Direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj je 1. oktobra 2026 na posvetu Združenja bank Slovenije z naslovom Trajnostni prehod v vlogi varnosti in prihodnosti predstavil možnosti za energetsko varnost (odpornost) v novi geopolitični realnosti. Trajnostni prehod postaja eno ključnih vprašanj Evrope, povezuje strokovnjake s področij podnebnih sprememb, energetike, gospodarstva in financ ter vzpostavlja pomembno vlogo bank pri podpori trajnostnemu prehodu. Geopolitične napetosti in energetska negotovost poudarjajo pomen naložb v energetsko in snovno učinkovitost, krožno gospodarstvo ter zanesljivo oskrbo z energijo, ob hkratnem zmanjševanju odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv. Razprave so povezale vprašanja energetske varnosti, podnebnih in okoljskih tveganj, nadzorniških pričakovanj ter konkretnih izzivov, s katerimi se pri prehodu srečujejo podjetja in posamezniki. Posvet je poudaril pomen sodelovanja finančnega sektorja, gospodarstva in javnih institucij pri ustvarjanju pogojev za varen, konkurenčen in trajnosten razvoj.

Odsek za fiziko nizkih in srednjih energij, ELME in SVPIS so 30. septembra 2026 na Reaktorskem centru IJS organizirali 13. primerjalne meritve hitrosti doze PRIMER DOZA. Namen vaje je, da se organizacijam in posameznikom iz Slovenije in tujine, ki z merilniki hitrosti doze opravljajo najrazličnejše meritve, omogoči preizkušanje znanja in opreme pri različnih nalogah s področja detekcije radioaktivnih virov, izmenjavo izkušenj ter z medsebojno primerjavo rezultatov nadgradnjo znanja in delovnih postopkov. Letos se je vaje udeležilo več kot 70 predstavnikov iz 23 različnih organizacij iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Češke. Poleg IJS so sodelovali tudi predstavniki ARAO, Slovenske vojske, IRB, IMI, Ekoteh, SURO, gasilskih enot širšega pomena in drugih organizacij. Naloge na vaji so obsegale terenske meritve hitrosti doze v poljih virov Cs-137 in Am-241 z ročnimi merilniki, meritve hitrosti doze za določitev lege vira, skritega v cevi, določanje lege in števila virov, skritih v sodih, ter kartiranje hitrosti doze na območju s simulirano radioaktivno kontaminacijo.

Kiralnost, elastičnost in vpliv omejene geometrije lahko v kiralnih feroelektričnih nematskih tekočih kristalih privedejo do spontanega nastanka kompleksnih struktur električne polarizacije. Raziskovalke in raziskovalci Odseka za kompleksne snovi (F7) in Odseka za fiziko trdne snovi (F5) Instituta "Jožef Stefan" so skupaj s sodelavci z Univerze v Baskiji in Univerze v Leedsu pokazali, kako omenjeni trije mehanizmi skupaj prispevajo k transformaciji iz začetnega homogenega stanja v stanje z raznolikimi urejenimi strukturami. V novi študiji, objavljeni v reviji Advanced Materials, so raziskovalci pokazali, da lahko v omejenih geometrijah perioda zavite strukture odstopa od ravnovesne periode materiala. Blizu faznega prehoda v helikonično polarno fazo se v tem primeru pojavijo periodične nestabilnosti. V bližini prehoda se upogibna elastična konstanta tekočega kristala zmanjša. Naravna težnja materiala po zviti strukturi in zmanjšana upogibna elastičnost v omejeni geometriji skupaj privedeta do nastanka periodičnih struktur električne polarizacije.

30. septembra 2026 so na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL slovesno obeležili uradni začetek delovanja slovenske enote v okviru vseevropske mreže odličnosti na področju umetne inteligence ELLIS (European Laboratory for Learning and Intelligent Systems). ELLIS je vseevropska mreža odličnosti na področju umetne inteligence, ki temelji na strojnem učenju kot gonilu sodobne umetne inteligence. Njen cilj je zagotoviti trajno mednarodno vodilno vlogo »umetne inteligence, narejene v Evropi«, kar poskuša doseči s povezovanjem najboljših raziskovalcev in z gradnjo raziskovalnega laboratorija, ki deluje v več središčih hkrati. Poslanstvo slovenske enote je oblikovati slovenski večcentrični virtualni raziskovalni laboratorij za umetno inteligenco. »Pridružitev mreži ELLIS je za slovensko skupnost raziskovalcev umetne inteligence pomemben mejnik. Potrjuje kakovost dela, ki ga v Sloveniji opravljamo že desetletja, in nam odpira vrata v najmočnejšo evropsko raziskovalno mrežo na tem področju,« je poudarila prof. dr. Nada Lavrač, direktorica enote z Instituta "Jožef Stefan".

Na Institutu "Jožef Stefan" sta septembra potekala mednarodna šola in četrti sestanek delovnih skupin evropske COST akcije CA23152 Building Consensus on Biofilm Regulatory Decision Making – RegulatoryToolBox. Akcija povezuje raziskovalce, predstavnike industrije, regulatornih ustanov in organizacij za standardizacijo, ki sodelujejo pri razvoju in vrednotenju novih strategij za obvladovanje biofilmov. Tema mednarodne šole so bili statistični pristopi pri validaciji metod za vrednotenje novih protibiofilmskih učinkovin v regulatornih postopkih. Raziskovalci odsekov B3, E8, F5 in infrastrukturnega centra cNOM (F5) smo na šoli sodelovali pri uvajanju novih pristopov h kvantitativni analizi tridimenzionalnih posnetkov biofilmov. V nadaljevanju je potekal hibridni sestanek celotne mreže z več kot 70 udeleženci. Delovne skupine so predstavile dosedanje rezultate, razpravljale o standardizaciji metod in prenosu raziskovalnih ugotovitev v regulatorno prakso ter začrtale aktivnosti do leta 2027. Srečanje je organizirala doc. dr. Martina Modic z Odseka za plinsko elektroniko.

Na Institutu "Jožef Stefan" je 24. septembra 2026 potekala delavnica »Energetsko ogledalo 2026: kako podpreti izvajanje NEPN?«, ki jo je Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" (CEU) oganiziral v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultere (CPOEF). Uvodoma so udeležence nagovorili dr. Danijel Crnčec in Alma Bijedić z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko ter vodja CEU mag. Stane Merše. Ugotovitve za razogljičenje in energetsko učinkovitost, ki sodijo v Podnebno ogledalo 2026, sta predstavila Matjaž Česen in mag. Barbara Petelin Visočnik (CEU). Energetsko varnost in notranji trg je predstavil dr. Edvard Košnjek (CEU) z mag. Matejem Urhom (Plinovodi), prostorsko načrtovanje in prilagajanje Katarina Trstenjak (CEU), raziskave, inovacije in konkurenčnost pa prof. dr. Nevenka Hrovatin in prof. dr. Jelena Zorić (CPOEF). Podnebno in Energetsko ogledalo skupaj spremljata vseh pet razsežnosti energetske unije ter podpirata poročanje, prepoznavanje izvedbenih vrzeli, pripravo priporočil in prihodnjo prenovo NEPN.