15. julija 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskala nova veleposlanica ZDA v Sloveniji, Njena ekscelenca Asel K. Roberts. Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj ji je uvodoma predstavil največjo znanstveno-raziskovalno institucijo v Sloveniji, ki na različnih področjih gotovo predstavlja odlično priložnost za sodelovanje z ZDA. »Področje umetne inteligence, reaktor TRIGA in jedrske tehnologije, kvantne tehnologije in superprevodnost ter projekti, povezani s pospeševalnikoma CERN in ITER, so v ospredju delovanja Instituta "Jožef Stefan", z ZDA se že povezujemo, na današnjem obisku pa smo z veleposlanico Roberts preučili možnosti za še boljše sodelovanje in povezovanje,« je povedal direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj. Večina formalnih mednarodnih povezav IJS je povezana z evropskim raziskovalnim prostorom, sodelovanje z ZDA poteka predvsem prek skupnih raziskovalnih projektov, znanstvenih objav, izmenjav raziskovalcev ter sodelovanja v velikih mednarodnih raziskovalnih infrastrukturah. Cizelj in Roberts si tega v prihodnje želita še več.

15. julija 2026 je Institut "Jožef Stefan" obiskala delegacija veleposlanic, ki jeseni začenja svoje delo v Belgiji, Maroku, na Danskem, v Združenih arabskih emiratih, na Norveškem in Islandiji, na Slovaškem, v Bolgariji ter v Avstraliji. Seznanile so se z delovanjem Instituta in njegovo mednarodno umeščenostjo. Direktor prof. dr. Leon Cizelj je na začetku predstavil interdisciplinarnost in organiziranost inštituta, pomočnica direktorja dr. Romana Jordan je spregovorila o obstoječem mednarodnem sodelovanju s poudarkom na državah, kamor veleposlanice odhajajo, prof. dr. Gregor Papa, prof. dr. Sašo Džeroski in prof. dr. Uroš Cvelbar pa so predstavili delovanje IJS na področjih elektronike, informacijskih tehnologij, umetne inteligence in fizike. Trenutna sodelovanja z gospodarstvom je predstavil France Podobnik, sledil pa je še ogled Laboratorija za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. V vsebinsko zanimivem in prisrčnem konstruktivnem srečanju sta obe strani takoj našli načine novega povezovanja, ki ga bosta krepili tako na sistemskem kot individualnem nivoju.

Neurejeni superprevodni materiali se pogosto uporabljajo v kvantnih napravah – kubitih, mikrovalovnih resonatorjih, detektorjih fotonov in drugih. Njihovo delovanje omejujejo nepojasnjene izgube energije pri nizkih temperaturah. Prof. dr. Mikhail Feigelman z Odseka za komleksne snovi je skupaj s kolegom z Univerze v Grenoblu Antonom V. Khvalyukom razvil novo mikroskopsko teorijo, ki pojasnjuje, kako izguba energije odvisna od temperature (T) in frekvence (ω) v tipičnih pogojih delovanja, ko sta tako T kot ω nizki v primerjavi s superprevodnimi energijskimi lestvicami. Ključno odkritje, objavljeno v reviji Physical Review Letters, je, da pri izgubah prevladujejo lokalizirani kolektivni modi, ki izhajajo iz nepravilnosti v superprevodnem stanju – še ena manifestacija neurejenosti. Izguba energije zaradi teh modov se hitro povečuje s frekvenco in zmanjšuje s temperaturo – kar je nenavadna posledica lokalne strukture teh modov. Teorija pojasnjuje nedavne poskuse na tankih filmih materialov in kaže na praktične strategije za zmanjšanje izgube energije v kvantni strojni opremi.

Upravni odbor Instituta "Jožef Stefan" je 18. junija 2026 sprejel Načrt za raznolikost in vključenost 2026–2030, ki predstavlja pomembno vsebinsko in strateško nadgradnjo dosedanjega Načrta za enakost spolov IJS iz leta 2022. Novi načrt ohranja ključna področja enakosti spolov, hkrati pa z uvedbo celostnega intersekcionalnega pristopa širi svoje delovanje na preprečevanje strukturnih neenakosti in zagotavljanje vključenosti tudi na podlagi drugih osebnih okoliščin. Na podlagi analize trenutnega stanja in merjenih metrik načrt sistematično ureja ukrepe v petih ključnih vsebinskih sklopih: Organizacijska kultura (usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja), Vodstveni položaji (večja zastopanost podzastopanih skupin na vodilnih mestih), Karierni razvoj (enakost možnosti pri zaposlovanju in napredovanju), Znanost in raziskovanje (vključevanje vidika spola v raziskovalne vsebine) ter Varno okolje (ukrepi za preprečevanje nadlegovanja, trpinčenja na delovnem mestu ter nasilja na podlagi spola in spolnega nadlegovanja).

Doc. dr. Jan Rozman z Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" je s sodelavcema z Univerze v Lizboni in Univerze v Oxfordu v reviji Nature Communications objavil članek Multi-phase field model reveals internal dissipation is crucial for spontaneous hole formation in cell monolayers. S teoretičnim modelom večfaznih polj za opis mehanike enoslojnega tkiva so pokazali, da ima medcelično trenje lahko ključno vlogo pri spontanem nastanku odprtin v tkivu. Medcelično trenje ima podobno vlogo kot viskoznost v tekočini in omogoča nastanek korelacij daljšega dosega pri gibanju celic, kar vodi do bolj urejene dinamike topoloških defektov v tkivu. Tako lahko pari defektov v svoji okolici ustvarijo spiralne tokove, ki povzročijo nastanek odprtine. Rezultati so presenetljivi tudi zato, ker se v mehanskih modelih tkiv s celično ločljivostjo medcelično trenje skoraj vedno zanemari, tako da dinamika teh modelov običajno temelji zgolj na trenju s podlago. Izsledki poudarjajo pomen notranje disipacije pri modeliranju kolektivnega gibanja celic ter ključno vlogo kolektivne dinamike pri ohranjanju celovitosti tkiva.

Dr. Nerea Sebastián z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" je prejemnica odmevne nagrade Samsung Prize for Mid Career Achievement, ki jo podeljuje Mednarodno združenje za tekoče kristale, in sicer za njene prispevke k fiziki tekočih kristalov. Nagrado je prejela na nedavni 30. mednarodni konferenci o tekočih kristalih v Quebec Cityu v Kanadi. Nagrada se podeljuje vsaki dve leti dvema najboljšima raziskovalcema na sredini kariere za izkazano znanstveno odličnost na širšem področju znanosti o tekočih kristalih. Od začetka doktorskega študija leta 2008 je dr. Nerea Sebastián pomembno prispevala k razumevanju fizike tekočih kristalov, zlasti na področju na novo odkrite feroelektrične nematske faze. Njene raziskave so pomembno prispevale k razumevanju dielektričnih lastnosti, kontroli polarizacije in nelinearnih optičnih pojavov ter odprle nove možnosti za razvoj fotonskih tehnologij. Poleg raziskovalnega dela dejavno prispeva tudi k mednarodni skupnosti raziskovalcev tekočih kristalov z organizacijo znanstvenih srečanj in drugimi strokovnimi dejavnostmi. Čestitamo!