Raziskovalci Odseka za nanostrukturirane materiale so v okviru nedavno vzpostavljenega Avtonomnega laboratorija K7 pridobili projekt OPERA-RI (Orchestrated Platform for Experiment Reproducibility and Automation in Research Infrastructures – Orkestrirana platforma za ponovljivost in avtomatizacijo eksperimentov v raziskovalnih infrastrukturah). Cilj projekta je razviti in vzpostaviti operativno programsko plast, ki bo omogočala konfiguriranje, izvajanje, spremljanje, validacijo in ponovno uporabo kompleksnih eksperimentalnih delovnih tokov v različnih instrumentacijskih okoljih, laboratorijih in raziskovalnih ustanovah. V 48 mesecih namerava konzorcij 15 institucij pod vodstvom AREA Science Park (Italija) razvito rešitev validirati v realnih operativnih okoljih raziskovalnih infrastruktur ter z demonstracijami kompleksnih eksperimentalnih postopkov, ki vključujejo več instrumentov in raziskovalnih lokacij, doseči raven tehnološke pripravljenosti TRL 6–7.

Nedavno je izšla Enciklopedija fizike osnovnih delcev (Encyclopedia of Particle Physics), ki je namenjena pedagoški predstavitvi področja širšemu krogu fizikov. Enciklopedija je razdeljena na sekcije o splošnih konceptih, fiziki hadronov, elektrošibke interakcije, Higgsovega bozona in nevtrinov, fiziki onkraj Standardnega Modela ter na eksperimentalno sekcijo. Posebej razveseljivo je, da je med avtorji tudi sodelavka Odseka za teoretično fiziko prof. dr. Saša Prelovšek Komelj, ki je avtorica poglavja z naslovom Lattice QCD calculations of hadron spectroscopy, v katerem so predstavljene teoretične raziskave stanj, ki so sestavljena iz kvarkov. Ta štirizvezkovni komplet prinaša jasnost v zapleteno in hitro razvijajoče se področje ter služi kot nepogrešljivo, vsestransko temeljno referenčno delo, h kateremu se bodo raziskovalke in raziskovalci vedno znova vračali. Vsebuje približno 165 poglavij, ki so jih napisali svetovni strokovnjaki s področja hadronske in delčinske fizike.

12. novembra 2026 v Arlingtonu v Virginiji poteka uvodni sestanek projekta MARRS, ki se ga poleg Univerze v Ščecinu udeležujejo tudi predstavniki Instituta »Jožef Stefan«. Pobuda »Mehanizmi za povečanje hitrosti fuzijskih reakcij v trdnih snoveh« MARRS je financirana v okviru ameriške agencije za napredne obrambne raziskovalne projekte (DARPA) in ima za cilj raziskovanje mehanizmov, ki povečujejo hitrost jedrskih fuzijskih reakcij, s potencialno uporabo za poceni, čiste in varne fuzijske reaktorje za trajnostno prihodnost. Projekt MARRS namerava raziskati najnovejše preboje na področju teoretičnih napovedi in eksperimentalnih dokazov v zvezi z jedrskimi fuzijskimi reakcijami v kovinskih mrežah, znanimi tudi kot »Lattice Augmented Nuclear Reactions«, »Low Energy Nuclear Reactions« ali »Cold Fusion«. Ti rezultati kažejo, da se hitrosti fuzije znatno povečajo, ko so atomi devterija vgrajeni v kovinsko mrežo. Izbor teh dveh evropskih institucij je posledica izjemnih rezultatov, ki jih je prinesel projekt Evropske unije »CleanHME«; rezultati so dokazali obstoj doslej neznanega fuzijskega kanala deuterij-deuterij.

Evropska poslanka Zala Černilec Tomašič je 6. novembra 2026 obiskala Institut »Jožef Stefan«. Direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj ji je predstavil delovanje Instituta, njegova raziskovalna področja ter vlogo v slovenskem in evropskem raziskovalnem prostoru. V ospredju obiska so bile teme, pomembne za prihodnji razvoj Slovenije in Evrope: nove energetske tehnologije, učinkovita raba energije, varovanje okolja ter razvoj naprednih materialov. Raziskovalci in raziskovalke IJS so predstavili delo na področjih vodikovih tehnologij, energetske učinkovitosti in energetskega modeliranja, varstva okolja in zdravja ter razvoja sodobnih materialov za pretvorbo in shranjevanje energije. Obisk se je nadaljeval z ogledom laboratorijev Odseka za sisteme in vodenje ter Odseka za znanosti o okolju, kjer so bili predstavljeni raziskovalna infrastruktura, aktualne raziskave in razvoj tehnoloških rešitev na področjih energetike in okolja. Obisk je bil priložnost za izmenjavo pogledov o vlogi znanosti in raziskovalnih organizacij pri zelenem prehodu, tehnološkem razvoju in krepitvi evropske konkurenčnosti.

10. november je dan znanosti. Leta 2001 ga je za Svetovni dan znanosti za mir in razvoj razglasil UNESCO. Slovenija je 10. november leta 2025 uvedla kot državni dan znanosti na dan smrti enega najpomembnejših slovenskih razsvetljencev, naravoslovcev, gospodarstvenikov in mecenov Žige Zoisa. Namen praznika je predvsem ozaveščanje širše javnosti o pomenu znanosti, ki ne prinaša le novih spoznanj in odgovorov na ključna vprašanja sodobnega časa, temveč odpira tudi nove možnosti za prihodnost. Na Institutu "Jožef Stefan" se zavedamo odgovornosti in pomena raziskovalnega dela ter vloge sodelavk in sodelavcev pri soustvarjanju družbenega, tehnološkega in gospodarskega razvoja. »Družba, ki prepoznava pomen znanstvenega raziskovanja in ga na različne načine podpira, je družba nenehnega napredka, ki se uspešno sooča z izzivi,« je v poslanici poudaril direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj in ob tej priložnosti čestital vsem, ki s svojim znanjem, predanostjo in radovednostjo soustvarjate svet prihodnosti.

8. novembra 2026 je bila v Cankarjevem domu slavnostna podelitev nagrad za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Med petnajstimi nagradami so jih pet prejeli sodelavke in sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo priznanje sta prejela izr. prof. dr. Hana Uršič Nemevšek za dosežke na področju keramičnih plasti ter doc. dr. Denis Golež za dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja. Zoisovo nagrado sta prejela prof. dr. Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti ter prof. dr. Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na področju študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo. Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti pa je prejela prof. dr. Milena Horvat. Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel tudi komunikolog prof. dr. Slavko Splichal, Puhovo nagrado za življenjsko delo strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov pa prof. dr. Ferdinand Gubina. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!