V001 / IJS

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) je Odseku za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" te dni izdala dovoljenje za začasno uporabo novega tandemskega ionskega pospeševalnika Tandetron. Tako bodo sodelavke in sodelavci že v prvi polovici januarja 2026 predvidoma spustili ionske žarke v pospeševalnik in začeli s testnim obratovanjem. V pospeševalniku bo ione elektrostatsko pospeševal usmernik z napetostjo do tri milijone voltov, kar pomeni 50‑odstotno povečanje napetosti v primerjavi z obstoječim sistemom. Raziskovalkam in raziskovalcem se s to pridobitvijo odpirajo čisto nova področja raziskav. Novi pospeševalnik Tandentron je tako še ena od pridobitev, uspehov in dosežkov Instituta "Jožef Stefan", ki napoveduje še boljše in uspešnejše delo v prihodnje. Želimo vam vrhunsko 2026!

Generalna skupščina EUROfusion je kot enega izmed 18 podprla projekt Enabling Research z naslovom »Naslednja generacija kompozitov na osnovi volframa: razvoj naprednih materialov za prihodnje fuzijske reaktorje«, ki ga koordinira dr. Petra Jenuš Belec z Instituta "Jožef Stefan". Projekt obravnava enega ključnih izzivov prihodnjih fuzijskih elektrarn: razvoj naprednih materialov za termično najbolj izpostavljene komponente fuzijskega reaktorja. Na osnovi nedavnega napredka pri kompozitih W–W₂C, kjer in situ nastali delci divolframovega karbida stabilizirajo mikrostrukturo z zadrževanjem mej zrn, je glavni cilj projekta razvoj anizotropnih kompozitov W–W₂C s kombinacijo nadzorovane plastične deformacije in ciljno prilagojene ojačitve z W₂C. Slednje bo izboljšalo termično stabilnost, mehanske lastnosti in odziv kompozitov v ekstremnih pogojih, značilnih za fuzijo. Projekt združuje dopolnjujoče se znanje vodilnih evropskih partnerjev iz Slovenije, Španije in Nemčije ter krepi usklajena evropska prizadevanja za razvoj robustnih materialov za fuzijsko energijo.

Na strokovni misiji za pripravo novega Ekonomskega pregleda za Slovenijo je bila delegacija OECD, ki se je med 8. in 12. decembrom 2025 srečala s predstavniki ministrstev in s predstavniki različnih agencij in drugih organizaciji. Ker bo v letu 2025 Ekonomski pregled vseboval tudi posebno poglavje o umetni inteligenci, ki se nanaša na nacionalno AI strategijo, raziskovalno infrastrukturo, veščine, regulacijo in uporabo AI v gospodarstvu ter javnem sektorju, sta predstavnika OECD Jan Stráský in Martin Borowiecki skupaj s Petrom Ješovnikom in Jano Poljak z Ministrstva za finance obiskala tudi Institut "Jožef Stefan". Predstavniki E odsekov Instituta pod vodstvom Marka Grobelnika so predstavili delo in napore IJS na prednostnih področjih AI raziskav, prenosa znanja v gospodarstvo, dostopa do podatkov, AI infrastrukture in uvajanje AI v podjetjih. Predstavnice in predstavniki IJS so potrdili osrednjo vlogo pri razvoju in raziskavah umetne inteligence v Sloveniji in verjetno bo IJS obiskala tudi misija na višji ravni v marcu prihodnje leto.

V Sloveniji je bila na obisku delegacija Parlamentarne skupine prijateljstva Alžirija-Slovenija alžirske Narodne skupščine. Delegacijo pod vodstvom Marie Amraoui je spremljala veleposlanica Ljudske demokratične republike Alžirije v Sloveniji Sabrina Kaci-Bey. Med številnimi obiski podjetij in ministrstev si je alžirska stran v misli po krepitvi sodelovanja med državama tudi na področju umetne inteligence in visokih tehnologij želela obiskati Institut "Jožef Stefan". Uvodoma jih je sprejel direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj, ki je predstavil delovanje, interdisciplinarnost in mednarodno umeščenost inštituta. V nadaljevanju pa so si gostje ogledali tudi Odsek za sisteme in vodenje pod vodstvom dr. Gregorja Dolanca ter predstavitev področja vodikovih tehnologij. Dr. Dolanc je predstavil novo pilotno napravo Hyper, ki je bila skupaj s Kemijskim inštitutom v okviru projekta EU Horizon Europe zasnovana prav za prikaz tehnologije proizvodnje vodikovega peroksida z uporabo električne energije iz obnovljivih virov.

Sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Denis Golež je s projektom »Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne kariere. Dr. Golež je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt pridobil 2 milijona evrov. Osrednja ideja je razviti novo orodje za sistematično iskanje stabilnih kvantnih stanj, ki bi bila brez zunanjega poganjanja nestabilna. »V projektu želimo ustvariti nekakšen zemljevid, ki bi nas vodil do novih kandidatov takšnih stanj. Teoretične napovedi bomo preverjali na kvantnih materialih in simulatorjih s potencialom za nove kvantne tehnologije, kot so zelo hitra elektronska stikala, alternative laserjem ali kvantni spomin,« razloži dr. Denis Golež. Za Institut "Jožef Stefan" je to skupno štirinajsti ERC projekt in ob treh projektih za presojo inovacijskega potenciala skupno enajsti raziskovalni ERC projekt. Dr. Golež bo projekt vodil na gostiteljski ustanovi Institutu "Jožef Stefan" in v partnerstvu z UL FMF.

Institut "Jožef Stefan" je skupaj z Nuklearno elektrarno Krško (NEK) sodeloval pri vaji kibernetske varnosti KiVA2025, ki jo je 3. decembra 2025 izvedla Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Vaja je preverjala pripravljenost jedrskega sektorja na kibernetske incidente ter usklajenost odzivanja med ključnimi institucijami. Letošnja vaja KiVA2025 je bila zasnovana kot teoretična vaja, namenjena preverjanju odločanja, koordinacije in komunikacije med deležniki. Vaja je omogočila celovito oceno pripravljenosti in usklajenosti delovanja v primeru kibernetskega incidenta, ki zahteva hiter, zanesljiv in učinkovit odziv. Kot vadbenci so v dveh skupinah sodelovali predstavniki NEK in IJS, ki v vsakodnevnem delu zagotavljajo visoko raven kibernetske varnosti v jedrskem sektorju. Ta sestava je predstavljala dragoceno in redko priložnost za izmenjavo znanj ter pogledov na kibernetsko varnost z obeh vidikov. Z uspešno izvedbo vaje KiVA2025 je Slovenija ponovno potrdila zavezanost k stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v jedrskih in sevalnih objektih ter h krepitvi sodelovanja med relevantnimi institucijami.