Center za Razvojno Inovacijsko partnerstvo na Institutu "Jožef Stefan" je tudi letos, že tretje leto zapored, organiziral mednarodni dogodek Innovation Day Ljubljana, ki so ga pripravili v sodelovanju s SRIP Tovarne prihodnosti, SRIP Pametna mesta in skupnosti, SRIP Zdravje – medicina ter z EIT Manufacturing, EIT Health in SPIRIT Slovenija. Osrednja tema dogodka so bile napredne proizvodne tehnologije za pametna mesta in zdravje skupnosti. Poleg raziskovalk in raziskovalcev iz instituta so se dogodka udeležili tudi govorci in gostje iz Slovenije in tujine, kar je dodatno obogatilo mednarodno razsežnost dogodka. V uvodnem nagovoru sta zbrane nagovorila predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič in član upravnega odbora EIT dr. Mark Boris Andrijanič. Dogodek je udeležencem ponudil priložnost za mreženje z vodilnimi predstavniki industrije in akademije tako doma kot v Evropi, vzpostavljanje novih poslovnih in raziskovalnih povezav ter sodelovanje v interaktivnih okroglih mizah.

Institut "Jožef Stefan" ter Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sta 18. novembra 2024 v Kongresnem centru Brdo podelila šeste Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel doc. dr. Denis Golež z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke dr. Nerea Sebastian Ugarteche z Instituta "Jožef Stefan", Blinčevo nagrado za življenjsko delo pa izr. prof. dr. Igor Muševič z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Nagrade so podelili direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Boštjan Zalar, dekan FMF UL prof. dr. Janez Bonča in predsednik Odbora za podelitev prof. dr. Peter Prelovšek. Blinčeve nagrade se podeljujejo od leta 2019 z namenom, da bi spodbudile in nagradile raziskovalce v Republiki Sloveniji za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike ter da bi obudile spomin na enega najprodornejših slovenskih znanstvenikov akademika Roberta Blinca.

Na Kolokviju 13. novembra 2024 v nabito polnem Peterlinovem paviljonu je Institut "Jožef Stefan" skupaj s FMF UL gostil Nobelovega nagrajenca za fiziko. Prof. Anton Zeilinger je v svojem predavanju z naslovom Kvantna prepletenost, osnove in eksperimenti govoril o dveh kvantno mehanskih pojavih. Prvi je prepletanje, najbolj temeljni kvantno mehanski pojav, proti kateremu je imel Albert Einstein veliko pripomb. Drugi pojav prihaja iz znanstvenofantastične literature in v našem mikroskopskem svetu še ne obstaja. Obstaja pa v kvantnem svetu. To je kvantna teleportacija. Prof. Zeilinger z Univerze na Dunaju in Avstrijske akademije znanosti je veliko prispeval k eksperimentalnim prikazom obeh pojavov, njegovo delo pa mu je leta 2022, skupaj z Alainom Aspectom in Johnom F. Clauserjem, prineslo Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave prepletenih fotonov, kršitev Bellovih neenakosti in pionirskih raziskav na področju kvantno-informacijske znanosti. Posnetek zanimivega predavanja bo v naslednjih dneh na voljo na povezavi.

V oktobru 2024 je na Kreti v Grčiji potekala konferenca SIPS 2024 - Sustainable Industrial Processing Summit and Exhibition, posvečena trajnostnim industrijskim procesom. Na konferenci so se zvrstila plenarna predavanja številnih Nobelovih nagrajencev ter več multidisciplinarnih znanstvenih simpozijev. Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so se z vabljenimi predavanji udeležili simpozija SISAM (Science of Intelligent & Sustainable Advanced Ferromagnetic and Superconducting Magnets), ki je bil posvečen prof. dr. Ludwigu Schultzu, zaslužnemu profesorju Inštituta za kovinske materiale in fiziko kovin na Tehnični univerzi v Dresdnu. Sodelavec IJS dr. Tomaž Tomše je na konferenci prejel prestižno nagrado Wutrich International Young Star Award za izjemne znanstvene dosežke na začetku kariere, ki jo letno podeljuje organizacija FLOGEN Sustainability Network. Raziskovalno delo dr. Tomšeta vključuje razvoj novih strategij izdelave trajnih magnetov tipa Nd-Fe-B preko inovativnih postopkov hitre konsolidacije magnetnih prahov z zmanjšano vsebnostjo kritičnih surovin.

Konec oktobra se je z uvodnim sestankom uradno začel triletni projekt InPlasTwin, ki ga koordinira doc. dr. Janja Vidmar z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan". Projekt InPlasTwin je financiran s strani Evropske komisije v okviru programa EU HORIZON v višini 1,5 milijona evrov, sodelovanje s priznanimi evropskimi institucijami, kot so Flemish Institute for Technological Research (VITO, Belgija), Institute of Marine Research (IMR, Norveška) in Technical University of Denmark (DTU, Danska) pa bo raziskovalcem z Instituta "Jožef Stefan" in Agricultural University of Athens (AUA, Grčija) omogočilo dostop do vrhunske opreme, poglobljenega usposabljanja in izmenjave znanja na področju analiz mikro- in nanoplastike, vključno z njihovo ekstrakcijo, identifikacijo, kvantifikacijo, in karakterizacijo ter analizo aditivov v plastiki. Sodelovanje z nevladno organizacijo FoodScale Hub iz Srbije bo še dodatno razširilo vpliv projekta, s poudarkom na razumevanju nastanka mikro- in nanoplastike v kmetijstvu ter njihovih vplivov na okolje in prehranske sisteme.

24. oktobra 2024 je na Institutu "Jožef Stefan" potekal simpozij Aditivne tehnologije v inženirstvu in biomedicini (AMEB2024), ki sta ga organizirala prof. dr. Ingrid Milošev z Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan" ter prof. dr. Edvarda Govekarja s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Simpozij je v poglobljeni predstavitvi najnovejših dosežkov na področju aditivnih tehnologij in proizvodnje združil strokovnjake iz industrije, raziskovalce in inovatorje. Poleg pregleda metod, naknadnih obdelav in inline spremljanja procesov je dogodek postavil v ospredje teme, kot so karakterizacija in odpornost materialov proti koroziji, inovativna uporaba polimerov in keramike ter aditivna izdelava medicinskih vsadkov po meri. V razpravi so bile izpostavljene praktične aplikacije doseženih napredkov, s posebnim poudarkom na njihovem potencialu za preoblikovanje industrijskega in biomedicinskega področja. Ob tako širokem strokovnem znanju v Sloveniji z optimizmom pričakujemo še več podobnih dogodkov, ki bodo spodbujali nadaljnje inovacije na tem področju.