Slika

V okviru ugledne knjižne zbirke Comprehensive Analytical Chemistry, je založba Elsevier izdala knjigo Analysis and Characterization of Metal-Based Nanomaterials, katere uredniki so sodelavci Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Radmila Milačič, prof. dr. Janez Ščančar in dr. Janja Vidmar ter Heidi Goenaga-Infante iz LGC v Veliki Britaniji. V knjigi so predstavljene sodobne analizne metode za detekcijo, karakterizacijo in kvantifikacijo kovinskih nanomaterialov (NMs) v različnih kompleksnih vzorcih. Uporaba validiranih analiznih metod je ključna pri oceni tveganja, ki ga kovinski nanodelci (NPs) lahko predstavljajo za okolje in zdravje ljudi. Knjiga pomembno prispeva v svetovno zakladnico znanja s področja analizne kemije in uvršča slovenske raziskovalce med vrhunske svetovne znanstvenike na področju raziskav NMs. Pri knjigi so poleg svetovno uveljavljenih raziskovalcev sodelovali tudi obetavni mlajši raziskovalci z Instituta "Jožef Stefan": Janez Zavašnik, Andreja Šestan, Vasyl Shvalya, Nina Kostevšek, Igor Serša in Janja Vidmar.

Slika

Prof. dr. Andreja Benčan Golob in prof. dr. Tadej Rojac z Odseka za elektronsko keramiko Instituta "Jožef Stefan" sta v sodelovanju z raziskovalci Kemijskega inštituta, Ecole Polytechnique Fédérale de Lausanne, Materials Center Leoben in Tokyo Institute of Technology v Nature Communications objavila študijo z naslovom Atomic scale symmetry and polar nanoclusters in the paraelectric phase of ferroelectric materials. Študija opisuje strukturne podrobnosti polarnih nano-metrskih skupkov, katerih hipotetična prisotnost v paraelektrični fazi perovskitnih feroelektrikov se obravnava že desetletja. Z uporabo vrstične presevne elektronske mikroskopije z atomsko ločljivostjo, dopolnjene z Ramanovo spektroskopijo, so raziskovalci neposredno razkrili in kvantitativno opisali statične 2-4 nm velike polarne skupke v nominalno nepolarnih kubičnih fazah keramike na osnovi barijevega titanata. Ti rezultati so pomembni za razumevanje strukture neurejenih materialov na atomskem nivoju in lahko pomagajo razjasniti dvoumnosti glede dinamične in statične narave polarnih nano skupkov.

Slika

Prof. dr. Dragan Mihailović, vodja Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan", je 3. junija 2021 postal novi izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti SAZU. Prof. Mihailović je izredni član postal v Oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede Razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je od 3. junija 2021 bogatejša za skupno šest izrednih in deset dopisnih članov. Tako je bilo odločeno na volilni skupščini, na kateri so v redne člane napredovali še štirje znanstveniki in en umetnik. Novi redni člani so postali prof. dr. Marko Snoj, prof. ddr. Marija Stanonik, prof. dr. Matej Brešar, prof. Uroš Rojko in dr. Gregor Serša. Odslej imajo naziv akademik oziroma akademikinja. Novi izredni člani so postali prof. dr. Mirjana Nastran Ule, prof. dr. Jožica Škofic, prof. dr. Tomo Virk, prof. dr. Dragan Mihailović, prof. dr. Marko Topič in prof. dr. Tadej Battelino. Prof. dr. Draganu Mihailoviću in vsem novim članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti iskreno čestitamo!

Slika

Sodelavka Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Maja Ponikvar–Svet je skupaj z raziskovalci iz Kitajske, Madžarske, Španije in Japonske obravnavala učinke fluoridnega iona in organofluorovih spojin na zdravje ljudi in okolje. Preučevanje je potrdilo, da je edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida zaščitni učinek pred kariesom, razkrilo pa je kar nekaj neprijetnih presenečenj. Prekomerni vnos fluorida lahko privede do različnih zdravstvenih težav, vključno z disregulacijo receptorjev povezanih z G‑proteini, do zobne ali kostne fluoroze, okvarjenega delovanja ščitnice in endokrinega sistema ali razvojne nevrotoksičnosti. V kombinaciji z ioni Al³⁺ fluorid zlahka tvori fluorokomplekse aluminija (III). Slabo so raziskani tudi vplivi organofluorovih spojin na zdravje in okolje. Članek Chemical Aspects of Human and Environmental Overload with FluorineKemijski vidiki preobremenitve človeka in okolja s fluorom je bil objavljen v prestižni reviji Chemical Reviews z IF 54, avtorji pa se osredotočajo tudi na nadaljnje smernice za raziskave in možne rešitve k zmanjšanju negativnih učinkov vedno bolj prisotnih fluorovih spojin.

Slika

Slovensko društvo za odnose z javnostmi je v sredo, 19. maja 2021 že devetnajstič podelilo nagrade prizma - nagrade za komunikacijsko odličnost. Med dobitniki nagrad je nagrado v kategoriji F - uporaba komunikacijskih veščin, komunikacijskih orodij in medijev prejel Institut "Jožef Stefan" za knjigo Iskanja z navdihom 1949-2019 (zaradi razmer je žirija ocenjevala projekte iz leta 2019 in 2020). Kot so zapisali v obrazložitvi, je znanost s fotografijami Katje Bidovec in Arneja Hodaliča prestopila v povsem nov estetski prostor, ki presega običajno predstavo o pustih laboratorijih, javnost pa se je seznanila z lepoto raziskovanja in popolno predanostjo raziskovalnemu delu. Nagrade prizma so edino tovrstno priznanje na naših tleh in izražajo strokovnost, znanje, ustvarjalnost in učinkovitost na področju odnosov z javnostmi. Za leti 2019 in 2020 so jih prejeli še Lidl Slovenija, Telekom Slovenije, Narodni dom Maribor in Studio 8, Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prizmo, ki je delo umetniškega kovača dr. Andreja Natererja, je v imenu Instituta prevzela vodja odnosov z javnostmi Polona Strnad.

Slika

V soavtorstvu domačih in tujih raziskovalcev je bil objavljen članek Self-shaping liquid crystal droplets by balancing bulk elasticity and interfacial tension, posvečen emulziji s tekočekristalnimi vlakni, kapljicami in vezikli, oblikovanimi s kontrolo površinske napetosti. Eksperiment sta zasnovala Venkata S. R. Jampani in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan", Simon Čopar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa je prispeval teoretični model pojava. Avtorji so uspeli efektivno površinsko napetost kontrolirati s kombinacijo dveh površinsko aktivnih snovi, prvo v tekočekristalni fazi (monoolein), drugo v vodni fazi (CTAB). Z nižanjem temperature iz nematskih tekočekristalnih kapljic v taki emulziji rastejo izrastki - tekočekristalna mikrovlakna. Proces je temperaturno reverzibilen, mikrovlakna imajo dobro definirano debelino, ki je pogojena le z razmerjem med površinsko napetostjo in elastičnostjo. Univerzalnost mehanizma, ki inducira negativno efektivno površinsko napetost, pomeni, da ga lahko prenesemo na materiale z različnimi elastičnimi lastnostmi, ki bi bile uporabne v optiki, koloidih, vlaknastih snoveh in elastomerih.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike