5. aprila 2025 je fundacija Breakthrough podelila t. i. znanstvene oskarje za leto 2025. Nagrado za preboj na področju temeljne fizike je podelila kolaboracijam na velikem hadronskem trkalniku v CERN-u ALICE, ATLAS, CMS in LHCb. Med 13.508 raziskovalci iz več kot 70 držav so tudi sodelavke in sodelavci Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Instituta "Jožef Stefan". Prof. dr. Marko Mikuž, vodja slovenskih raziskovalcev: »Po Milnerjevi nagradi, predhodnici nagrade Breakthrough, ki so jo leta 2012 za odkritje Higgsovega bozona prejeli vodje kolaboracij ATLAS in CMS, pomeni letošnja nagrada pravi preboj v podeljevanju nagrad za vrhunske znanstvene dosežke. Podeljena je vsem 13.508 znanstvenikom, sedanjim in tudi bivšim članom kolaboracij, ki so izvedle nagrajene raziskave. S tem je v popolnosti priznan kolaborativni način raziskovanja, ki vsaj v tej veji znanosti edini vodi do vrhunskih dosežkov. Ponosni smo, da je med 5.345 poimensko navedenimi člani kolaboracije ATLAS tudi okoli 20 sedanjih in bivših sodelavcev Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev«. Čestitamo!

V sodelovanju SRIP ToP, ki ga koordinira Center RIP na IJS in SBRA, je bil v nekdanjih prostorih Univerze v Bruslju, kjer sta bila v preteklosti navzoča tudi Albert Einstein in Marie Skłodowska Curie, organiziran dogodek z naslovom Smart Factories of Tomorrow: Transitioning to Industry 4.0/5.0. Pred številnimi poslušalci iz najrazličnejših evropskih ustanov, podjetij in združenj se je najprej predstavil SRIP ToP, nato pa so sledile predstavitve robotike (doc. dr. Igor Kovač - IJS), tehnologij vodenja (dr. Miha Glavan - IJS), sodobnih proizvodnih metod za materiale ter nano in kvantne tehnologije (prof. dr. Matjaž Spreitzer - IJS), fotonike (prof. dr. Rok Petkovšek - ULFS), plazemskih tehnologij (prof. dr. Ita Junkar - IJS), pametnih tovarn (prof. dr. Niko Herakovič - ULFS) in pametna mehatronska orodja (dr. Aleš Hančič - Tecos). Celoten program je bil dodatno obogaten s predavanji vodilnih predstavnikov: EIT Manufacturing; European Commission, DG Research and Innovation, Industry 5.0 and AI in Science Unit; European Factories of the Future Research Association EFFRA; Flanders Make - Smart Factory Benelux.

Sodelavca Instituta "Jožef Stefan" doc. dr. Anton Gradišek in dr. David Susič sta člana v mednarodnem konzorciju, ki ga sestavljajo še raziskovalci iz Argentine, Čila in ZDA (Columbia University, Missouri, in Massachusetts Institute of Technology Media Lab). V okviru projekta, ki ga delno sofinancira National Geographic Society, preučujejo ogroženo vrsto čmrlja Bombus dahlbomii, ki živi v Patagoniji in v Čilu. To vrsto čmrljev ogrožajo izguba habitatov zaradi intenzivnih kmetijskih praks ter uvažanja evropskih vrst za potrebe opraševanja v kmetijstvu – uvoženi čmrlji pa nato predstavljajo invazivno vrsto, ki tekmuje z domačimi. Raziskave se osredotočajo na spremljanje čmrljev s pomočjo bioakustike. Sodelavci na MIT so razvili poseben sistem kamer in mikrofonov, s katerimi se zajemajo podatki, ki se nato na Institutu "Jožef Stefan" analizirajo z metodami umetne inteligence. Bazo podatkov, ki je bila zbrana v mestu Puerto Blest v Argentini, ki poleg zvočnih posnetkov vsebuje tudi podatke o vremenu, so objavili v reviji Nature Scientific Data.

V okviru 33. Dnevov Jožefa Stefana smo podelili zlate znake Jožefa Stefana. Priznanje Institut podeljuje avtorjem najodmevnejših doktorskih del s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih. Dr. Jan Rozman, ki je trenutno v Veliki Britaniji, je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Fizikalni modeli epitelijske morfogeneze na predlog mentorja prof. dr. Primoža Ziherla z Instituta "Jožef Stefan" in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Doc. dr. Blaž Škrlj je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Učinkovito nevro-simbolno strojno učenje na predlog mentorice prof. dr. Nade Lavrač z Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana in Instituta "Jožef Stefan". Dr. Andraž Dolar je zlati znak Jožefa Stefana dobil za odmevnost doktorskega dela Vpliv mikroplastike v zemlji na imunske procese pri kopenskem raku Porcellio Scaber (Crustacea:Isopoda) na predlog mentorice izr. prof. dr. Anite Jemec Kokalj z Biotehniške fakultete UL.

AutoLearn-SI je projekt Instituta "Jožef Stefan", vreden 2 in pol milijona evrov in financiran v okviru #HorizonEU. Vzpostavlja vrhunsko raziskovalno skupino ERA Chair za razvoj avtomatiziranega strojnega učenja in optimizacije (AutoML in AutoOPT). Vključuje najsodobnejše metode AutoML/AutoOPT v raziskave in izobraževanje, podpira nacionalne reforme in krepi možnosti pridobivanja sredstev Evropske unije. Projekt temelji na treh ključnih vertikalnih stebrih: Eksperimentalne baze podatkov, Učenje reprezentacij in Avtomatizirana izbira/konfiguracija algoritmov ter dveh horizontalnih stebrih: Enociljna optimizacija (SOO) in Večrazredna klasifikacija (MLC). Pod vodstvom ERA Chair Holderja iz ZDA AutoLearn-SI spodbuja mednarodno sodelovanje s partnerji iz Francije, Nemčije, Nizozemske in Belgije ter omogoča prenos znanja v Severno Makedonijo in druge države širšega evropskega raziskovalnega prostora. Projekt krepi raziskovalne zmogljivosti, sodelovanje deležnikov in vodilno vlogo Slovenije v avtomatiziranem strojnem učenju in optimizaciji ter prispeva k regionalni odličnosti pri z umetno inteligenco podprtem odločanju.

Sodelavci Odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" so v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani prejeli tretjo rektorjevo nagrado za patent kot končni rezultat projekta EIT Manufacturing aProMag. Glavni cilj projekta je bil izdelati prototip, ga potrditi in tržiti tehnologijo za hitro izdelavo prototipov rotorjev za brez-krtačne enosmerne motorje in aktuatorje z uporabo 3D-tiska v magnetnem polju, ki omogoča anizotropno usmerjanje trdo-magnetnega materiala. Napredna tehnologija 3D-tiskanja poljubnih oblik zmanjšuje količino odpadkov, uporabljeni material pa je mogoče ponovno uporabiti do petkrat (~97-odstotni izkoristek materiala). Vir osnovne surovine, to je anizotropni prah, je lahko pridobljen tudi z recikliranjem že izrabljenih magnetov NdFeB, kar omogoča krožno gospodarstvo. Tehnologija tudi bistveno skrajša čas izdelave končnih izdelkov za preizkušanje oblikovalskih konceptov, kar za do 5-krat, in znatno zmanjša stroške običajnega orodja za brizganje. Končni uporabnik za preizkušanje novih metod je Kolektor, svetovno priznani proizvajalec na tem področju. Tehnologija je patentirana.