12. novembra 2026 v Arlingtonu v Virginiji poteka uvodni sestanek projekta MARRS, ki se ga poleg Univerze v Ščecinu udeležujejo tudi predstavniki Instituta »Jožef Stefan«. Pobuda »Mehanizmi za povečanje hitrosti fuzijskih reakcij v trdnih snoveh« MARRS je financirana v okviru ameriške agencije za napredne obrambne raziskovalne projekte (DARPA) in ima za cilj raziskovanje mehanizmov, ki povečujejo hitrost jedrskih fuzijskih reakcij, s potencialno uporabo za poceni, čiste in varne fuzijske reaktorje za trajnostno prihodnost. Projekt MARRS namerava raziskati najnovejše preboje na področju teoretičnih napovedi in eksperimentalnih dokazov v zvezi z jedrskimi fuzijskimi reakcijami v kovinskih mrežah, znanimi tudi kot »Lattice Augmented Nuclear Reactions«, »Low Energy Nuclear Reactions« ali »Cold Fusion«. Ti rezultati kažejo, da se hitrosti fuzije znatno povečajo, ko so atomi devterija vgrajeni v kovinsko mrežo. Izbor teh dveh evropskih institucij je posledica izjemnih rezultatov, ki jih je prinesel projekt Evropske unije »CleanHME«; rezultati so dokazali obstoj doslej neznanega fuzijskega kanala deuterij-deuterij.

Evropska poslanka Zala Černilec Tomašič je 6. novembra 2026 obiskala Institut »Jožef Stefan«. Direktor Instituta prof. dr. Leon Cizelj ji je predstavil delovanje Instituta, njegova raziskovalna področja ter vlogo v slovenskem in evropskem raziskovalnem prostoru. V ospredju obiska so bile teme, pomembne za prihodnji razvoj Slovenije in Evrope: nove energetske tehnologije, učinkovita raba energije, varovanje okolja ter razvoj naprednih materialov. Raziskovalci in raziskovalke IJS so predstavili delo na področjih vodikovih tehnologij, energetske učinkovitosti in energetskega modeliranja, varstva okolja in zdravja ter razvoja sodobnih materialov za pretvorbo in shranjevanje energije. Obisk se je nadaljeval z ogledom laboratorijev Odseka za sisteme in vodenje ter Odseka za znanosti o okolju, kjer so bili predstavljeni raziskovalna infrastruktura, aktualne raziskave in razvoj tehnoloških rešitev na področjih energetike in okolja. Obisk je bil priložnost za izmenjavo pogledov o vlogi znanosti in raziskovalnih organizacij pri zelenem prehodu, tehnološkem razvoju in krepitvi evropske konkurenčnosti.

10. november je dan znanosti. Leta 2001 ga je za Svetovni dan znanosti za mir in razvoj razglasil UNESCO. Slovenija je 10. november leta 2025 uvedla kot državni dan znanosti na dan smrti enega najpomembnejših slovenskih razsvetljencev, naravoslovcev, gospodarstvenikov in mecenov Žige Zoisa. Namen praznika je predvsem ozaveščanje širše javnosti o pomenu znanosti, ki ne prinaša le novih spoznanj in odgovorov na ključna vprašanja sodobnega časa, temveč odpira tudi nove možnosti za prihodnost. Na Institutu "Jožef Stefan" se zavedamo odgovornosti in pomena raziskovalnega dela ter vloge sodelavk in sodelavcev pri soustvarjanju družbenega, tehnološkega in gospodarskega razvoja. »Družba, ki prepoznava pomen znanstvenega raziskovanja in ga na različne načine podpira, je družba nenehnega napredka, ki se uspešno sooča z izzivi,« je v poslanici poudaril direktor Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leon Cizelj in ob tej priložnosti čestital vsem, ki s svojim znanjem, predanostjo in radovednostjo soustvarjate svet prihodnosti.

8. novembra 2026 je bila v Cankarjevem domu slavnostna podelitev nagrad za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Med petnajstimi nagradami so jih pet prejeli sodelavke in sodelavci Instituta "Jožef Stefan". Zoisovo priznanje sta prejela izr. prof. dr. Hana Uršič Nemevšek za dosežke na področju keramičnih plasti ter doc. dr. Denis Golež za dosežke na področju teorije kvantnih materialov izven ravnovesja. Zoisovo nagrado sta prejela prof. dr. Sašo Džeroski za vrhunske dosežke na področju razvoja metod umetne inteligence in njihove uporabe v znanosti ter prof. dr. Ingrid Milošev za vrhunske dosežke na področju študija mehanizmov korozije in zaščite materialov pred korozijo. Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti pa je prejela prof. dr. Milena Horvat. Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel tudi komunikolog prof. dr. Slavko Splichal, Puhovo nagrado za življenjsko delo strokovnjak na področju elektroenergetskih sistemov pa prof. dr. Ferdinand Gubina. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!

Anja Pogačnik Krajnc, dr. Matjaž Malok in prof. dr. Maja Remškar z Odseka za fiziko trdne snovi so v sodelovanju z dr. Marjetko Conradi z Inštituta za kovinske materiale in tehnologije ter dr. Melito Tramšek in Markom Jeranom z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo v reviji »Building and Environment« objavili članek Selective real-time monitoring of respiratory droplets for indoor air safety in educational environments. Z detektorjem AeroDrops, ki je bil razvit na IJS, so z dejavnostjo udeležencev, stopnjo zasedenosti, govorjenjem in gibanjem v realnem času izmerili koncentracijo respiratornih kapljic v vrtcu, učilnici osnovne šole, univerzitetni predavalnici in v laboratoriju eksperimentalne kemije. Detektor je štel respiratorne kapljice selektivno, hkrati pa ostal neobčutljiv na delce, ki predstavljajo večino aerosolov. Rezultati kažejo, da selektivno spremljanje respiratornih kapljic v realnem času prinaša nov pristop za oceno kvalitete zraka v notranjih prostorih in omogoča upravljanje prezračevanja, ki se odziva na dejansko izpostavljenost potencialni okužbi.

Članek »Routeability Before Routing: Routeability Audit Protocol (RAP) and RouteabilityBench for Audited LLM Model Selection« avtorjev Yihanga Luja, Denice Kjorvezir, Ane Gjorgjevikj, Carole Doerr in Tometa Eftimova je bil sprejet na NeurIPS, vodilno konferenco o umetni inteligenci. Na njej svoja nova dela pokažejo skupine z vsega sveta. Avtorji z Instituta "Jožef Stefan" in Univerze Sorbona so razvili protokol RAP in evalvacijski paket RouteabilityBench za oceno, ali izbira drugega jezikovnega modela za vsako vprašanje sploh omogoča boljše izide. V študiji na štirih primerjalnih podatkovnih naborih in 66 velikih jezikovnih modelih so pokazali, da bolj zapleteni postopki izbire niso vedno boljši kot en sam najboljši model. Več modelov namreč pogosto doseže enako oceno, zato je prostora za napredek lahko malo. Najbolj jasne koristi so našli v primerjalnem podatkovnem naboru Omni-MATH, a so bile odvisne od izbora modelov. Zato ob rezultatih priporočajo še podrobno analizo izenačenih ocen, opis izbora modelov in statistične teste, ki upoštevajo več hkratnih primerjav.