Slika

Sodelavci Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" pod vodstvom prof. dr. Dragana D. Mihailovića Jan Ravnik, Michele Diego, Yaroslav Gerasimenko, Yevhenii Vaskivskyi, Igor Vaskivskyi, Tomaž Mertelj in Jaka Vodeb so v ugledni reviji Nature Communications objavili članek A time-domain phase diagram of metastable states in a charge ordered quantum material. Avtorji so v članku predstavili časovno razvijajoči se fazni diagram prototipnega kvazi dvodimenzionalnega materiala 1T-TaS₂. Material v zadnjem času vzbuja veliko pozornosti v uglednih znanstvenih revijah, kjer poročajo o številnih metastabilnih elektronsko urejenih kvantnih stanjih, ustvarjenih bodisi z optičnim bodisi z električnim vzbujanjem. Predvsem zaradi slednjega je material zanimiv kot potencialni novi ultrahitri spominski material. Avtorji so kot prvi izvedli sistematično študijo opaženih metastabilnih stanj in določili robne pogoje, pri katerih se stanja pojavljajo, kako se fazne meje razvijajo s časom in kakšni so vzbujevalni pogoji, ki vplivajo na dolgoročno metastabilnost. Študija je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj tehnologije, kjer je bistven zunanji vpliv na material in časovna skala obstojnosti različnih stanj.

Slika

Institut "Jožef Stefan" se veseli objav v največjih znanstvenih revijah na svetu. Prof. dr. Uroš Cvelbar, vodja Odseka za plinsko elektroniko, je skupaj s sodelavci iz Koreje v reviji Nature objavil članek Stabilisation of liquid instabilities by ionised gas jet, v katerem poroča o presenetljivem odkritju, da je mogoče nestabilnosti v tekočinah odpraviti z razelektritvijo toka plina oz. uporabo plazme. V reviji Science pa je prof. dr. Dušan Turk skupaj s sodelavci Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo dr. Katarino Karničar, dr. Aleksandro Usenik in Juretom Lobodo ter tujimi kolegi objavil članek X-ray screening identifies active site and allosteric inhibitors of SARS-CoV-2 main protease. Ob nastopu epidemije marca 2020 se je vzpostavil mednarodni konzorcij 30-tih institucij, ki je zastavil masovni presejalni test potencialnih zaviralcev delovanja Mpro-ja na osnovi 5.953 substanc, enajst med njimi se jih je izkazalo za uspešne zaviralce virusa SARS-CoV-2. Članek vzbuja upanje, da smo stopili velik korak bližje zdravilu za COVID-19. Oba raziskovalca sta svoja dosežka predstavila v posnetku.

Slika

30. marca 2021 so v Mariboru slovesno zaključili projekt nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur. HPC-RIVR, ki je nameščen v prostorih Instituta informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM), bo najzmogljivejši javni superračunalnik pri nas, delovati pa bo začel predvidoma aprila. Združuje tri različne sisteme: superračunalnik Maister na Univerzi v Mariboru, superračunalnik Trdina na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in superračunalnik Vega na IZUM. Pri razvoju projekta so sodelovali tudi strokovnjaki IJS z F9 in CMI. Dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo Instituta "Jožef Stefan", je komentiral: »Maister je služil za preskus konceptov in strokovnjakov, prednost Trdine je hitro eksperimentalno delo, Vega pa je bil na neki način presenečenje, saj je postal prvi računalnik v okviru evropske iniciative EuroHPC in je postal paradigma, ki ji bodo sledili naslednji evropski superračunalniki.« Slovenija bo z začetkom delovanja HPC-RIVR po najzmogljivejši superračunalniški infrastrukturi poskočila na 13. mesto na svetu.

Slika

24. marca smo v okviru Dnevov Jožefa Stefana 2021 slovesno podelili zlate znake Jožefa Stefana. Dr. Sara Drvarič Talian je zlati znak dobila za odmevnost doktorskega dela Študij vpliva izbranih procesov in parametrov na notranjo upornost litij-žveplovih akumulatorjev, v katerem je na nov način obravnavala znane probleme litij žveplovih akumulatorjev z uporabo naprednih analitskih tehnik, predvsem preko meritev impedančne spektroskopije. Doc. dr. Špela Zupančič je zlati znak Jožefa Stefana prejela za odmevnost doktorskega dela Razvoj dvoslojnih nanovlaken za inovativno zdravljenje parodontalne bolezni, v katerem je razvila inovativno terapijo za zdravljenje parodontalne bolezni. Dr. Martin Gjoreski pa je zlati znak prejel za odmevnost doktorskega dela Spoj klasičnega in globokega strojnega učenja za mobilno spremljanje zdravja in obnašanja z nosljivimi senzorji, v katerem je predlagal kombinacijo klasičnega in globokega strojnega učenja, da se omogoči pretvorba nosljivih senzorskih podatkov v dragocene podatke o zdravju in obnašanju.

Slika

Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je v sodelovanju s Svetovno federacijo znanstvenikov (World federation of scientists – WFS) podelila deset štipendij slovenskim doktorskim študentom in mladim doktorjem znanosti, ki delujejo na področju planetarnih nujnosti. Med prejemniki je tudi dr. Tomaž Tomše, podoktorski raziskovalec na Odseku za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan", kjer proučujejo nove pristope k izdelavi trajnih magnetov na osnovi redkih zemelj. Visokozmogljivi magneti so pomemben sestavni del tehnološko naprednih elektromotorjev in generatorjev. Dr. Tomše bo za časa prejemanja štipendije pod mentorstvom vodje odseka prof. dr. Saša Šturma razvijal inovativno sintezno pot za večkomponentne magnete tipa Nd-Fe-B. Predlagan pristop temelji na moderni tehniki sintranja, ki preko Joulovega gretja omogoča hitro konsolidacijo termično nestabilnih prahov pod neravnotežnimi pogoji.

Slika

Konzorcij EUROfusion, ki v EU koordinira napore za realizacijo fuzijske energije, je znanstvenikom po vsej Evropi podelil 16 temeljnih raziskovalnih projektov. Generalna skupščina EUROfusion je na svojem zasedanju 3. marca na podlagi izbire neodvisnih znanstvenih odborov v štirih raziskovalnih kategorijah odobrila 16 od 72 predlogov za obdobje 2021–2023. Ti projekti bodo prejemnikom omogočili, da razvijejo inovativne ideje in tehnike in jih vključijo v evropski fuzijski program. V raziskovalni kategoriji Materiali so raziskovalki z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Sabini Markelj odobrili projekt z naslovom Detekcija defektov in vodika z ionskim žarkom v kanalizacijskem načinu za fuzijo. Projektni partnerji so poleg vodilne skupine na Institutu "Jožef Stefan" še Institut za fiziko plazme (IPP) v Garchingu, Nemčija, Univerza v Helsinkih na Finskem in Francoska komisija za alternativne energije in atomsko energijo (CEA) iz Cadarcha.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike