Na Brdu pri Kranju je 11. septembra 2026 potekala konferenca Evolucija.AI 2026, osrednji slovenski dogodek, namenjen razvoju in odgovorni uporabi umetne inteligence, na katerem se je zbralo prek 550 predstavnikov podjetij, raziskovalnih organizacij, javnega sektorja in ponudnikov tehnologij. Med številnimi nastopajočimi so bili tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan". V ospredju so bila vprašanja, ki bodo pomembno zaznamovala prihodnja leta: kako umetno inteligenco prenesti iz prototipov v produkcijo, kako graditi zaupanja vredne in varne rešitve, kako povezati tehnologijo z organizacijskimi spremembami, kako krepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kako zagotoviti, da bo umetna inteligenca služila človeku, podjetjem in družbi. UI ni več vprašanje prihodnosti, ključno je, kako jo iz poskusov prenesti v varno, sistematično in merljivo uporabo. Konferenco je organiziral Kompetenčni center za umetno inteligenco Slovenije , ki ga vodi GZS, v sodelovanju s Slovensko tovarno umetne inteligence, ki sodeluje kot infrastrukturni in programski partner.

V Portorožu je med 7. in 10. septembrom 2026 potekala mednarodna, že 35. konferenca NENE, ki jo je organiziralo Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije v sodelovanju z Izobraževalnim centrom za jedrsko tehnologijo (ICJT) Instituta "Jožef Stefan". V ospredju dogajanja poleg vabjenih in strokovnih predavanj sta bili okrogli mizi o vlogi raziskovalnih reaktorjev pri razvoju prihodnjih jedrskih tehnologij ter o vključujočem upravljanju slovenskega jedrskega programa in pomenu sodelovanja različnih deležnikov pri njegovem oblikovanju. Podeljena je bila tudi nagrada za najboljši poster, ki so jo prejeli sodelavci Odseka za reaktorsko fiziko Blaž Lepovšček, dr. Anže Pungerčič in prof. dr. Luka Snoj za prispevek »Neutronic Characterisation of a Reconfigurable Reflector for the VERONICA Multi-Purpose Research Reactor«. Nagrado mladim avtorjem sta prejeli Nazia Rahim Ananya in Katerina Paskova. Konferenca NENE 2026 je tako ponovno potrdila pomen mednarodnega sodelovanja, izmenjave znanja in vključevanja mladih strokovnjakov v jedrsko skupnost.

3. septembra 2026 je Reaktorski center Instituta "Jožef Stefan" obiskala delegacija Ministrstva za okolje in prostor pod vodstvom ministrice mag. Polone Rifelj. Uvodoma ji je direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj predstavil interdisciplinarno delovanje inštituta, s poudarkom na področjih, ki so povezana s prenosom vrhunskega znanstvenoraziskovalnega znanja v okoljske, podnebne in energetske politike države. Kot prednostne izzive inštituta je izpostavil administrativne razbremenitve, pomoč pri pripravi in izvedbi večjih investicij, podporo raziskovalnemu proračunu za obdobje 2028–2034 in možnost posebnega statusa IJS. V ospredju pogovorov so bili prenos znanstvenih spoznanj v pripravo javnih politik, razvoj inovativnih rešitev za zeleni prehod, učinkovite rabe (jedrske) energije in prehrane ter krepitev odpornosti družbe in okolja na podnebne spremembe. Srečanje je potrdilo pomen tesnega sodelovanja, saj ima prav Institut "Jožef Stefan" na vseh omenjenih področjih močne znanstvene osnove za trajen sistem Slovenije, ki bi povezoval okolje, izpostavljenost, občutljivost in zdravje.

V Evropskem parlamentu v Bruslju je 2. septembra 2026 potekal zaključni dogodek projekta euROBIN, na katerem so predstavili evropsko odličnost na področju robotike in razpravljali o tem, kako znanstveno vodstvo pretvoriti v globalno industrijsko konkurenčnost. Na predstavitvi 15 najsodobnejših evropskih robotov je sodelovala tudi ekipa Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Aleša Udeta. Predstavila je dvoročno robotsko celico, namenjeno uporabi v različnih industrijskih procesih. Robot s pomočjo umetne inteligence, vida in zaznavanja sil prilagaja svoje gibanje predmetom, s katerimi dela. Uporaben je predvsem pri delu z občutljivimi ali nepredvidljivimi predmeti, denimo kabli in elektronskimi komponentami. V Bruslju je za prikaz svojih sposobnosti tanek kabel napeljal v obliki napisa EU. Na dogodku so predstavili še robote za pomoč pri vsakodnevnih opravilih ter rešitve za logistiko, med njimi dron za dostavo zdravil v izrednih razmerah. Evropa ima na področju robotike veliko znanja, vendar ga mora ob ustreznem financiranju čim prej prenesti v konkretne aplikacije.

2. septembra 2026 je Reaktorski center Instituta "Jožef Stefan" obiskala delegacija Ministrstva za obrambo pod vodstvom ministra mag. Valentina Hajdinjaka. Uvodoma ji je direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj predstavil interdisciplinarno delovanje in odličnost inštituta v raziskovalnem in institucionalnem prostoru. IJS kot center znanj in raziskav lahko pomembno prispeva k pripravljenosti in zdravju ljudi ter varnosti hrane in vode, varnemu operativnemu okolju, zgodnjemu zaznavanju kemijskih, bioloških in radioloških tveganj, energetski varnosti, UI za izboljšanje obrambne in kibernetske varnosti, kvantnim tehnologijam za obrambno varnost, zaščiti ob nesrečah z nevarnimi snovmi in mednarodni vpetosti (NATO, ESA). Minister Hajdinjak se je seznanil tudi s predlogi za administrativne razbremenitve, raziskovalnim proračunom EU 2028-2034 in investicijskimi projekti IJS v Murski Soboti, novim raziskovalnim reaktorjem, Laboratorijem za redke zemlje in Kvantnim centrom IJSplus ter si ob koncu obiska z ekipo ogledal tudi raziskovalni reaktor TRIGA.

Raziskovalke odsekov za sintezo materialov in kompleksne snovi so avtorice poglavja Ferromagnetic Ferrofluids: Ferromagnetic Ordering of Colloidal Magnetic Nanoplatelets v nedavno izdani monografiji Magnetoresponsive Soft Nanosystems: Fundamentals and Applications, izdani pri založbi Royal Society of Chemistry. Poglavje je posvečeno novi mehki snovi, t.i. feromagnetnim tekočinam, ki smo jo prvi razvili na IJS, dobrih štirideset let po teoretični napovedi Brochard in de Gennes. Predstavljena sta dva sistema, ki omogočata feromagnetno sklopitev v mehki snovi, feromagnetni ferofluidi in feromagnetni nematski tekoči kristali. Pri tem je predstavljen vpogled v sintezne postopke, fazno obnašanje in značilne lastnosti feromagnetnih ferofluidov, kot so spontana magnetizacija brez zunanjega magnetnega polja, nastanek feromagnetnih domen ter njihova izjemna občutljivost na šibka magnetna polja, ki omogoča tudi spremembe oblike tekočine. Poglavje podaja celovit pregled temeljnih lastnosti teh novih koloidnih nanosistemov in njihovih možnosti za prihodnje aplikacije.