Sledite nam na Facebooku TV Instituta "Jožef Stefan" Kolokviji Instituta "Jožef Stefan"   | Arhiv novic | News Archive | Videolectures | PR

Slovensko English 2022-12-05

Video napovednik Dneva inovativnosti

Arhiv novic

V reviji Advanced Materials Interfaces je izšel članek, v katerem so sodelavci Odseka za fiziko kondenzirane snovi Jože Luzar, Stanislav Vrtnik, Primož Koželj, Andreja Jelen, Magdalena Wencka, Darja Gačnik, Peter Mihor, Janez Dolinšek ter sodelavec Centra odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije Bojan Ambrožič skupaj s kolegi s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Kemijskega Instituta ter Slovaške Univerze za tehnologijo v Trnavi objavili odkritje »supertihih« visokoentropijskih zlitin za izmenične aplikacije. Feromagnetni visokoentropijski materiali AlCoFeNiCux kažejo kombinacijo magnetne mehkosti in ničelne magnetostrikcije, ki v izmeničnem magnetnem polju mehansko ne vibrira in zato ne oddaja nadležnih slušnih zvočnih valov, znanih npr. kot brnenje omrežnih transformatorjev. Supertihost je posledica posebne trifazne nanostrukture teh materialov. Novorazviti materiali so primerni za izdelavo neslišnih transformatorjev, magnetokaloričnih hladilnikov ter drugih elektromagnetnih naprav, osnovanih na izmeničnem magnetenju in razmagnetenju z elektromagnetim poljem v območju slušnih frekvenc.

Arhiv novic

Prof. dr. Boris Rogelj, vodja Odseka za biotehnologijo Instituta "Jožef Stefan", raziskuje demenco in živčnomišične bolezni, povezane s staranjem, z namenom, da raziskovalci odkrijejo nove načine zdravljenja. Tokrat se je odzval vabilu Univerze v Ljubljani za sodelovanje v razstavi Portreti znanosti. Razstava, ki bo do sredine januarja 2023 na ogled na Krakovskem nasipu v Ljubljani, prinaša inovativne portrete osemnajstih vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev Univerze v Ljubljani ter zgodovinska portreta dr. Ane Kansky, prejemnice prvega doktorata na Univerzi v Ljubljani, in dr. Frana Ramovša, ki je imel 3. decembra 1919 na novoustanovljeni univerzi prvo predavanje. Izbor še ni popoln in univerza obljublja, da ga bo v prihodnje dopolnjevala z novimi portreti. Avtorja fotografij sta Arne Hodalič in Katja Bidovec, ki sta se prav s fotografiranjem motivov ob 70-letnici Instituta "Jožef Stefan" v zadnjih letih specializirala tudi za fotografiranje znanosti. Univerza želi z razstavo poudariti pomen znanosti v družbi, raziskovalne uspehe in univerzo še bolj povezovati z mestom ter njegovimi prebivalci in obiskovalci.

News Archive

Raziskovalci Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" so razvili hitro metodo za prepoznavanje bakterijske DNK preko genomskega GC razmerja z uporabo površinsko ojačane Ramanove spektroskopije (SERS) in natančno umerjenimi plazmonskimi zlatimi nanokristali. Njihovi, v atmosferski plazmi sintetizirani nanodelci z veliko stranicami na senzoričnih platformah dosežejo izvrsten optični odziv znotraj nanometerskih vrzeli, saj izjemno ojačajo Ramanov signal s površine ter tako omogočijo jasno razločevanje molekularnega odtisa DNK. Pri zbiranju podatkov iz vibracijskih spektrov različnih vzorcev DNK bakterij, so na tak način bile prvič razpoznane različne bakterijske vrste, ki jih tvorijo različne kombinacije adenina, gvanina, citozina in timina. Omenjeni pristop je bil uspešno potrjen tudi z vrhunsko tehnologijo sekvenciranja tretje generacije Oxford Nanopore. Izsledki raziskave kažejo, da lahko z metodo SERS hitro in ne destruktivno proučujemo DNK/RNK, kar odpira številne možnosti uporabe te tehnologije, predvsem na področju biomedicine. Rezultati te raziskave so bili objavljeni v reviji NanoLetters.

Arhiv novic

V Bologni so 24. novembra 2022 na slovesni otvoritvi pod pokroviteljstvom predsednika Italije Sergia Mattarelle zagnali 4. najmočnejši superračunalnik na svetu EuroHPC sitema Leonardo. Modularni sistem s skupno kapaciteto skoraj 240 PFLOP/s evropskega proizvajalca Atos bo omogočal hitrejše in učinkovitejše raziskave zlasti v astrofiziki, fiziki delcev, umetni inteligenci, znanostih o življenju, računski kemiji in biokemiji, okolju, podnebju, kvantnem računalništvu ter gradnji digitalnih dvojčkov. Slovenija je imela v projektu Leonardo posebno mesto kot sedež prvega superračunalnika Vega v okviru iniciative EuroHPC in kot ustanovitveni član konzorcija, kar je poglobilo sodelovanje raziskovalcev in inženirjev Instituta "Jožef Stefan" z inženirji centra CINECA, ki s sistemom upravlja. Leonardo bo na voljo preko evropskih razpisov, v Sloveniji pa tudi preko nacionalnih razpisov Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja SLING, za njegov čim boljši izkoristek pa se bodo trudili tudi sodelavci Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Andrej Filipčič, dr. Jan Jona Javoršek in mag. Barbara Krašovec.

Arhiv novic

Evropski raziskovalni svet je 22. novembra 2022 objavil rezultate razpisa za raziskovalce, ki začenjajo samostojno raziskovalno kariero (ERC Starting Grant 2022). Med izbranimi predlogi je tudi projekt sodelavke Odseka za teoretično fiziko Instituta "Jožef Stefan" dr. Zale Lenarčič, ki bo za svoj petletni projekt »Weakly driven quantum symmetries (DrumS)« pridobila skoraj 1,5 milijona evrov. Namen projekta DrumS je raziskati realističen potencial neravnovesnih kvantnih sistemov s simetrijami. Nenavadne simetrije so v fiziki teoretično zanimive, skoraj nemogoče pa jih je najti v naravi ali uresničiti v eksperimentu. Cilj projekta DrumS je pokazati, da vzbujanje realne sisteme s približnimi simetrijami lahko spravi v eksotična stanja, ki so fundamentalno presenetljiva, hkrati pa bi lahko imela tudi uporabno vrednost za kvantne tehnologije. ERC je tokrat obravnaval 2932 projektnih predlogov z vseh znanstvenih področij in jih za financiranje izbral 408. Dr. Zala Lenarčič se je s šestim ERC projektom za IJS tako pridružila dr. D. Mihailoviću, dr. I. Muševiču, dr. P. Križanu, dr. M. Humarju in dr. M. Lozinšku. Čestitamo!
Oglejte si intervju z dr. Zalo Lenarčič.

Arhiv novic

Znano je, da v aktivnih nematskih tekočih kristalih zaradi turbulentnih tokov spontano in kontinuirano nastajajo topološki defekti. Maruša Mur, Žiga Kos, Miha Ravnik in Igor Muševič z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so v reviji Nature Communications objavili članek Continuous generation of topological defects in a passively driven nematic liquid crystal, v katerem so predstavili podobno dogajanje v pasivno gnanem nematiku. V tanek film tekočega kristala so dodali majhne organske molekule, ki po filmu tečejo zaradi gradienta koncentracije. Tok teh majhnih molekul povzroči sprva laminaren, nad določenim hitrostnim pragom pa turbulenten tok tekočega kristala. Pojavijo se vrtinci, ki se vrtijo v nasprotnih smereh, kar vodi do nastajanja topoloških defektov. Eksperimentalno delo je v članku podprto z rezultati numeričnih simulacij, ki kažejo zelo dobro ujemanje z eksperimentom. Delo opisuje enega redkih mehanizmov nastajanja topoloških defektov v mehki snovi.

Institut "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: (01) 477 39 00, Faks.: (01) 251 93 85
info@ijs.si

Arhiv novic | News Archive | Rubrike