Sodelavec Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Denis Golež je s projektom »Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih« uspel na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za utrditev samostojne raziskovalne kariere (ERC Consolidator Grant 2025). Dr. Golež je evropsko komisijo navdušil s svojim inovativnim znanstvenim predlogom in za svoj petletni projekt pridobil 2 milijona evrov. Osrednja ideja je razviti novo orodje za sistematično iskanje stabilnih kvantnih stanj, ki bi bila brez zunanjega poganjanja nestabilna. »V projektu želimo ustvariti nekakšen zemljevid, ki bi nas vodil do novih kandidatov takšnih stanj. Teoretične napovedi bomo preverjali na kvantnih materialih in simulatorjih s potencialom za nove kvantne tehnologije, kot so zelo hitra elektronska stikala, alternative laserjem ali kvantni spomin,« razloži dr. Denis Golež. Za Institut "Jožef Stefan" je to skupno enajsti raziskovalni ERC projekt. Dr. Golež bo projekt vodil na gostiteljski ustanovi Institutu "Jožef Stefan" in v partnerstvu s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Institut "Jožef Stefan" je skupaj z Nuklearno elektrarno Krško (NEK) sodeloval pri vaji kibernetske varnosti KiVA2025, ki jo je 3. decembra 2025 izvedla Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost. Vaja je preverjala pripravljenost jedrskega sektorja na kibernetske incidente ter usklajenost odzivanja med ključnimi institucijami. Letošnja vaja KiVA2025 je bila zasnovana kot teoretična vaja, namenjena preverjanju odločanja, koordinacije in komunikacije med deležniki. Vaja je omogočila celovito oceno pripravljenosti in usklajenosti delovanja v primeru kibernetskega incidenta, ki zahteva hiter, zanesljiv in učinkovit odziv. Kot vadbenci so v dveh skupinah sodelovali predstavniki NEK in IJS, ki v vsakodnevnem delu zagotavljajo visoko raven kibernetske varnosti v jedrskem sektorju. Ta sestava je predstavljala dragoceno in redko priložnost za izmenjavo znanj ter pogledov na kibernetsko varnost z obeh vidikov. Z uspešno izvedbo vaje KiVA2025 je Slovenija ponovno potrdila zavezanost k stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v jedrskih in sevalnih objektih ter h krepitvi sodelovanja med relevantnimi institucijami.

V zadnjih mesecih leta 2025 poteka nadgradnja osrednje komponente Tandemskega ionskega pospeševalnika Tandetron, ki je srce infrastrukturnega raziskovalnega Mikroanalitskega centra v okviru Infrastrukturnega programa Instituta "Jožef Stefan". Priprave za nadgradnjo so bile temeljite in so potekale zadnjih nekaj mesecev, po montaži pa bo ione elektrostatsko pospeševal usmernik z napetostjo do tri milijone voltov. To pomeni 50‑odstotno povečanje napetosti v primerjavi z obstoječim sistemom ter odpira raziskovalcem čisto nova področja raziskav. Tandemski ionski pospeševalnik Tandetron je edini raziskovalni pospeševalnik v državi, od leta 1997 je domačim in tujim raziskovalcem omogočal stabilno znanstveno okolje, kar je privedlo do vrhunskih rezultatov in objav. Pospeševalnik je vpet tudi v številne mednarodne konzorcije. Po izjemno uspešnem 28‑letnem delovanju prenova poteka po načrtu, ekipa dobavitelja HVEE z Nizozemske tesno sodeluje z domačimi strokovnjaki. Ionski žarek na nadgrajenem pospeševalniku bo predvidoma raziskovalcem na voljo v začetku leta 2026.

Sodelavec Odseka za inteligentne sisteme in Odseka za fiziko trdne snovi dr. Anton Gradišek je pri založbi Beletrina izdal knjigo Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah. Gradišek je zbral zgodbe o petdesetih posameznicah in posameznikih, ki so kot znanstveniki, pionirji, izumitelji ali raziskovalci vsak na svoj način zaznamovali zgodovino znanosti v Sloveniji. Knjiga je zasnovana na podlagi kolumen, ki jih je Gradišek več let pisal za Novice IJS, v knjigi pa jih je razširil, posodobil, dodal nove zgodbe ter jih povezal z vmesnimi poglavji. Ta govorijo o šolstvu na Slovenskem skozi zgodovino, o pomenu rudnika v Idriji, o razvijajoči se vlogi žensk v znanosti in o začetku univerzitetnega izobraževanja pri nas. »Začel sem z Žigo Zoisom, ker je številka ravno sovpadala s podelitvojo Zoisovih nagrad, nadaljeval z Jožefom Stefanom, potem je pa šlo pogosto čisto po navdihu. O marsikom so že pisali drugi avtorji, tako da sem imel pogosto odlične vire. Nekajkrat pa sem se podal raziskovat tudi primarne vire, denimo v Arhiv Republike Slovenije,« je povedal Gradišek. Izdajo knjige so podprli IJS ter več slovenskih institutov in univerz.

Doc. dr. Denis Golež z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavci z Japonske, Nemčije in Švice v Review of Modern Physics objavil pregled sodobnih spoznanj, kako lahko z laserskimi pulzi preoblikujemo kvantna stanja v materialih z izjemno močnimi elektronskimi interakcijami. Mottovi izolatorji so zaradi svojih presenetljivih lastnosti – od kvantnega magnetizma do visokotemperaturne superprevodnosti – že dolgo v središču znanstvene radovednosti. Najnovejši pregled se osredotoča na nedavni teoretični napredek, identificira relevantne osnovne koncepte in jih povezuje z eksperimentalnimi opazovanji ter razkriva, kako lahko Mottove izolatorje z močnimi električnimi polji in ultrahitro svetlobo potisnemo iz ravnovesja ter ustvarimo netermična urejena kvantna stanja ali samo spodbudimo hitro termalizacijo (glej sliko). Članek povzema ključne eksperimente, teoretična orodja in poti, ki vodijo do metastabilnih kvantnih ureditev – od elektronskih do spinskih in orbitalnih. Gre za vpogled v svet, kjer močna svetloba na ultrakratkih časovnih lestvicah odpira vrata povsem novim fazam snovi.

17. novembra 2025 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala predstavitev Slovenske tovarne umetne inteligence (SLAIF) za gospodarstvo s poudarki, kako lahko novi projekt na področju umetne inteligence podpira razvoj, inovacije in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Več kot 150 predstavnikov slovenskih podjetij je dobilo informacije, kako SLAIF povezuje ključne akterje, od industrije do raziskovalnih ustanov, ter kako bo novi superračunalniški sistem, ki nastaja v naprednem podatkovnem centru Arnesa, omogočil razvoj naprednih rešitev umetne inteligence: spodbujanje razvoja, testiranja in uvajanja rešitev UI v gospodarstvu, raziskavah in izobraževanju, dostop do superračunalniških kapacitet in orodij za podjetja, znanost in javni sektor ter programi izobraževanja in usposabljanja novih strokovnjakov, ki bodo vodili slovensko umetno inteligenco. Dogodek je izpostavil pomen poznavanja prihajajočih aktivnosti in povezovanja znanja in industrije za okolje prihodnosti, kjer lahko umetna inteligenca postane gonilo inovacij, konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega gospodarstva.