Na Institutu "Jožef Stefan" smo močno vpeti v Evropski raziskovalni prostor (ERA), saj izvajamo številne projekte različnih evropskih programov. Najmočneje smo vpeti v program Obzorje Evropa, v katerem trenutno izvajamo preko 100 projektov s skupnim proračunom preko 37 milijonov eur. Ker želimo vsaj tako uspešno sodelovati tudi v naslednjem okvirnem programu (10. okvirni program - 10OP), smo v široki razpravi oblikovali Mnenje IJS o 10OP, ki ga je formalno sprejel Znanstveni svet IJS na svoji junijski seji. V tem trenutku se oblikujejo smernice za oblikovanje 10OP, na katere vplivajo stališča držav članic, združenj in deležnikov, kakršen je tudi Institut "Jožef Stefan". Z vidika potreb raziskovalne skupnosti in spodbujanja inovacij smo oblikovali priporočila na naslednjih ključnih področjih: proračun, mednarodno sodelovanje, struktura, odprta znanost, raziskovalna in tehnološka infrastruktura, širitev, misije, vrednotenje in upravljanje projektov. Več na spletni strani Mednarodno sodelovanje.

Zaradi tehnološkega napredka in povezovanja eksperimentov z vse bolj izpopolnjenimi numeričnimi simulacijami je topološka biološka in mehka snov živahno raziskovalno področje, ki privablja znanstvenike z različnih področij. Vendar so zaradi visoke stopnje specializacije sodobne znanosti številni rezultati ostali omejeni na posamezna področja, različni žargoni pa raziskovalcem otežujejo izmenjavo idej in sodelovanje pri oblikovanju celovitega pogleda na raznolike pojave. Prav to pa je bila zadostna spodbuda za evropsko COST grupacijo EUTOPIA, da je pripravila obsežen pregledni članek o topoloških efektih pri organizaciji DNK in genoma do spletenih proteinov, polimernih materialov, tekočih kristalov in teoretične fizike. Doc. dr. Simon Čopar, prof. dr. Miha Ravnik, prof. dr. Primož Ziherl in prof. dr. Slobodan Žumer, sodelavci Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, so skupaj s sodelavci iz skupine EUTOPIA v reviji Physics Reports objavili obsežen pregledni članek Topology in soft and biological matter.

V letošnjem letu Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana obeležuje 20. obletnico svojega delovanja. MPŠ je bila ustanovljena leta 2004 kot neodvisna visokošolska ustanova. Pobudo za ustanovitev MPŠ je dal Institut "Jožef Stefan", močno so jo podprla tudi podjetja, kot so Gorenje, Kolektor, Alpacem ter mednarodna mreža sodelujočih univerz in raziskovalnih inštitutov iz Evropske unije, ZDA, Japonske in številnih drugih držav. Institut "Jožef Stefan" zagotavlja osrednjo raziskovalno in izobraževalno podlago, medtem ko svoje znanje in inovacijske zmogljivosti za reševanje razvojnih problemov prispevajo tudi drugi partnerji, kot so vabljeni raziskovalni inštituti, industrijska in druga podjetja. V počastitev častitljivega jubileja je bilo 28. junija 2024 na Gallusovem nabrežju v Ljubljani odprtje razstave "20 let napredka v znanju in inovacijah". Na razstavi so bile predstavljene fotografije priznanih fotografov Arneja Hodaliča in Katje Bidovec, ki izpostavljajo nekatere dosežke Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana.

Doc. dr. Iztok Urbančič in dr. Boštjan Kokot iz Laboratorija za biofiziko Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" sta s kolegi z Inštituta za optiko in biofiziko iz Jene (Nemčija) objavila članek z naslovom Effects and avoidance of photoconversion-induced artifacts in confocal and STED microscopy v reviji Nature Methods. Fluorescenčno mikroskopijo omejuje fotokonverzija zaradi neprekinjene osvetlitve, ki povzroči ne le fotobledenje, temveč tudi pretvorbo fluorescenčnih molekul v vrste z različnimi spektralnimi lastnostmi zaradi fotobledenja. Avtorji članka so pokazali, da je pri fluorescenčni mikroskopiji potrebno biti pazljiv pri uporabi visokih laserskih moči; poleg že znanega pojava bledenja (“photo-bleaching”) se lahko spekter nekaterih barvil premakne proti nižjim valovnim dolžinam (”photo-blueing”). Fluorescenčni signal takega barvila razsikovalci torej zaznajo v spektralnem oknu drugega barvila, kar lahko vodi v napačne eksperimentalne zaključke. Pri karakterizaciji pojava je bila ključna edinstvena kombinacija STED mikroskopa s spektralno-občutljivim detektorjem, ki ga imamo na IJS.

Aljaž Kavčič in doc. dr. Matjaž Humar iz Laboratorija za biološko in mehko fotoniko Odseka za fiziko trdne snovi in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter dr. Nerea Sebastian z Odseka za kompleksne snovi Instituta “Jožef Stefan” so skupaj s sodelavci z Instituta "Max-Planck Institute for the Science of Light" v reviji Nature objavili članek z naslovom Tuneable entangled photon pair generation in a liquid crystal - Nastavljivo ustvarjanje prepletenih fotonskih parov v tekočem kristalu. V delu so kot prvi predstavili tvorbo prepletenih fotonov v tekočih kristalih ter s tem nasploh prvo demonstracijo tega procesa v organski snovi. Poleg tega, da je učinkovitost tvorbe prepletenih fotonov v tekočih kristalih primerljiva z najboljšimi obstoječimi izvori, je njihova glavna prednost v dejstvu, da je stanje para fotonov mogoče spreminjati. To je moč doseči z apliciranjem električnega polja ali pa z ureditvijo molekul tekočega kristala v ustrezno konfiguracijo. Z zmožnostjo spreminjanja kvantnega stanja predstavljeni rezultati nakazujejo izjemen praktični potencial za številne kvantne tehnologije. O delu že piše NewScientist, povzetek raziskave pa si lahko ogledate tudi v video posnetku.

Na zaključnem sestanku projekta INSPIRES (EIT RawMaterials) so sodelavke in sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale (dr. Benjamin Podmiljšak, dr. Tomaž Tomše, prof. dr. Spomenka Kobe) v konzorciju 11 partnerjev izpostavili dosežen cilj oz. uspešen primer krožnega gospodarstva brez izmeta. Z radikalnimi ekološko neoporečnimi inovacijami pri recikliranju trajnih magnetov, s poudarkom na lahko dostopnem viru, to so motorji v gospodinjskih aparatih, so razvili nove avtomatizirane postopke razstavljanja odpadnih naprav in iz le-teh pridobivanja magnetov. Vzpostavili so metode njihovega recikliranja in preizkusili nove poti krožnega gospodarstva s ključnimi industrijskimi partnerji znotraj regije (Kolektor, Gorenje, Domel, ZEOS in Surovina). Analizirali so njihovo trajnostno uspešnost z ekonomskega in okoljsko neoporečnega življenjskega cikla. Znanje in tehnologije iz regij, ki niso RIS (tehnologijo recikliranja je zagotovil nemški partner Univerza v Pforzheim-u), so doprinesle izpopolnjenje v regiji Slovenija. Partner CEPS (Centre for European Policy Studies) iz Bruslja pa je učinkovito posredoval dosežke projekta odločevalcem za nadaljnje ukrepe.