spolov je 20. oktobra 2022 uradno sprejel Znanstveni svet Instituta "Jožef Stefan", njegove avtorice pa so dr. Romana Jordan, prof. dr. Borka Jerman Blažič, doc. dr. Ita Junkar, prof. dr. Spomenka Kobe, prof. dr. Barbara Malič, prof. dr. Ingrid Milošev, prof. dr. Dunja Mladenić, Alma Mehle, prof. dr. Maja Remškar, dr. Melita Tramšek in dr. Vida Vukašinović. Načrt predstavlja celovit pristop k spodbujanju enakih možnosti, vključevanja ter uravnoteženega sodelovanja zaposlenih ne glede na spol. Nagrado sta prevzeli ena od avtoric Načrta za enakost spolov dr. Vida Vukasinović in v. d. vodje Kadrovske službe na Institutu "Jožef Stefan" Manuela Pergar. Iskreno čestitamo! |
|
|
