Revija Nature Reviews Physics je objavila pregledni članek z naslovom »Platforms for the realization and characterization of Tomonaga–Luttinger liquids«. V članku doc. dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" skupaj z mednarodno skupino sodelavcev poda pregled fizikalnega področja, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo na podlagi teoretičnega koncepta Tomonaga-Luttingerjeve tekočine. Koncept opisuje fiziko interagirajočih kvantnih delcev v eni dimenziji, kjer je v primerjavi z običajnejšim primerom treh dimenzij vloga interakcij tako močna, da vodi do zelo nenavadnega kolektivnega obnašanja, ki pa je povsem univerzalno, tako da velja enako za fermione, bozone in anyone. Članek prikaže, kako se je ta koncept izkazal za uspešnega pri opisu eksperimentalnih rezultatov v tako raznolikih sistemih, kot so organski prevodniki, ogljikove nanocevke, kvantne žice, topološka robna stanja v kvantnih spinskih Hallovih izolatorjih, Josephsonovi stiki, Bosejeve tekočine v nanokapilarah ter kvantne spinske verige in lestve.

V sklopu obiska Slovenije je generalni direktor Agencije za jedrsko energijo (NEA) pri OECD William D. Magwood IV. v ponedeljek na Bledu odprl mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe (NENE), se v torek Ljubljani sestal z izbranimi vladnimi predstavniki, v sredo pa se je skupaj z državnima sekretarjema dr. Juretom Gašparičem in Danijelom Levičarjem srečal z vodstvom Instituta "Jožef Stefan" ter si ogledal raziskovalni reaktor Triga, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo in laboratorij THELMA. Po besedah direktorja Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Leona Cizlja, »obisk gotovo utrjuje raziskovalno sodelovanje med IJS in NEA pri OECD in odpira vrata novim skupnim projektom, prav tako pa daje priložnost za razpravo o prihodnjem razvoju jedrske energije kot ključnemu elementu razogljičenju energetskega sistema. Slovenski jedrski strokovnjaki imamo dostop do najboljših praks na področju jedrske varnosti, tehnologije in regulacije, zato moramo imeti v načrtovanju energetske prihodnosti Slovenije ključno vlogo.« VIDEO

Prof. dr. Ingrid Milošev je v sklopu konference EUROCORR 2025 v Stavangerju na Norveškem prejela Evropsko medaljo za korozijo, najvišje znanstveno priznanje, ki ga podeljuje Evropska federacija za korozijo (EFC). Prof. dr. Ingrid Milošev je pionirka raziskav na področju korozije in zaščite materialov ter biomedicinskih aplikacij v Sloveniji in širše. Njeni dosežki segajo od vrhunskih znanstvenih prispevkov in uredniških vlog preko domačih in mednarodnih nagrad do inovacij, ki presegajo akademski svet. Njeno delovanje močno prispeva k prepoznavnosti Slovenije in Instituta "Jožef Stefan" na globalnem raziskovalnem zemljevidu. Prof. Milošev je v štiridesetletni zgodovini evropske medalje za korozijo šele tretja prejemnica in prva ženska, ki je poleg te medalje prejela tudi Uhligovo nagrado (2024). »Izjemno sem ponosna in počaščena, ker je to res veliko priznanje ne samo za moje delo, ampak tudi za delo odseka in skupine. V desetletjih trdega dela smo postali prepoznavni v mednarodni korozijski skupnosti in prav ta nagrada je gotovo priznanje naši znanstveni odličnosti.« Iskreno čestitamo!

Celuloza iz odpadnega rastlinskega materiala predstavlja trajnostni vir ogljika za rast mikroorganizmov in pretvorbo v uporabne kemikalije, pri čemer je nabor tovrstnih organizmov relativno omejen in biotehnološko neizkoriščen. Mlečnokislinske bakterije so varni in industrijsko pomembni mikroorganizmi, ki proizvajajo vrsto uporabnih metabolitov, vendar same po sebi ne morejo rasti na celulozi kot primarnem viru ogljika. Raziskovalci z Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan" so zato v okviru projekta Era.NET Cell4Chem v tesnem sodelovanju s partnerji z inštituta CNRS in Univerze Aix-Marseille iz Francije uspešno razvili gensko spremenjene seve bakterije Lactococcus cremoris. Ta dosežek predstavlja pomemben korak k razvoju konsolidiranega bioprocesa na osnovi mlečnokislinskih bakterij, ki bi lahko v prihodnje omogočil neposredno pretvorbo rastlinskih odpadkov v uporabne kemikalije na okolju prijazen način. Pri raziskavi, objavljeni v reviji Bioresource Technology, sta sodelovala Petra Štravs in prof. dr. Aleš Berlec.

Raziskovalci Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" Janez Turnšek, Klemen Bučar, Andrej Mihelič, Špela Krušič in Matjaž Žitnik v reviji Physical Review Letters poročajo o rezultatih poskusa z laserjem na proste elektrone FERMI. S sodelavci na žarkovni liniji EIS-TIMEX so opazili, da pri prehodu močne svetlobe z resonančno valovno dolžino na področju XUV skozi nekaj milimetrov debelo plast helija pri pritisku nekaj deset milibarov pride do samoojačanja malo verjetnega spontanega razpada kratkoživega gornjega stanja. Ocenjujejo, da se zaradi preusmeritve in kolimacije izsevane svetlobe v smeri naprej število izsevanih fotonov XUV poveča za okrog 8 velikostnih redov glede na pričakovano število pri spontanem razpadu gornjega stanja. Rezultati vzpodbujajo nadaljnje raziskave tega procesa za povečanje izkoristka spektroskopije XUV, prispevaju k razvoju novih kratkovalovnih virov koherentne svetlobe in ponujajo priložnost za preverbo napovedi najnovejših teoretičnih modelov za opis prehoda močne svetlobe skozi gost plin.

Institut "Jožef Stefan", Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo in Lek so podpisali sporazum o sodelovanju, s katerim krepijo strateško partnerstvo za pospešen prenos znanstvenih dognanj v prakso in razvoj inovativnih rešitev za bolnike. Slavnostni podpis sta pospremila predavanje Nobelovega nagrajenca sira Paula Nursa in okrogla miza o pomenu sodelovanja med znanstvenoraziskovalnim okoljem in gospodarstvom. »IJS je dolgoletni partner družbe Lek in skupaj smo ustvarili veliko uspešnih zgodb. V prihodnje si želimo še tesneje sodelovati in z znanjem in vrhunsko raziskovalno opremo še odločneje prispevati h ključnim raziskovalno-razvojnim projektom Leka. Podpis memoranduma razumem kot zavezo, da znanstvenoraziskovalni potencial s skupnimi močmi oplemenitimo do prebojnih inovacij, ki so gonilo razvoja Slovenije in družbe nasploh,« je povedal prof. dr. Leon Cizelj, v. d. direktorja IJS. Dogodka so se z IJS udeležili še nekdanji in sedanji predsednik ZS Boris Turk in Denis Arčon ter predstavniki raziskovalcev in Službe za povezovanje z gospodarstvom.