Na Institutu "Jožef Stefan" je 24. septembra 2026 potekala delavnica »Energetsko ogledalo 2026: kako podpreti izvajanje NEPN?«, ki jo je Center za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan" (CEU) oganiziral v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultere (CPOEF). Uvodoma so udeležence nagovorili dr. Danijel Crnčec in Alma Bijedić z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko ter vodja CEU mag. Stane Merše. Ugotovitve za razogljičenje in energetsko učinkovitost, ki sodijo v Podnebno ogledalo 2026, sta predstavila Matjaž Česen in mag. Barbara Petelin Visočnik (CEU). Energetsko varnost in notranji trg je predstavil dr. Edvard Košnjek (CEU) z mag. Matejem Urhom (Plinovodi), prostorsko načrtovanje in prilagajanje Katarina Trstenjak (CEU), raziskave, inovacije in konkurenčnost pa prof. dr. Nevenka Hrovatin in prof. dr. Jelena Zorić (CPOEF). Podnebno in Energetsko ogledalo skupaj spremljata vseh pet razsežnosti energetske unije ter podpirata poročanje, prepoznavanje izvedbenih vrzeli, pripravo priporočil in prihodnjo prenovo NEPN.

Letošnji 58. MOS, ki je potekal od 16. do 20. septembra 2026, je bil povsem drugače zasnovan, kot sejmi doslej. Strateška usmeritev Celjskega sejma je bila, da MOS postane največji mednarodni sejem priložnosti in sodelovanja. Stičišče znanosti in gospodarstva kot projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino se je predstavilo s povsem novimi inovacijami. Med institucijami, ki so izstopale po številu inovacij in visokotehnoloških izdelkov, je bil tudi Institut "Jožef Stefan". Izredno dobro se je predstavil tudi slovenski Kompetenčni center za čipe, ki deluje kot osrednje nacionalno stičišče za pospeševanje znanja, inovacij in razvoja na področju elektronskih, fotonskih in kvantnih čipov ter polprevodniških tehnologij. Projekt združuje konzorcij vodilnih slovenskih raziskovalno-izobraževalnih institucij, poleg IJS tudi Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteto za računalništvo in informatiko UL, FERI Univerze v Mariboru, Univerzo v Novi Gorici in Center odličnosti Nanocenter. Razveseljivo pa je, da so med obiskovalci prevladovali mladi.

23. septembra 2026 je IJS obiskala veleposlanica Japonske v Republiki Sloveniji, nj. eksc. Akiko Yoshida. Uvodoma sta delovanje inštituta predstavila direktor prof. dr. Leon Cizelj in vodja Odseka za nanostrukturne materiale prof. dr. Sašo Šturm. Raziskovalno področje magnetov je predstavila prof. dr. Kristina Žužek, vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo prof. dr. Gašper Tavčar pa je predstavil področje pridobivanja kritičnih surovin iz primarnih in sekundarnih virov ter reciklatov. Dr. Benjamin Podmiljšak je predstavil CRM LAB kot raziskovalno-inovacijsko platformo, namenjeno povezovanju raziskav in razvoja na področju kritičnih surovin, ter trenutni razvoj pobude. Srečanje predstavlja pomembno priložnost za predstavitev raziskovalnih dosežkov Instituta, za izmenjavo pogledov o možnostih nadaljnjega znanstvenega, tehnološkega in gospodarskega sodelovanja ter v širšem kontekstu za poglabljanje slovensko-japonskega sodelovanja, ki je bilo izpostavljeno tudi že na slovensko-japonskih znanstveno-tehnoloških konzultacijah februarja letos.

Institut "Jožef Stefan" je 17. septembra 2026 gostil delegacijo UNESCO in Evropske komisije na srečanju v okviru znanstvene diplomacije. Razprava je poudarila vlogo znanstvenega znanja, raziskovalne infrastrukture in mednarodnega sodelovanja pri soočanju z globalnimi izzivi. Skupaj s predstavniki Ministrstva za zunanje in evropske zadeve smo razpravljali o tem, kako lahko slovenska znanstvena odličnost prispeva k mednarodnemu dialogu in sodelovanju. Posebna pozornost je bila namenjena umetni inteligenci in centru IRCAI (International Research Centre on Artificial Intelligence), Unescovemu centru 2. kategorije, ki deluje na Institutu "Jožef Stefan", kot konkretnemu primeru povezovanja znanosti, oblikovanja politik in diplomacije. Srečanje je poudarilo tudi pomen promocije znanstvenih dejstev in dialoga, ki temelji na dokazih. Zaupanje v nove tehnologije se začne z zaupanjem v znanost, raziskovalke in raziskovalce ter raziskovalno infrastrukturo, ki stoji za njimi. Znanstvena diplomacija to zaupanje pretvarja v partnerstva, ki povezujejo znanje prek meja.

Sodelavke in sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale so pridobili projekt razvoja inovativnih tehnologij »waste-to-value«, ki bo prispeval k trajnostni reciklaži redkih zemelj in večvrednostnemu recikliranju magnetov. Cilj projekta je odpadke, ki vsebujejo redke zemeljske elemente (REE), preoblikovati v visoko zmogljive Nd‑Fe‑B magnete, namenjene tudi potrebam elektromobilnosti. Projekt bo usmerjen v razvoj učinkovitih postopkov za klasifikacijo in ekstrakcijo redkih zemelj, pridobivanje kovinskih predhodnikov visoke čistosti ter oblikovanje magnetov naslednje generacije. S tem bo prispeval k učinkovitejši rabi surovin, zmanjševanju količine odpadkov in razvoju trajnostnih rešitev na področju naprednih materialov. Skupna predvidena vrednost znaša 8.069.708 evrov, od tega je predvidenih 4.999.305,75 evra sofinanciranja. Operacija je bila izbrana na javnem razpisu »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3–6)«. Delno jo financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračun Republike Slovenije.

Biofilmi, organizirane mikrobne združbe, so pogosto skriti vzrok ponavljajočih se okužb pri ljudeh in živalih ter kontaminacij pri pridelavi hrane in zdravil. Ker se te združbe razraščajo v 3D-strukture, je mikroskopija za njihovo raziskovanje vse pomembnejša, obdelava podatkov pa zahteva multidisciplinarno znanje. Na IJS so raziskovalke in raziskovalci odsekov za biotehnologijo, tehnologije znanja ter fiziko trdne snovi razvili novo orodje za analizo slik biofilmov, imenovano MicroICS - trenutno edino orodje, ki povezuje analizo konfokalnih fluorescenčnih slik biofilmov s strojnim učenjem. Sestavljeno je iz treh modulov: prvi slike pretvori v kvantitativne strukturne značilke, drugi nauči modele, kako se te značilke povezujejo z biološkim kontekstom, tretji pa naučene modele uporabi za napovedovanje in razvrščanje novih slik. Orodje je namenjeno raziskovanju povezav med 3D-strukturo biofilmov in njihovo funkcijo, je odprtokodno in na voljo raziskovalcem za nadgradnjo in razširjanje. Članek o razvoju in funkcionalnostih je bil objavljen v ugledni reviji npj Biofilms and Microbiomes.