5. marca 2025 je v Atriju ZRC potekal znanstveni kolokvij v okviru Shoda za znanost. Raziskovalke in raziskovalci so razpravljali o financiranju znanosti, neustreznem ocenjevanju raziskovalnih projektov in konkretnih ukrepih za izboljšanje položaja slovenske znanosti. V prvem delu je na okrogli mizi sodeloval tudi prof. dr. Dragan Mihailović z Instituta "Jožef Stefan", ki je opozoril na drugačno vlogo znanosti ob razmahu populizma. »Poudariti želim, da sta danes dva nova pojma: ob znanju in znanosti je ključno predvsem razumevanje, v razmerah populizma pa je pomembna tudi odpornost, trdoživost na nestrokovne vsebine oz. na populizem in neznanje, ki temeljita na širjenju laži.« V razpravi v drugem delu sta sodelovala tudi predsednik Vlade RS dr. Robert Golob in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, raziskovalci pa so opozorili na vrednost znanosti, ki je pogosto le simbolna, na vprašanje raziskovalne infrastrukture, ki je marsikje dotrajana, izpostavili pa so tudi problematiko pretiranega administrativnega nadzora; zaradi njega se raziskovalci, namesto da bi se posvečali svojemu delu, ukvarjajo s poročili in birokratskimi postopki, ki niso vedno nujni.

Mednarodna skupina znanstvenikov je v reviji Nature Physics objavila članek z naslovom First-order quantum breakdown of superconductivity in an amorphous superconductor. Mikhail Feigel’man z Odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan" in Nanocentra CENN je v sodelovanju z raziskovalci z Inštituta Neel (CNRS Grenoble) in Tehnološkega inštituta Karlsruhe zagotovila prelomni okvir za razumevanje nepričakovanega eksperimentalnega dokaza o nenadnem izginotju superprevodnosti tankih plasti pri ultra nizkih temperaturah ob povečanju njihove upornosti v normalnem stanju, kar je v ostrem nasprotju s standardno paradigmo kontinuiranih prehodov superprevodnik-izolator (drugega reda), ki obstaja že več kot tri desetletja. Narava prehoda prvega reda je razumljena v smislu energijske tekme med dvema superprevodnim kondenzatom in izolatorjem z vezanimi elektronskimi pari na drugi strani. Močno neurejene superprevodne plasti so postale priljubljena tema raziskav zaradi iskanja »superinduktorja« - novega elementa, ki je nujno potreben za praktično uporabo v superprevodnem kvantnem vezju.

13. februarja 2025 je na Reaktorskem centru Instituta "Jožef Stefan" potekala slovesna podelitev licence za opravljanje nalog Vodje izmene reaktorja TRIGA Andražu Verdirju. Licenco mu je podelil direktor Uprave za jedrsko in sevalno varnost (URSJV) Igor Sirc. Predstavniki IJS in URSJV so mu ob tem pomembnem dosežku čestitali ter mu zaželeli uspešno delo v novi vlogi, priložnost pa so izkoristili tudi za pogovor o viziji in strategiji razvoja jedrskega področja v Sloveniji. Na reaktorju TRIGA so nedavno uspešno zaključili drugi obdobni varnostni pregled, s čimer so izpolnili ključni pogoj za nadaljnje obratovanje do leta 2034. Uporaba reaktorja TRIGA na področju raziskav in usposabljanja je trenutno v vzponu predvsem zaradi dobrega sodelovanja raziskovalcev na IJS s tujino. To je priložnost, ki jo vredno izkoristiti tudi za nadgradnjo znanja in razvoj jedrske stroke v Sloveniji. Te aktivnosti so še posebej pomembne v luči priprav na izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, kjer bodo usposobljeni strokovnjaki ključni za varno in učinkovito izvedbo projekta.

Dr. Anna Razumnaya z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" je v sodelovanju z raziskovalci z Univerze Picardie v Franciji, IFW Dresden, Univerze v Torontu in podjetja Terra Quantum AG objavila pregledno delo Topological Foundations of Ferroelectricity v ugledni reviji Physics Reports. Članek predstavlja temeljno vlogo topologije v feroelektričnih materialih ter ponuja prelomni okvir za razumevanje in klasifikacijo kompleksnih polarizacijskih struktur v nanostrukturiranih feroelektrikih, s čimer odpira pot novim tehnološkim aplikacijam. Z vzporejanjem hidrodinamike in elektrostatike raziskava prikazuje, kako je mogoče temeljne topološke koncepte uporabiti v feroelektričnih materialih za boljše razumevanje in učinkovitejši nadzor njihovih polarizacijskih struktur. Študija odpira nove možnosti za razvoj polarnih materialov, vključno s tradicionalnimi feroelektriki in novo odkritimi mehkimi feroelektričnimi materiali, hkrati pa širi meje njihove uporabe v najsodobnejših elektronskih napravah.

Raziskovalci z Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Uroš Cvelbar, doc. dr. Janez Zavašnik, dr. Alexandre Nominé in njihovi kolegi z Univerze v Lorraine ter Max-Planck-Instituta za trajnostne materiale so analizirali možnost in potencial legiranja kot strategijo za nadomeščanje kritičnih surovin, ki so ključne za sodobne tehnologije. Ugotovili so, da legiranje sicer izboljša lastnosti materialov, vendar se s številom dodanih elementov povečuje tudi tveganje dobave materiala, kar omejuje njegovo izvedljivost. S sistematično analizo kazalnikov tveganja so prepoznali, da so optimalne zlitine s 3 do največ 5 elementi kot najbolj izvedljive alternative. Raziskava predstavi strukturiran okvir za kompromis med zmogljivostjo materialov in njihovo trajnostjo ter usmerja razvoj zlitin nove generacije z zmanjšano odvisnostjo od virov. Njihova študija z naslovom Is Alloying a Promising Path to Substitute Critical Raw Materials? je bila objavljena v reviji Materials Today.

Na področju zastopanosti žensk v znanstveno-raziskovalnem polju je mogoče opaziti počasne, a pomembne pozitivne premike. Po podatkih SURS se je delež žensk v raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji med letoma 2017 in 2022 povečal za 31 odstotnih točk, medtem ko se je delež žensk med novimi doktoricami in doktorji znanosti v zadnjih štiridesetih letih povečal za 35 odstotnih točk. Slovenija se s 35-odstotno zastopanostjo žensk med raziskovalkami in raziskovalci uvršča v povprečje Evropske unije. 11. februar je Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ko je pomembno opozoriti, da je neenakost v tem prostoru večplastna in da bo za dosego vključujoče znanosti potrebnega še veliko truda. Ženske namreč še vedno ostajajo podzastopane na področju tehničnih in tehnoloških ved ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Ključni izzivi ostajajo tudi odprava plačne vrzeli med doktoricami in doktorji znanosti ter zmanjšanje ovir, ki ženskam preprečujejo napredovanje v višje znanstvene nazive in položaje odločanja.